Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times napovedal spremembo pristopa do konflikta v Ukrajini, pri čemer je izrazil prepričanje, da sta tako Vladimir Putin kot Volodimir Zelenski zdaj pripravljena na sklenitev mirovnega sporazuma. Trump se je vzdržal določanja konkretnih rokov za konec vojne, kar predstavlja odmik od njegovih prejšnjih napovedi, prav tako pa ni želel obljubiti povečanja ameriške pomoči Ukrajini v primeru, da bi Rusija zavrnila premirje. Po njegovih besedah je prednostna naloga reševanje življenj, ne pa dajanje brezpogojnih zavez. Sočasno so se pojavile informacije o strateškem gospodarskem sodelovanju med državama, saj naj bi Ukrajina skupini investitorjev, povezanih s Trumpom, podelila pravice za izkopavanje na enem največjih najdišč litija v državi. Ta poteza kaže na prepletanje varnostnih vprašanj z energetskimi in gospodarskimi interesi Združenih držav Amerike v regiji. Podelitev koncesije za ključne surovine bi lahko vplivala na prihodnje odnose med Washingtonom in Kijevom ter na širšo geopolitično sliko oskrbe z energenti. Na področju globalne varnosti je Trump izrazil brezbrižnost glede izteka pogodbe o omejevanju strateškega jedrskega orožja (SNV-3), ki poteče 5. februarja 2026. Namesto podaljšanja obstoječega dogovora, kar je predlagal Putin, predsednik Trump načrtuje sklenitev novega, po njegovem mnenju boljšega sporazuma. Takšen pristop potrjuje njegovo strategijo neposrednih pogajanj in zavračanja večstranskih okvirov, ki so bili vzpostavljeni v preteklosti.

Analitiki tiskovne agencije Bloomberg so predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa pozvali k sprejetju predloga ruskega predsednika Vladimirja Putina za podaljšanje pogodbe o ukrepih za nadaljnje zmanjšanje in omejevanje strateškega ofenzivnega orožja (DSNV ali Novi START). Po mnenju strokovnjakov je podaljšanje sporazuma, ki predstavlja ključni steber svetovne varnosti, nujno za ohranitev stabilnosti med svetovnimi jedrskimi velesilami. Ruska stran je predlagala podaljšanje veljavnosti pogodbe za obdobje enega leta, s čimer bi zagotovili dodaten čas za pogajanja o širših varnostnih vprašanjih. Ruski analitiki ob tem ugotavljajo, da Trumpova administracija kaže znake razočaranja nad ruskim vodstvom, saj Putin vztrajno zasleduje nacionalne interese Ruske federacije in se ne prilagaja ameriškim pričakovanjem. Kljub političnim napetostim gospodarski in varnostni strokovnjaki poudarjajo, da bi zavrnitev podaljšanja lahko privedla do nove oboroževalne tekme. Odločitev o usodi pogodbe ostaja v rokah Bele hiše, kjer se Trump sooča s pritiski tako domačih kot tujih svetovalcev. Medtem ko Bloomberg poudarja kritično naravo vprašanja za globalno varnost, ruski mediji izpostavljajo neomajnost Moskve pri obrambi svojih strateških stališč, kar dodatno zapleta dialog med Washingtonom in Moskvo.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil posnetek delovanja balističnega sistema srednjega dosega Orešnik in ob tem ostro napadel evropske voditelje. Medvedev je v objavi evropske politike označil za "butce", ki si po njegovem mnenju želijo vojne v Evropi, ter dodal, da Rusija ne bo dopustila namestitve enot Nata ali evropskih držav na ukrajinskem ozemlju. Posnetek napada na zahodno Ukrajino naj bi služil kot neposredno opozorilo Zahodu pred nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ruski politik je poudaril, da so manevrske sposobnosti in hitrost rakete Orešnik v sklepni fazi leta izjemne, kar naj bi odvračalo Zahod od neposrednega vojaškega vmešavanja. Po njegovih navedbah bi bila kakršna koli prisotnost tujih vojakov v Ukrajini nesprejemljiva za uradno Moskvo, ki bi na takšne poteze odgovorila z uporabo najsodobnejšega orožja. Retorika Medvedjeva sledi nizu stopnjevanj napetosti med Moskvo in Brusljem glede vojaške pomoči Kijevu. Odziv Medvedjeva prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnem večjem angažiranju zahodnih sil za zagotovitev varnosti v Ukrajini. Rusija s tovrstnimi objavami poskuša ustvariti pritisk na evropsko javno mnenje in politično vodstvo, hkrati pa utrjuje podobo vojaške premoči na bojišču. Stopnjevanje sovražne komunikacije dodatno otežuje možnosti za diplomatsko rešitev konflikta, ki traja že več let.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši izjavil, da operacija za zajetje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bi bila podobna nedavni akciji proti Nicolasu Maduru v Venezueli, ne bo potrebna. Trump je s tem odgovoril na vprašanje o morebitnem stopnjevanju ukrepov proti ruskemu voditelju, s čimer je nekoliko omilil svojo retoriko po nedavnih grožnjah z zaostritvijo sankcij. Srečanje z direktorji največjih ameriških energetskih podjetij je bilo sicer namenjeno razpravi o stabilnosti svetovnega naftnega trga po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da Združene države Amerike spremljajo razmere, vendar trenutno ne načrtujejo tovrstnih vojaških ali obveščevalnih operacij proti Kremlju, kljub naraščajočim napetostim glede vojne v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko Washington vrši pritisk na Moskvo za dosego premirja, pri čemer so odnosi med državama dosegli najnižjo točko. Trumpovo stališče nakazuje na diplomatsko previdnost pri neposrednih grožnjah ruskemu državnemu vrhu, čeprav je predsednik predhodno izrazil globoko razočaranje nad ravnanjem Putina v ukrajinskem konfliktu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ruski učitelj Pavel Talankin je s svojimi videoposnetki, ki so bili prvotno namenjeni le interni uporabi, javnosti razkril srhljivo podobo sodobnega ruskega izobraževalnega sistema pod vplivom državne propagande. Posnetki prikazujejo, kako se ruske šole spreminjajo v prostore za militarizacijo in politično indoktrinacijo mladih. Talankinovi arhivi med drugim dokumentirajo nenavadne dejavnosti, kot so tekmovanja v metanju granat med urami športne vzgoje, kar odraža širši trend vključevanja vojaških vsebin v šolski kurikulum. Material, ki je zdaj postal podlaga za dokumentarni film v zahodnih kinematografih, osvetljuje izgubo osebne svobode ruskih učencev. Dokumentarni film prikazuje preobrazbo šole iz varnega okolja v institucijo, kjer so otroci izpostavljeni nenehnemu pritisku državne ideologije. Avtor posnetkov je zaradi svojega delovanja postal tarča ruskih oblasti, saj njegovi arhivi neposredno spodkopavajo uradni narativ o prostovoljnem domoljubju mladih. Zgodba poudarja vse večji razkorak med uradno državno politiko in realnostjo v učilnicah, kjer učitelji, kot je Talankin, tvegajo svojo varnost za dokumentiranje resnice. Videoposnetki služijo kot kritičen dokaz o tem, kako Rusija sistematično uporablja izobraževalni sistem za utrjevanje režima in pripravo prihodnjih generacij na militaristične cilje države. Zahodna javnost prek teh posnetkov prvič dobiva neposreden vpogled v vsakdanjo realnost indoktrinacije, ki je bila prej skrita pred mednarodno skupnostjo.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred kratkim preselil na polotok Krim, je uradno prestopil v pravoslavno vero. Tremblay je ob tem dogodku izrazil globoko naklonjenost do Rusije, ruske kulture, umetnosti ter tamkajšnjih tradicionalnih vrednot, kar naj bi botrovalo njegovi odločitvi za verski prestop. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je ameriški ustvarjalec poudaril, da se v novem okolju počuti sprejetega. Režiser je obenem napovedal svoje prihodnje namere glede bivanja v regiji, saj namerava v kratkem zaprositi ruskega predsednika Vladimirja Putina za podelitev ruskega državljanstva. Njegova selitev in javna spreobrnitev v pravoslavje sta v ruskih medijih interpretirani kot potrditev privlačnosti ruskih družbenih norm za zahodne posameznike. Tremblay sicer načrtuje nadaljevanje svoje dokumentaristične kariere na polotoku, kjer se namerava spopadati z novimi umetniškimi izzivi v ruskem jeziku.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je sprva izrazil zaskrbljenost nad obtožbami Kremlja, je Trump po seznanitvi z obveščevalnimi podatki izjavil, da Ukrajina ni odgovorna za ta incident. Po njegovih besedah so ameriški uradniki ugotovili, da napad na rezidenco sploh ni bil izveden, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. Nekdanji vladni pooblaščenec za obnovo Ukrajine Tomáš Kopečný je v tem kontekstu poudaril, da se Kijev zahvaljujoč Trumpovi vztrajnosti in diplomatskemu pritisku približuje miru, vendar je nadaljnji napredek odvisen predvsem od Rusije. Kopečný meni, da si Kremelj trenutno ne želi dejanskega miru, temveč se skuša izogniti obveznostim. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod sprožila val več deset dronov, kar pa ameriška stran zdaj zanika.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.