Cene surove nafte so se v petek na svetovnih trgih zvišale za več kot dva odstotka, saj so vlagatelji ocenjevali tveganja za motnje v oskrbi. Glavni dejavniki za rast cen so stopnjevanje protestov v Iranu, intenzivnejši ruski napadi v Ukrajini ter morebitni novi dogovori glede venezuelske nafte. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile na 63,34 dolarja za sod, medtem ko je zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) dosegla vrednost 59,12 dolarja za sod. Trgi so se odzvali predvsem na nestabilnost v Iranu, kjer bi se lahko zaradi notranjih nemirov zmanjšala proizvodna zmogljivost ene ključnih članic Opeca. Hkrati stopnjevanje rusko-ukrajinskega konflikta še naprej ogroža energetsko infrastrukturo v regiji, kar povzroča dodatno negotovost glede stabilne dobave energentov na evropski in svetovni trg. Analitiki opozarjajo, da bi lahko morebitna sprostitev sankcij ali novi posli z Venezuelo delno ublažili pritiske na ponudbo, vendar trenutna geopolitična tveganja prevladujejo nad temi obeti. Borzni posredniki ostajajo previdni, saj bi vsako nadaljnje zaostrovanje v ključnih regijah proizvajalkah lahko povzročilo nove skoke cen v prihodnjih tednih.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran izrazil željo po pogajanjih in da potekajo priprave na morebitno srečanje. Medtem Trumpova administracija razmišlja o različnih vojaških možnostih proti Iranu, kjer potekajo protesti, v katerih je bilo ubitih več kot 500 protestnikov. Po množičnih demonstracijah je ameriška vlada napovedala, da bo v Minneapolis poslala dodatne zvezne policijske enote.

Moskovsko sodišče je obravnavalo primer ženske, ki je v Telegramu poslala žaljiva glasovna sporočila. Ruske oblasti so sporočile, da je za žaljiva glasovna sporočila v aplikacijah za klepet, kot je Telegram, mogoče dobiti globo.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru poudaril, da ruska agresija na Ukrajino v polnem obsegu zdaj traja že toliko časa, kot je trajala vojna nacistične Nemčije proti Sovjetski zvezi. S to primerjavo je opozoril na izjemno razsežnost in izčrpavajočo naravo trenutnega konflikta, ki še naprej zahteva ogromne človeške in materialne vire. Zelenski je ob tem pozval mednarodne partnerje k okrepljenemu sodelovanju in dodatnim prispevkom v okviru programa PURL. Posebej je izpostavil potrebo po hitrejši dobavi raketnih sistemov in streliva, pri čemer je dejal, da se potrebne rakete še vedno nahajajo v evropskih skladiščih, namesto da bi bile na fronti, kjer bi lahko pomagale pri obrambi države. Ukrajinski voditelj je s svojimi izjavami ponovno skušal spodbuditi zahodne zaveznike k bolj odločnemu ukrepanju, saj se Ukrajina spopada z dolgotrajno vojno izčrpavanja. Poudarek na zgodovinski vzporednici z drugo svetovno vojno služi kot opomin mednarodni javnosti o resnosti razmer na evropskih tleh in nujnosti neprekinjene vojaške podpore.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ruski viri poročajo, da je posadka protiletalskega raketnega sistema S-300 ruskih oboroženih sil uničila ukrajinski lovec F-16 z dvema raketama. Poveljnik raketnega diviziona s klicnim imenom Sever je potrdil, da je bil za uničenje cilja uporabljen sistem S-300.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ukrajinskem mestu Harkov so se uradno zaključila reševalna dela na prizorišču ruskega raketnega napada, ki se je zgodil 2. januarja. Po zadnjih podatkih lokalnih oblasti se je število smrtnih žrtev povečalo na sedem, potem ko so reševalci v ruševinah odkrili dodatna trupla. Napad z balističnimi raketami je ciljal neposredno središče mesta, pri čemer je bilo poleg ubitih ranjenih še 38 ljudi. Župan Harkova je v izjavi za javnost potrdil, da so reševalne ekipe izpod porušenih konstrukcij uspele rešiti 12 oseb. Ruske sile so v tem napadu uporabile balistične rakete, ki so povzročile obsežno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in civilni infrastrukturi. Iskalna akcija je bila dolgotrajna zaradi nevarnosti porušitve preostalih delov stavb in potrebe po natančnem pregledu terena. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih napadov na ukrajinska urbana središča v zimskem obdobju. Harkov, ki leži v bližini meje z Rusko federacijo, ostaja ena najpogostejših tarč tovrstnih napadov, kar povzroča nenehno humanitarno krizo in zahteva visoko stopnjo pripravljenosti lokalnih nujnih služb.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

V bližini otoka Koh Khai pri Puketu je hitri čoln Korawich Marine 888, na katerem so bili rusko govoreči turisti, trčil v ribiški trauler in potonil. Po poročanju je bilo v nesreči več ljudi poškodovanih.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Friedrich Merz je kot prvi nemški kancler obiskal Indijo pred Kitajsko in Japonsko, kar odraža spremembe v svetovnem redu. V Indiji ga je sprejel Narendra Modi v Gandhijevem spominskem centru. Obisk je osredotočen na trgovino, oborožitev in odnos do Rusije.

Kot so ponovili v državni dumi, se bo s 1. marcem 2026 rok za plačilo stanovanjskih in komunalnih storitev v Rusiji premaknil s 10. na 15. dan v mesecu, kar naj bi preprečilo zamude in s tem povezane stroške.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Ženska, ki je bila ranjena v obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Voronež, je umrla v reanimaciji. Guverner regije Aleksander Gusev je sporočil tragično vest. Ženska je bila ranjena, ko so deli sestreljenega brezpilotnega letalnika padli na njeno hišo.

Nemški sistem protiraketne obrambe Arrow 3, ki naj bi bil evropsko upanje pri zaščiti pred balističnimi raketami, v trenutnem stanju ne bi mogel prestreči ruske rakete »Orešnik« ali podobnega orožja. To je poročal nemški časnik Welt, ki se sklicuje na vire znotraj Nata.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

V Srbiji je danes oblačno in hladno vreme, ponekod s sneženjem. Temperature se gibljejo okoli ničle, v Beogradu pa do -3 stopinje Celzija. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal opozorilo, napovedujejo pa otoplitev od srede, ki ji bo sledil nov, hladen val z arktičnim zrakom iz Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinska telovadka v ritmični gimnastiki Marija Visočanska je v nedavnih izjavah poudarila, da so mednarodna tekmovanja po njeni oceni postala bolj poštena, odkar na njih ne sodelujejo ruske in beloruske športnice. Visočanska, ki je izpostavila zgodovinsko prevlado Rusije v tem športu, meni, da je odsotnost teh tekmovalk prinesla večjo transparentnost in enakopravnost na športnih prizoriščih. Športnica je prav tako izrazila močno osebno in moralno stisko ob misli na morebitno prisotnost predstavnic Rusije in Belorusije na istem prizorišču. Po njenih besedah ruski športniki na mednarodnem parketu niso zaželeni, kar neposredno odraža napete odnose v svetovnem športu po začetku ruske agresije na Ukrajino. Ruske oblasti so se na tovrstne omejitve že večkrat odzvale z obsodbami in trditvami, da gre za diskriminacijo njihovih športnikov. Kljub temu številne mednarodne panožne zveze ohranjajo stroge pogoje za nastope ali popolne prepovedi, kar močno spreminja dinamiko osvajanja medalj v disciplinah, kjer je Rusija tradicionalno veljala za velesilo.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z vršilcem dolžnosti vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) Jevhenom Hmaro napovedal izvedbo novih bojnih operacij proti Rusiji. Po navedbah predsednika so bili rezultati preteklih akcij že vidni, novi načrti pa so bili v okviru zadnjega srečanja uradno usklajeni in potrjeni. Zelenski je ob tem poudaril pomen nadaljnjega pritiska na nasprotnika v okviru tekočih obrambnih prizadevanj države. Srečanje med Zelenskim in Hmaro je bilo namenjeno predvsem pregledu dosedanjih uspehov in strateškemu načrtovanju prihodnjih korakov SBU na terenu. Čeprav podrobnosti o naravi in lokacijah prihodnjih operacij niso bile razkrite, napoved nakazuje na stopnjevanje aktivnosti ukrajinskih obveščevalnih in specialnih enot. Ruska stran je ob tem že večkrat poročala o domnevnih aretacijah agentov SBU in oseb, ki naj bi sodelovale z ukrajinskimi obveščevalnimi službami na ruskem ozemlju. Ta poteza prihaja v času, ko se intenzivnost spopadov na fronti ne zmanjšuje, Ukrajina pa vse pogosteje uporablja specialne operacije za motenje ruske logistike in poveljniških struktur. Usklajevanje novih akcij z vrhom SBU potrjuje centraliziran pristop Kijeva k izvajanju asimetričnega vojskovanja kot dopolnila h klasičnim vojaškim operacijam na bojišču.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ruske oblasti so 10. januarja 2026 napovedale obsežno širitev znamenite turistične poti Zlati prstan, v katero bodo vključile 49 novih mest in vasi. Kot je sporočil podpredsednik vlade Dmitrij Černišenko, bodo v projekt prvič vključena naselja iz regij Nižni Novgorod in Tver. Širitev se izvaja v okviru priprav na 60-letnico ustanovitve poti, ki jo bodo obeležili leta 2027, njen namen pa je spodbujanje gospodarskega razvoja manjših krajev ter obnova kulturnih spomenikov. Med novimi točkami na poti so se znašla mesta, kot so Arzamas, Nižni Novgorod, Kaljazin in Šuja, vključili pa so tudi narodna parka Pleščejevo ozero in Meščera. Vlada namerava projekt preoblikovati v celovit potovalni ekosistem, ki bo poleg klasičnih avtobusnih ogledov ponujal tudi rečna križarjenja, železniška potovanja in tematske gastronomske ture. Za uresničitev teh načrtov so že zagotovili državne subvencije za obdobje 2025–2027, s katerimi podpirajo gradnjo hotelov in turistične infrastrukture. Namestnik ministra za gospodarski razvoj Dmitrij Vahrukov je poudaril, da bo razširitev poti služila kot katalizator za ustvarjanje novih delovnih mest v ruskem zaledju. Trenutno se v regijah, ki so del Zlatega prstana, izvaja 60 investicijskih projektov. Projekt, ki je tradicionalno veljal za osrednjo kulturno-zgodovinsko pot Rusije, se tako z novo strategijo prilagaja sodobnim turističnim trendom in potrebam po regionalnem razvoju.

V ukrajinski prestolnici Kijev in okolici so v soboto, 10. januarja 2026, uvedli nujne izklope električne energije, ki so povzročili prekinitev oskrbe z vodo in toploto. Po navedbah kijevske mestne uprave je ukaz za izredni izklop izdalo državno energetsko podjetje Ukrenergo, ukrep pa neposredno vpliva tudi na delovanje mestnega električnega prometa. Težave z oskrbo so neposredna posledica ruskih zračnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo, ki so se okrepili v noči na 9. januar. Zaradi poškodb na omrežju se prebivalci mesta spopadajo z obsežnimi motnjami pri ogrevanju, kar v zimskem času predstavlja resno humanitarno tveganje. Mestne oblasti so potrdile, da so bili sistemi za oskrbo s toploto in vodo ustavljeni, da bi preprečili večje okvare na opremi in omogočili stabilizacijo preobremenjenega omrežja. Ukrepi so bili uvedeni nenadoma, kar je v mestu povzročilo precejšen zastoj v vsakdanjem življenju in gospodarstvu. Stanje v regiji ostaja kritično, saj se energetska podjetja trudijo odpraviti posledice napadov v težkih vremenskih razmerah. Po prvih poročilih so poškodbe na objektih Ukrenerga obsežne, kar pomeni, da bi lahko izredni izklopi trajali dlje časa, preden bodo uspeli vzpostaviti redno oskrbo z elektriko in vodo za vse prebivalce kijevskega območja.

V Voronežu in okolici je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki, pri čemer je bilo ranjenih štiri ljudi. Zračne sile so nad regijo zaznale in uničile 17 brezpilotnih letalnikov. Poškodovanih je bilo sedem večstanovanjskih stavb (vključno z eno v gradnji), šest zasebnih hiš in dva avtomobila.

Ruski strokovnjaki za kibernetsko varnost iz podjetja Angara Security so opozorili na nov val množičnih prevar, pri katerih napadalci kradejo dostope do državnega portala Gosuslugi. Goljufi se prek telefonskih klicev ali sporočil izdajajo za predstavnike lokalnih oblasti in žrtvam ponujajo vpis na sezname za prednostni kapitalski remont oziroma obnovo stanovanjskih stavb. Pod pretvezo sodelovanja v uradnem postopku od uporabnikov zahtevajo podatke, s katerimi nato prevzamejo nadzor nad njihovimi digitalnimi profili. Napadalci izkoriščajo nedavne spremembe v stanovanjski zakonodaji, ki upravnikom stavb nalagajo tesnejše digitalno sodelovanje s stanovalci. Ker se prebivalci vse pogosteje poslužujejo digitalnih storitev za urejanje nepremičninskih zadev, je njihovo zaupanje v tovrstne pozive večje. Ko žrtev razkrije dostopne kode ali osebne podatke, goljufi pridobijo polno pooblastilo nad profilom Gosuslugi, kar jim omogoča dostop do občutljivih osebnih dokumentov, bančnih informacij in drugih državnih storitev. Podjetje Angara Security poroča o strmem porastu tovrstnih napadov v začetku januarja 2024. Svetujejo, naj uporabniki ne posredujejo gesel ali kod tretjim osebam in naj vedno preverjajo identiteto klicatelja neposredno pri uradnih institucijah. Gre za specifičen primer socialnega inženiringa, ki neposredno cilja na ruski sistem e-uprave, ki je ključen za vsakodnevno delovanje državljanov v Ruski federaciji.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa je v soboto med razglasitvijo zračnega alarma prišlo do serije eksplozij, o katerih so poročali lokalni mediji in ukrajinske oblasti. Po poročanju ukrajinskega Kanala 24 so bili močni poki zabeleženi v več predelih mesta, kar je sledilo petkovim napadom na tamkajšnjo infrastrukturo. Razmere v regiji ostajajo napete, saj se prebivalci nenehno spopadajo z opozorili pred zračnimi napadi. Poleg Odese so o eksplozijah poročali tudi iz mesta Zaporožje, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ukrajine je prek spletnih zemljevidov potrdilo, da je bila nevarnost zračnih napadov razglašena v več regijah na jugu in vzhodu države. Informacije o morebitnih žrtvah ali natančni materialni škodi v teh zadnjih incidentih še niso bile uradno potrjene. Ruski viri navajajo, da so bili napadi odgovor na predhodne dogodke, povezane z varnostjo ruske državne infrastrukture. O eksplozijah so poročali tudi iz Harkova na vzhodu države, kjer je bila prav tako razglašena najvišja stopnja nevarnosti. Ruske sile naj bi po lastnih navedbah ciljale predvsem infrastrukturne objekte po celotni Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.