Ruska vojska je v četrtem zaporednem zimskem zračnem napadu na ukrajinsko kritično infrastrukturo uničila velik energetski objekt v Harkovu, drugem največjem mestu v Ukrajini. Kot je v četrtek sporočil župan Harkova, je uničenje objekta del širše ruske kampanje, ki je milijone prebivalcev pahnila v mraz in temo sredi najhladnejših mesecev. Napadi na energetska vozlišča so postali osrednja taktika Moskve za oslabitev ukrajinske odpornosti. Lokalne oblasti poročajo o obsežni škodi na omrežju, kar povzroča resne težave pri oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v mestu. Župan je poudaril, da so bili napadi usmerjeni neposredno v civilno infrastrukturo, kar še dodatno otežuje humanitarne razmere v regiji. Ukrajinske inženirske ekipe si prizadevajo za vzpostavitev nujne oskrbe, vendar je stopnja uničenja na omenjenem objektu tolikšna, da hitro popravilo ni mogoče. Ukrajinska vlada v Kijevu je po napadu ponovno pozvala mednarodne zaveznike k hitrejši dobavi sistemov zračne obrambe. Poudarjajo, da so energetska podjetja postala stalna tarča, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno energetsko krizo v državi, če se zračni napadi na kritično infrastrukturo ne ustavijo.

Združeno kraljestvo in nekatere druge članice zveze Nato naj bi razmišljale o ukrepih za zadrževanje ruskih tovornih ladij v mednarodnih vodah, kar bi po mnenju analitikov lahko sprožilo neposreden vojaški spopad. Portal Responsible Statecraft opozarja, da bi Moskva tovrstne dejavnosti razumela kot odkrit akt agresije, kar bi močno povečalo tveganje za jedrsko eskalacijo. Avtorji prispevkov poudarjajo, da bi "lov" na ruska plovila v mednarodnih vodah pomenil kršitev pomorskega prava in varnostnih protokolov. Ruski državni mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, so te navedbe povzeli kot dokaz naraščajoče panike na Zahodu in opozorili na usodne posledice takšnih odločitev. Po njihovem mnenju bi vsakršen poskus omejevanja svobodne plovbe ruskih trgovskih ladij privedel do neizogibnega povračilnega odziva Ruske federacije. Analiza poudarja, da so mednarodne vode območje visokega tveganja, kjer bi incidenti hitro ušli izpod nadzora. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi napadi na trgovsko mornarico pomenili precedens, ki bi destabiliziral svetovno trgovino in varnostno arhitekturo. Čeprav uradne potrditve o takšnih operativnih načrtih s strani vodstva Nata še ni, so medijski zapisi v Rusiji in nekateri zahodni komentarji že sprožili val ugibanj o prihodnji dinamiki pomorske varnosti v senci vojne v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru oboroženim silam napovedal povečanje obrambnega proračuna za dodatnih 36 milijard evrov do leta 2030. Odločitev je utemeljil s potrebo po hitrejšem in odločnejšem odzivanju na nove varnostne grožnje, ki po njegovih besedah izvirajo predvsem iz Rusije. Macron je poudaril, da se mora Francija prilagoditi spremenjenim geopolitičnim razmeram, kar vključuje tehnološko posodobitev in večjo pripravljenost vojske na morebitne konflikte. Poleg finančnih načrtov je predsednik potrdil sodelovanje francoskih vojakov v novi vojaški misiji Evropske unije na Grenlandiji. Namen te napotitve je krepitev evropske prisotnosti v strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se interesi svetovnih sil vse pogosteje križajo. Francoska vojska bo s tem razširila svoj operativni doseg, kar potrjuje Macronove ambicije po aktivnejši vlogi Francije v mednarodnem varnostnem okolju. Napovedana sredstva in nove operacije so neposredno povezani s širšo strategijo Pariza za krepitev evropske strateške avtonomije. Macron je v preteklosti že opozarjal na nujnost večje neodvisnosti evropske obrambe od zunanjih partnerjev, kar se odraža tudi v njegovih razmišljanjih o morebitni napotitvi mirovnih sil v Ukrajino v primeru premirja. Povečanje proračuna bo tako služilo kot temelj za izvajanje teh dolgoročnih geopolitičnih ciljev.

Ruski uradniki so ostro kritizirali ponovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer so Zahod obtožili militarizacije Arktike. Kremelj je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Evrope, da bi vojaško zaščitila ta strateško pomemben in z rudninami bogat otok. Ameriška stran je Grenlandijo označila za ključno komponento predlaganega protiraketnega sistema, znanega pod imenom Golden Dome. Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, so se na napovedi odzvale s potrditvijo namestitve svojih vojaških sil na otoku, ki je v posesti Danske. Danska vlada si prizadeva prepričati Belo hišo, naj se namesto priključitve ozemlja raje odloči za vzpostavitev stalne misije Nata na otoku. Nemško obrambno ministrstvo je poudarilo, da je krepitev varnosti nujna zaradi naraščajočih ruskih in kitajskih groženj v arktični regiji. Moscow je to potezo označil za uresničevanje protiruske in protikitajske agende ter izrazil resno zaskrbljenost nad širitvijo zveze Nato proti severu. Ruski predstavniki so v posmehljivem tonu komentirali odvisnost Evrope od varnostnih zagotovil Združenih držav Amerike in poudarili, da evropske zaveznice nimajo dejanske moči za samostojno delovanje v morebitnem konfliktu.

Nekdanji finski minister za zunanje zadeve Paavo Väyrynen je v svojem prispevku za publikacijo Uusi Suomi finski vladi predlagal, naj čim prej ponovno vzpostavi polno delovanje mejnih prehodov z Rusko federacijo. Svoj poziv utemeljuje z nujnostjo izboljšanja gospodarskih razmer v državi, saj bi ponovno odprtje vzhodne meje po njegovem mnenju na Finsko privabilo številne turiste in spodbudilo lokalno gospodarstvo. Väyrynen poudarja, da so trenutne omejitve pri prestopanju meje škodljive za finski turistični sektor in širšo ekonomsko stabilnost. Po mnenju nekdanjega diplomata bi morala država prednostno obravnavati gospodarske koristi, ki jih prinaša čezmejno sodelovanje in pretok ljudi iz sosednje Rusije. Finska je sicer svojo vzhodno mejo zaprla zaradi varnostnih razlogov in obtožb o hibridnem delovanju Moskve, vendar Väyrynen meni, da so gospodarski argumenti za sprostitev režima premočni, da bi jih vlada v Helsinkih še naprej ignorirala.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek, 15. januarja 2026, med nagovorom vojakom v letalski bazi Istr izpostavil nujnost, da Francija in Evropska unija razvijeta lastne raketne sisteme, ki bi bili primerljivi z novo rusko hipersonično raketo srednjega dosega Orešnik. Macron je nedavno rusko uporabo tega orožja označil za jasen signal in demonstracijo vojaške moči, ki od Evrope zahteva odločen odgovor na področju odvračilne zmogljivosti dolgega dosega. Predsednik je poudaril, da bi morala Evropa "odločno napredovati" pri ustvarjanju zmogljivosti, ki bi lahko v kratkem času spremenile razmerje moči na bojišču. Po njegovih besedah je nujno, da celina zmanjša odvisnost od tujih obrambnih sistemov in okrepi lastno suverenost na področju balistične tehnologije. Zaradi zaostritve varnostnih razmer je Macron sklical tudi nujen sestanek kabineta, kjer so razpravljali o obrambnih strategijah. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in po tem, ko je Rusija z uporabo sistema Orešnik pokazala tehnološki preskok v svojem raketnem arzenalu. Macronova pobuda temelji na prepričanju, da morajo evropske države delovati usklajeno in investirati v razvoj naprednih tehnologij, ki bodo služile kot učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih groženj v prihodnosti.

Ruske oblasti so v četrtek izgnale britanskega diplomata, za katerega trdijo, da je neprijavljen uslužbenec britanskih obveščevalnih služb. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je diplomata obtožila izvajanja obveščevalnih dejavnosti na ruskem ozemlju, zaradi česar so mu preklicali akreditacijo. Diplomatska predstavnica Združenega kraljestva v Moskvi, Danae Dholakia, je bila poklicana na rusko zunanje ministrstvo, kjer ji je bila vročena uradna nota o izgonu. Diplomat ima na voljo dva tedna, da zapusti državo. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo London, da Moskva ne bo tolerirala dejavnosti neprijavljenih britanskih obveščevalcev na svojem ozemlju. V izjavi so poudarili, da bo Rusija na morebitne povračilne ukrepe Londona odgovorila z enako mero. Britanska vlada se na zadnje dogodke še ni uradno odzvala, so pa podobne obtožbe v preteklosti že zavrnili kot zlonamerne in neutemeljene. Dogodek predstavlja nadaljnje zaostrovanje diplomatskih odnosov med Moskvo in Londonom, ki so po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 dosegli najnižjo točko po koncu hladne vojne. Države članice zveze Nato in Rusija so v tem obdobju že večkrat vzajemno izganjale diplomatsko osebje, kar še dodatno omejuje možnosti za neposreden politični dialog med stranema.

Češki predsednik Petr Pavel je danes prispel na svoj tretji uradni obisk v Ukrajino od začetka mandata. Svojo pot je začel v Lvovu na zahodu države, kjer se je srečal s predstavniki lokalnih oblasti. Namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov in podpora državi, ki se že več kot tri leta brani pred rusko agresijo. V okviru obiska je predvideno tudi srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk se odvija v času povečanih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, ki pa za zdaj niso obrodila sadov. Pavel, nekdanji visoki častnik zveze NATO, velja za enega najbolj odločnih podpornikov Kijeva v Srednji Evropi, čeprav je v preteklosti v svojih izjavah pokazal določeno mero pragmatizma glede ozemeljskih vprašanj. Njegova prisotnost na ukrajinskih tleh simbolizira nadaljnjo privrženost Češke skupni evropski obrambni politiki. Pot v Lvov in kasnejša pričakovana srečanja v Kijevu potekajo sredi nestabilnih razmer na fronti in v zakulisju mednarodne politike, kjer vlogo mediatorja poskušajo prevzeti različni svetovni voditelji. Obisk češkega predsednika služi tudi kot neposreden vpogled v humanitarne in varnostne potrebe Ukrajine, ki jih bo Pavel predvidoma predstavil ob vrnitvi v Prago in v okviru institucij Evropske unije.

Armenski premier Nikol Pašinjan je Rusko federacijo javno pozval k čimprejšnji odločitvi glede obnove ključnih železniških odsekov na armenskem ozemlju, ki državo povezujejo s Turčijo in Azerbajdžanom. Pašinjan je na tiskovni konferenci v Erevanu poudaril, da je vprašanje strateškega pomena za regijo, saj bi obnova infrastrukture omogočila ponovno vzpostavitev prometnih tokov med sosednjimi državami, ki so bili desetletja prekinjeni zaradi geopolitičnih sporov. Premier je potrdil, da so o tem vprašanju že potekali pogovori na najvišji ravni, vključno z neposrednimi stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V proces so vključeni tudi podpredsedniki vlad obeh držav, ki usklajujejo tehnične in politične podrobnosti projekta. Armenija si prizadeva za hitro realizacijo, saj bi odprtje meja in prometnih poti bistveno izboljšalo gospodarski položaj države, ki je trenutno v določenih smereh prometno izolirana. Poziv Moskvi prihaja v času kompleksnih prizadevanj za stabilizacijo Južnega Kavkaza po konfliktih v Gorskem Karabahu. Rusija, ki tradicionalno upravlja z armensko železniško infrastrukturo preko podjetja Južnokavkaške železnice, ima v tem procesu ključno vlogo. Odločitev Moskve bo tako določila hitrost normalizacije odnosov v regiji in uspeh armenske pobude 'Križišče miru', ki predvideva deblokado vseh regionalnih komunikacij.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je sporočila, da je od začetka ogrevalne sezone zabeležila 256 ruskih zračnih napadov na objekte energetske infrastrukture in sisteme za oskrbo s toploto. Preiskovalci trdijo, da ti napadi niso zgolj vojaške operacije, temveč kažejo jasne znake mednarodnih hudodelstev, natančneje zločinov proti človeštvu. Po navedbah SBU gre za sistematično uničevanje civilne infrastrukture, ki je ključna za preživetje prebivalstva v zimskih mesecih. Služba varnosti v svojem poročilu poudarja, da so bili ti napadi usmerjeni neposredno v ohromitev energetskega omrežja države, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Dokumentacija, ki so jo pripravili ukrajinski organi, vključuje dokaze o več sto zadetkih v transformatorske postaje, elektrarne in druge ključne točke distribucije električne energije. SBU te akcije interpretira kot namerna dejanja z namenom povzročitve trpljenja civilistov in uničenja ukrajinskega naroda. Zbrani dokazi bodo služili kot podlaga za mednarodne pravne postopke pred haaškim sodiščem. Ukrajinska stran vztraja, da obsežnost in sistematičnost teh operacij dokazujeta, da gre za načrtovano strategijo Moskve, ki želi s pomanjkanjem osnovnih virov vplivati na moralno stanje državljanov in povzročiti humanitarno katastrofo v državi.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Ruske oblasti so odredile izgon člana diplomatskega osebja na britanskem veleposlaništvu v Moskvi, potem ko so mu odvzeli akreditacijo zaradi domnevnega vohunjenja. Po navedbah ruske obveščevalne službe naj bi diplomat pripadal britanskim obveščevalnim strukturam, zato mu je Moskva odredila, da mora državo zapustiti v roku dveh tednov. Ruska stran trdi, da so dejanja uslužbenca ogrožala nacionalno varnost države. Združeno kraljestvo se je na odločitev Moskve odzvalo z ostrim zavračanjem vseh obtožb. Britansko zunanje ministrstvo je navedbe o vohunjenju označilo za popolnoma neutemeljene in zlonamerne. Poudarili so, da gre za namerno stopnjevanje napetosti med državama, ter napovedali, da trenutno preučujejo vse možnosti za ustrezen povračilni ukrep. Dogodek predstavlja nadaljevanje diplomatskega zaostrovanja med Londonom in Moskvo, ki se je v zadnjih letih okrepilo predvsem po ruski invaziji na Ukrajino. Obe državi sta v preteklosti že večkrat izmenjali podobne ukrepe, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Današnji izgon po mnenju analitikov še dodatno otežuje morebitne kanale za neformalno komunikacijo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Kremlj je ponovil, da se strinja z Donaldom Trumpom, da je Volodimir Zelenski glavna ovira za rešitev konflikta v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira mirovna prizadevanja, medtem ko je Trump izjavil, da je Putin pripravljen končati vojno. Poljski premier Donald Tusk je kritiziral Trumpovo izjavo. Rusija si želi novega srečanja in upa na prihod Američanov v Moskvo, da bi razpravljali o vojni v Ukrajini.

Novi dokumenti razkrivajo, da so srbski obveščevalci v sodelovanju z rusko obveščevalno službo FSB testirali zvočne topove na psih. Poskusi so bili izvedeni v okviru preiskave protivladnih protestov in so vključevali izpostavljanje živali dvema različnima modeloma zvočnih topov. Testi naj bi potekali brez ustreznih dovoljenj za poskuse na živalih.

Več evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko in Norveško, je v sredo napovedalo in danes že izvedlo napotitev vojaškega osebja na Grenlandijo v okviru operacije Arktična vzdržljivost. Namen misije je krepitev prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki v zadnjem obdobju vzbuja vse večje zanimanje svetovnih velesil. Kot poroča tiskovna agencija AFP, so prvi vojaki na cilj že prispeli. Napotitev sil je sprožila takojšen diplomatski odziv Rusije, kjer so že izrazili resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem vojaške prisotnosti v regiji. Grenlandija ostaja v središču geopolitičnih napetosti, saj so Združene države Amerike v preteklosti že izrazile interes za morebitno priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Evropska prisotnost se tako razume kot odgovor na spremenjene varnostne razmere na severu. Slovensko ministrstvo za obrambo se o morebitnem sodelovanju v misiji še ni uradno izreklo, čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o vključitvi slovenskih vojakov. Misija Arktična vzdržljivost predstavlja enega najpomembnejših skupnih evropskih korakov za zavarovanje strateških interesov v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Norveško in Švedsko, so napotile vojaško osebje na Grenlandijo, da bi poudarile evropsko enotnost in zagotovile varnost otoka. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z ZDA o prihodnosti Grenlandije, kar odraža nesoglasja glede prevzema otoka. Rusija je izkoristila zanimanje predsednika Trumpa za Grenlandijo, obtožila Zahod militarizacije Arktike in izzvala Evropo.

Poljske oblasti so sprejele odločitev, da s 1. aprilom 2026 ne bodo več priznavale ruskih nebiometričnih potnih listov z veljavnostjo petih let. Po navedbah konzularnega oddelka ruskega zunanjega ministrstva bo od tega datuma dalje vstop v državo in bivanje v njej s takšnimi dokumenti veljalo za nezakonito. Rusko veleposlaništvo v Varšavi je svoje državljane že pozvalo, naj si pravočasno uredijo nove biometrične potne liste z desetletno veljavnostjo, ki vsebujejo elektronski zapis podatkov. Ta ukrep sledi širšemu trendu znotraj Evropske unije, saj so podobne omejitve že uvedle Danska, Latvija, Litva, Francija, Češka in Estonija. Namen teh ukrepov je poostritev varnostnih standardov na mejah in zagotavljanje lažje identifikacije oseb pri vstopu v schengensko območje. Poljska s tem korakom usklajuje svojo vizumsko in mejno politiko z drugimi državami članicami, ki so že omejile veljavnost starejših tipov dokumentov za ruske državljane. Informacije o kategorijah ruskih državljanov, ki imajo kljub novim pravilom še vedno dovoljenje za vstop na Poljsko, so objavljene na uradni spletni strani ruskega veleposlaništva. Poleg Poljske je uvedbo podobnih pogojev za leto 2026 napovedala tudi Nemčija, kar nakazuje na sistemsko zapiranje meja za imetnike dokumentov, ki ne izpolnjujejo sodobnih biometričnih standardov varnosti.

Donald Trump je v intervjuju za Reuters ponovil, da naj bi bil Volodimir Zelenski glavna ovira za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, medtem ko naj bi bil Vladimir Putin pripravljen na dogovor. Trumpove izjave so v nasprotju z dosedanjo retoriko o vojni.

Ruski politolog Sergej Karaganov je v pogovoru z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom izjavil, da so zahodne sankcije proti Rusiji kljub povzročeni gospodarski škodi dolgoročno postale strateški blagoslov za državo. Karaganov trdi, da so omejitve spodbudile notranji razvoj in zmanjšale odvisnost od zahodnih trgov. Intervju, ki je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, osvetljuje poglede ruskih intelektualnih krogov na dolgotrajen gospodarski pritisk Zahoda. Karaganov je poudaril, da so sankcije prisilile Moskvo k prestrukturiranju lastnega gospodarstva in iskanju novih zavezništev zunaj evroatlantskega območja. Analitiki opozarjajo, da tovrstne izjave odražajo uradno retoriko Kremlja, ki poskuša zmanjšati pomen mednarodne izolacije. Kljub trditvam o koristih sankcij neodvisni ekonomski kazalniki še vedno kažejo na znatne izzive, s katerimi se rusko gospodarstvo spopada zaradi omejenega dostopa do visoke tehnologije in svetovnih finančnih trgov.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil, Valerij Gerasimov, je sporočil o uspehih ruskih enot skupine "Center" v smeri Zaporožja. Prav tako je izjavil, da skupina sil "Sever" nadaljuje z razširitvijo varnostne cone v obmejnih regijah Sumijske in Harkovske oblasti v Ukrajini.

Evropska unija je uradno potrdila, da bo s 1. februarjem 2026 znižala zgornjo mejo cen ruske nafte s 47,6 na 44,1 dolarja za sod. Odločitev je bila objavljena na spletni strani Sveta EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo, 15. januarja, napovedal uvedbo izrednih razmer v državnem energetskem sektorju. Odločitev je posledica uničujočih ruskih zračnih napadov na kritično infrastrukturo, ki so v kombinaciji z izjemno nizkimi temperaturami povzročili obsežne prekinitve dobave električne energije po vsej državi. Posebej kritične so razmere v prestolnici Kijev, kjer je brez ogrevanja in elektrike ostalo več tisoč prebivalcev. Ruske sile so v zadnjem valu napadov sistematično ciljale ukrajinska energetska vozlišča, kar je povzročilo kolaps omrežja v času, ko se država spopada z mrazom, ki sega krepko pod ledišče. Predsednik Zelenski je v svojem nagovoru izpostavil, da gre za neposreden poskus destabilizacije države sredi zime, zato so izredni ukrepi nujni za stabilizacijo razmer in prednostno oskrbo vitalnih objektov, kot so bolnišnice in vojaški objekti. Razmere na terenu so izjemno težke, saj so popravila na infrastrukturi zaradi nenehnih napadov in zmrzali upočasnjena. Mednarodna skupnost opozarja na humanitarno krizo, saj se tisoči Ukrajincev spopadajo z mrazom brez osnovnih pogojev za preživetje. Razglasitev izrednih razmer bo vladi omogočila hitrejšo prerazporeditev sredstev in strožji nadzor nad porabo energije, medtem ko se obrambne sile še naprej borijo proti ruskemu pritoku vzdolž frontne črte.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodne razmere slabšajo, diplomacijo pa nadomeščajo enostranska dejanja, zaradi česar trpi veliko držav. Poudaril je, da mir ne pride sam po sebi, ampak ga je treba graditi vsak dan. Izrazil je tudi stališče, da je treba konflikt v Ukrajini rešiti čim prej.

Ruska zračna obramba je sestrelila ukrajinske brezpilotne letalnike nad Voroneško oblastjo. Guverner Aleksander Gusev je sporočil, da je bil dron sestreljen v enem od okrožij. Guverner Volgogradske oblasti Andrej Bočarov je poročal o napadu z brezpilotnimi letalniki na prometno in energetsko infrastrukturo v regiji.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

NASA je odredila predčasno vrnitev posadke SpaceX Crew-11 z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) zaradi resnega zdravstvenega stanja enega od astronavtov. Kapsula je pristala v Tihem oceanu ob obali San Diega, s čimer se je končala več kot petmesečna misija. To je bila prva medicinska evakuacija v zgodovini Nase. Imena bolnega člana posadke niso razkrili.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi silovitih ruskih napadov na kritično infrastrukturo razglasil izredne razmere v energetskem sektorju. Ruska vojska je v zadnjem obdobju sistematično ciljala ukrajinske energetske objekte, kar je sredi mrzle zime povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi. Razmere so kritične, saj so številna gospodinjstva ostala brez ogrevanja in osnovnih storitev. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti stabilno oskrbo, vendar poškodbe na omrežju zahtevajo nujne ukrepe in omejitve pri porabi energije. Izredne razmere omogočajo vladi hitrejše odločanje in mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za popravilo poškodovane infrastrukture. Mednarodna skupnost je bila pozvana k dodatni pomoči v obliki generatorjev in opreme za popravilo visokonapetostnih vodov. Stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo se razume kot del širše ruske strategije, s katero želijo zlomiti odpor prebivalstva v zimskih mesecih. Kljub prizadevanjem inženirjev so popravila pod stalno grožnjo novih raketnih napadov in napadov z droni, kar dodatno otežuje stabilizacijo razmer v državi.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Odločitev je bila sprejeta po seriji silovitih ruskih zračnih napadov, ki so v zimskem času močno poškodovali energetske objekte po vsej državi in povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Izredne razmere bodo vladi omogočile hitrejše odločanje in lažje usmerjanje virov v nujna popravila ter zaščito preostalega omrežja. Ukrep je nujen za preprečitev popolnega razpada energetskega sistema, s katerim se spopadajo ukrajinske oblasti, saj nizke temperature dodatno obremenjujejo poškodovano infrastrukturo. Ukrajinski uradniki so ob napovedi poudarili, da so razmere resne, vendar pod nadzorom. Mednarodne partnerje so ponovno pozvali k dodatni pomoči pri dobavi opreme za popravilo omrežja in sistemov zračne obrambe, ki bi preprečili nadaljnje uničevanje energetske hrbtenice države.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je izjavil, da ruska vojska v Ukrajini vsak mesec izgubi do 25.000 vojakov. Po njegovih besedah so te izgube v kontekstu bližajočega se četrtega leta vojne dolgoročno nevzdržne, saj Rusijo vodijo proti kritični točki zmogljivosti. Rutte je poudaril, da kljub intenzivnim napadom ruske sile plačujejo visoko ceno za minimalne ozemeljske pridobitve, kar močno obremenjuje njihove vojaške resurse. Analiza kaže, da Moskva v spopad pošilja velike količine slabo pripravljenih enot, da bi ohranila pritisk na ukrajinsko obrambo. Vodja zavezništva opozarja, da takšna strategija izčrpavanja ne more trajati v nedogled, še posebej ob vse večjem tehnološkem in logističnem pritisku zahodnih zaveznic. Rutte je te podatke predstavil kot dokaz, da mora mednarodna skupnost vztrajati pri podpori Kijevu, saj ruska vojaška moč ni neomejena. Napovedi o morebitnem zlomu ruske ofenzive so neposredno povezane z intenzivnostjo zahodne pomoči. Rutte je ob tem ponovno pozval k okrepitvi dobav orožja, saj bi to lahko še dodatno pospešilo izčrpavanje ruskih zmogljivosti. Razmere na bojišču ostajajo zaostrene, vendar ocene Nata kažejo na strateško šibkost ruske strani, ki bi lahko postala odločilna v prihodnjih mesecih vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo razglasil izredne razmere v državnem energetskem sektorju. Odločitev sledi zadnjim napadom z droni, ki so med drugim povzročili požar v šestnajstnadstropni stanovanjski stavbi v Kijevu. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj Rusija sistematično uničuje ukrajinske zmogljivosti za oskrbo z električno energijo in toploto. Hkrati je predsednik Zelenski napovedal obsežne spremembe v sistemu mobilizacije ukrajinskih oboroženih sil. Nalogo bo prevzel novi minister za obrambo Mychajlo Fedorov, ki se bo moral spopasti s pomanjkanjem vojaškega osebja in vprašanjem približno 200.000 dezerterjev. Ukrajina si prizadeva najti dva milijona novih rekrutov za okrepitev svojih vrst po skoraj štirih letih intenzivnih spopadov. Poleg kadrovskih reform se ukrajinsko vodstvo osredotoča na posodobitev tehnološke opreme vojske in izboljšanje zaščite zračnega prostora. Fedorov bo moral uvesti nov pristop k mobilizacijskim postopkom, da bi zagotovil dolgoročno obrambno sposobnost države, medtem ko se soočajo z nenehnimi pritiski na fronti in v zaledju.

Ruska državna naftna družba Roszarubežneft, ki upravlja s ključnimi energetskimi naložbami Moskve v Venezueli, je uradno potrdila nemoteno nadaljevanje svojih operacij in projektov. Podjetje je poudarilo svojo izključno lastniško pravico nad vsemi naftnimi sredstvi, ki jih razvija v tej južnoameriški državi, s čimer se je neposredno odzvalo na trditve Združenih držav Amerike glede statusa teh naložb. Rusija s tem korakom utrjuje svojo prisotnost v regiji kljub naraščajočim geopolitičnim napetostim in mednarodnim sankcijam, ki vplivajo na svetovni energetski trg. Roszarubežneft je prevzel upravljanje projektov po tem, ko se je zaradi tveganja sankcij umaknil naftni velikan Rosneft, s čimer Moskva ohranja neposreden nadzor nad strateško pomembnimi zalogami surove nafte. Uradna Moskva preko tega podjetja poudarja, da njihovo delovanje ostaja v skladu z mednarodnimi pravili, hkrati pa odločno zavrača kakršne koli poskuse zunanjega vmešavanja v njihove poslovne dogovore z Venezuelo. Ta poteza je interpretirana kot jasen signal Zahodu, da Rusija ne namerava popustiti pri svojih energetskih interesih v Latinski Ameriki.

Ruske oblasti so v sredo uradno obtožile Ukrajino za napad z brezpilotnimi letalniki na tanker Matilda, ki je v grški lasti in pluje pod malteško zastavo v Črnem morju. Incident se je po navedbah ruskega ministrstva za obrambo zgodil v torek, ko je plovilo po zadetku oddalo klic na pomoč. Gre za najnovejši v nizu napadov na energetsko in pomorsko infrastrukturo v regiji, ki postaja vse bolj nestabilna zaradi stopnjevanja sovražnosti med državama. Hkrati so se na bojišču v Ukrajini pojavila poročila o uporabi novega tipa ruskih dronov, ki imajo aerodinamično obliko rakete in naj bi bili po navedbah nekaterih virov precej nevarnejši od predhodnikov. Ruska stran s temi napadi nadaljuje strategijo pritiska na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti, medtem ko Kijev s svojo floto dronov vse pogosteje cilja na ruske naftne zmogljivosti in ladje, ki plujejo v črnomorskih vodah. Napetosti v regiji Črnega morja se stopnjujejo že več mesecev, pri čemer so civilna plovila, zlasti tista, ki prevažajo energetske surovine, postala pogosta tarča. Ruska tiskovna agencija Kommersant poroča, da so takšni incidenti del širšega prizadevanja Ukrajine za motenje ruskih izvoznih poti, medtem ko Moskva z novimi tehnologijami brezpilotnih letalnikov poskuša pridobiti odločilno prednost na fronti. Nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo spopadov v tem pomembnem pomorskem koridorju.

Rusija je izgnala britanskega diplomata iz Moskve, ki ga obtožuje vohunjenja. Britanska vlada je obtožbe označila za "zlonamerne" in "neutemeljene" ter napovedala, da bo preučila možne protiukrepe. Rusko zunanje ministrstvo identitete izgnanega diplomata ni razkrilo.

Novi ukrajinski obrambni minister je razkril, da naj bi bilo 200.000 ukrajinskih vojakov odsotnih brez uradnega dovoljenja (AWOL) in da se 2 milijona ljudi izogiba vojaški obveznosti.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izrazil globoko sožalje družinam ob smrti devetih dojenčkov v porodnišnici v Novokuznecku. Označil je dogodek za veliko tragedijo in poudaril nujnost sprejetja ukrepov za preprečitev ponovitve takšnih dogodkov.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so njihove sile zavzele vas Komarivka, ki se nahaja v ukrajinski regiji Sumi. Gre za del širše ruske ofenzive na severovzhodu države, s katero želi Moskva razširiti območje pod svojim nadzorom in ustvariti tamponsko območje ob meji. Informacija o zavzetju vasi še ni bila neodvisno potrjena s strani ukrajinskih sil ali mednarodnih opazovalcev, ki spremljajo razmere na bojišču. Operacija v regiji Sumi sledi neposrednemu ukazu ruskega predsedstva za razširitev vojaških dejavnosti na tem območju. Regija Sumi je bila v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ruskega topništva in zračnih napadov, kar kaže na strateški pomen tega sektorja za rusko vojsko. Ukrajinska stran za zdaj navedb o izgubi nadzora nad omenjeno vasjo ni komentirala. Dogajanje na terenu ostaja dinamično, saj obe strani nadaljujeta s silovitimi spopadi vzdolž celotne frontne linije. Neodvisni analitiki opozarjajo, da so tovrstne trditve o hitrem napredovanju del informacijske vojne, zato je treba počakati na vizualne dokaze s terena ali potrditve nevtralnih organizacij.

Turkmenske reševalne službe so v torek, 14. januarja 2026, uspešno izvedle reševalno akcijo v Kaspijskem morju, kjer so z iranske tovorne ladje Rona rešile 14 članov posadke. Ministrstvo za zunanje zadeve Turkmenistana je sporočilo, da so njihove obalne službe prejele klic na pomoč (SOS) z omenjenega plovila, ki se je znašlo v stiski. Na kraj nesreče so bile nemudoma napotene enote ministrstva za izredne razmere, ki so varno evakuirale vse osebe na krovu. Podrobnosti o vzrokih za izredne razmere na ladji za zdaj niso znane, vendar turkmenski uradniki potrjujejo, da je bila operacija izvedena hitro in učinkovito. Iranska tovorna ladja Rona ostaja v Kaspijskem morju, kjer pristojne službe spremljajo stanje plovila, da bi preprečile morebitno ekološko škodo ali nadaljnje zaplete v pomorskem prometu. Incident poudarja pomen čezmejnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti na Kaspijskem morju, ki je ključna pot za energetski in trgovinski transport med obalnimi državami. Turkmenistan in Iran redno sodelujeta na področju pomorske varnosti, tokratna uspešna akcija pa potrjuje pripravljenost turkmenskih obalnih služb na odzivanje v kritičnih situacijah.

Najnovejši nemški protiraketni sistem Arrow 3, ki velja za osrednji steber evropskega raketnega ščita, po poročanju časnika Die Welt še ni pripravljen na učinkovito zoperstavljanje ruskim hipersoničnim raketam Orešnik. Analize nedavnega ruskega napada na cilje v zahodni Ukrajini so razkrile omejene zmogljivosti sistema v realnih bojnih razmerah, čeprav je bil Arrow 3 zasnovan prav za prestrezanje balističnih raket srednjega in dolgega dosega zunaj ozračja. Nemško obrambno ministrstvo je sistem sicer pred kratkim razglasilo za operativnega, vendar viri znotraj zveze NATO opozarjajo na tehnološki razkorak ob prvem posrednem trku sodobne zahodne obrambe z novim ruskim orožjem. Istočasno podjetje Destinus, ki ga vodi ruski prebežnik Mihail Kokorič in ima sedež na Nizozemskem, predstavlja napredek pri razvoju orožja za ukrajinsko stran. Nova različica manevrirne rakete Ruta Block 2 predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, saj z dosegom preko 450 kilometrov in nosilnostjo 250-kilogramske bojne glave močno presega svojo predhodnico. Raketa vključuje tehnologijo stealth za zmanjšanje radarske opaznosti, zložljiva krila za lažji transport in vodenje s pomočjo umetne inteligence, kar ji omogoča prodiranje skozi močno branjene zračne prostore in delovanje v okoljih z elektronskim motenjem. Polegrad rakete Ruta Block 2 je podjetje Destinus razkrilo tudi podrobnosti o navigacijskem sistemu Vector Vista Block 2 in prestrezniku Hornet Block 2. Ta tehnološki razvoj poteka v času, ko se evropske države pod vodstvom Nemčije intenzivno trudijo vzpostaviti nacionalne in vseevropske sisteme zračne obrambe. Kljub ambicijam po hitri implementaciji prestreznika Arrow 3, ki uporablja tehnologijo neposrednega zadetka (hit-to-kill), zadnji podatki kažejo na nujnost nadaljnjih izboljšav za soočanje z najsodobnejšimi hipersoničnimi grožnjami, ki jih predstavlja ruski arzenal.

Julija Timošenko je zanikala obtožbe o podkupovanju ukrajinskih poslancev in hišne preiskave. Ukrajinski mediji poročajo, da ji grozi do 10 let zapora. Pojavile so se informacije, da naj bi posnetke pogovorov s Timošenkovo za NABU posnel poslanec stranke "Sluha naroda" Sergej Kuzminih. Preiskave naj bi bile povezane tudi z odstopom nekdanjega vodje SBU Vasilija Maljuka.

V 96. letu starosti je v Moskvi umrl Viktor Ruhmanov, zaslužni umetnik Rusije in najstarejši član Moskovskega akademskega gledališča satire. Ruhmanov je svojemu matičnemu gledališču posvetil kar 69 let poklicne poti, kjer je oblikoval številne nepozabne vloge v klasičnih in sodobnih delih. Informacijo o njegovi smrti je javnosti v sredo, 14. januarja 2025, sporočila tiskovna služba gledališča. Ruhmanov je bil rojen leta 1930 v Harkovu in je bil aktiven udeleženec druge svetovne vojne. Pri komaj trinajstih letih se je pridružil fronti kot »sin polka«, po koncu vojne leta 1945 pa je sodeloval na zgodovinski paradi na Rdečem trgu. Svojo umetniško pot je začel v harkovskem gledališču glasbene komedije, od leta 1957 pa je neprekinjeno deloval v Moskvi. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi vlogami so liki v uprizoritvah Revizor, Savna in Kabaret 13 stolov. Kolegi in kritiki so ga opisovali kot umetnika z neverjetno karizmo in izjemno predanostjo svojemu poklicu. Sam je pogosto poudarjal, da mu je v umetnosti najbolj pomembno razumeti, »kako diha občinstvo«. Njegov prispevek k razvoju ruske odrske umetnosti in njegova osebna zgodovina veterana sta mu v domovini prinesla globoko spoštovanje in številna priznanja. Podrobnosti o vzroku smrti ter datumu pogreba za zdaj niso bile razkrite.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek opozoril, da se država po skoraj štirih letih vojne spopada z izjemno zahtevnimi razmerami na celotni liniji fronte. Po njegovih besedah so razmere težke v vseh regijah, kjer potekajo spopadi, hkrati pa se civilno prebivalstvo sooča z dodatnimi težavami zaradi zimskih temperatur pod ničlo. Predsednikove izjave odražajo resnost položaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na več točkah obrambnih linij. Položaj v Ukrajini se vztrajno slabša tako na bojiščih kot v zaledju, kjer energetska in civilna infrastruktura ostajata pod stalno grožnjo. Zelenski je poudaril, da trenutno ni območja, ki ne bi bilo pod pritiskom, kar zahteva nenehno prilagajanje obrambnih strategij in povečano odpornost prebivalstva. Nizke temperature dodatno otežujejo logistiko in oskrbo enot na položajih, kar še poglablja humanitarno krizo v državi. Kritična faza vojne se odvija v luči mednarodnih prizadevanj za zagotovitev nadaljnje vojaške in finančne pomoči, ki je za ukrajinsko obrambo ključnega pomena. Kljub težavam ukrajinsko vodstvo vztraja pri obrambi suverenosti, čeprav priznava, da so viri in moči na terenu močno preizkušeni. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitni premiki na fronti lahko imeli dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Svetovna protidopinška agencija (WADA) je določila višino letnega prispevka, ki ga mora Rusija poravnati za leto 2026. Po uradnih podatkih organizacije znaša zahtevani znesek 1.440.483 ameriških dolarjev. Ta zahteva prihaja v času, ko so odnosi med mednarodnimi športnimi organi in Rusko federacijo še vedno zaostreni zaradi preteklih dopinških škandalov in geopolitičnih razmer. Prispevki posameznih držav članic se izračunavajo na podlagi vnaprej določenih formul, ki upoštevajo gospodarsko moč in prisotnost države v mednarodnem športu. Kljub trenutnim omejitvam pri sodelovanju ruskih športnikov na številnih mednarodnih tekmovanjih, WADA ohranja pričakovanja glede finančnih obveznosti države do svetovnega protidopinškega sistema. Ruska stran se na zadnjo objavo višine prispevka še ni uradno odzvala z napovedjo plačila. V preteklosti so se pri tovrstnih nakazilih pojavljale težave, povezane z mednarodnimi sankcijami in tehničnimi ovirami pri bančnih transakcijah, kar bi lahko vplivalo tudi na izpolnitev te nove finančne obveznosti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je uradno napovedala pripravo 20. svežnja sankcij proti Ruski federaciji. Gre za prvi večji korak na področju omejevalnih ukrepov pod vodstvom nove sestave Evropske komisije, ki odraža nadaljevanje strategije pritiska na Moskvo zaradi trajajoče agresije v Ukrajini. Podrobnosti o vsebini novega paketa še niso v celoti razkrite, vendar se pričakuje, da bodo ukrepi osredotočeni na preprečevanje izogibanja obstoječim sankcijam in omejevanje dostopa do tehnologij, ki jih Rusija uporablja za svojo vojaško industrijo. Kallasova je poudarila nujnost enotnosti držav članic pri izvajanju ukrepov, ki neposredno vplivajo na sposobnost Rusije za nadaljevanje vojnih operacij. Novi sveženj prihaja v času, ko se Evropska unija spopada z vse večjimi izzivi pri usklajevanju interesov vseh držav članic glede energetske in trgovinske politike. Kljub temu napoved 20. paketa potrjuje zavezanost Bruslja h krepitvi gospodarske izolacije ruskega režima in dolgoročni podpori ukrajinski suverenosti.