Francoski predsednik Emmanuel Macron je na srečanju z voditelji parlamentarnih strank in najvišjim vojaškim vrhom razpravljal o možnosti napotitve francoskih vojaških enot v Ukrajino. Pobuda, ki jo Macron predstavlja v okviru t. i. koalicije voljnih, je bila osrednja tema zaprtega srečanja, na katerem je predsednik skušal prepričati politične akterje o nujnosti okrepitve vojaške pomoči Kijevu. Razprava je sledila njegovim predhodnim izjavam, ki so v mednarodni javnosti sprožile številna ugibanja o neposredni vključitvi zahodnih sil v konflikt. Udeleženci srečanja so po koncu pogovorov poročali, da med strankami ni bilo enotne ali nedvoumne podpore predsednikovemu predlogu. Opozicijski voditelji so izrazili zaskrbljenost nad morebitno eskalacijo konflikta in neposrednim vstopom Francije v vojno z Rusko federacijo. Kljub temu Macron vztraja pri stališču, da nobena možnost, vključno s prisotnostjo kopenskih sil, ne sme biti vnaprej izključena, s čimer želi ohraniti strateško dvoumnost do Moskve. Francoski časnik Le Monde poroča, da so bili na srečanju razkriti določeni elementi načrta, ki predvidevajo predvsem logistično podporo in specializirano usposabljanje ukrajinskih sil na terenu, ne pa nujno neposrednega sodelovanja v bojnih operacijah. Razprava v francoskem parlamentu kaže na globoke delitve znotraj države glede nadaljnje smeri evropske varnostne politike in stopnje vpletenosti v ukrajinsko-rusko vojno.

Predsednik Donald Trump se je v petek v Beli hiši srečal z naftnimi mogotci. Ob tej priložnosti je poleg tradicionalne ameriške zastave na reverju nosil novo značko z nasmejano karikaturo samega sebe, ki jo je poimenoval "Veseli Trump".

Ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal in minister za digitalno preobrazbo Mihajlo Fedorov sta Verhovni radi predložila svoji odstopni izjavi. Predsednik parlamenta Ruslan Stefančuk je potrdil prejem dokumentov in napovedal, da bo zakonodajno telo o njih razpravljalo v najkrajšem možnem času. Odločitev o odstopu sledi predlogu predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi obema ministroma namenil nove visoke položaje v okviru napovedane osvežitve vladne ekipe. Denis Šmihal je funkcijo obrambnega ministra opravljal od julija 2025, pred tem pa je več kot pet let vodil ukrajinsko vlado kot premier. Mihajlo Fedorov, ki velja za enega ključnih akterjev pri tehnološki modernizaciji države in vojske, je hkrati zasedal položaj podpredsednika vlade. Premiki v vladnem kabinetu so del širše strategije predsednika Zelenskega za prilagoditev državnega aparata trenutnim varnostnim izzivom. Čeprav so odstopi formalni korak k prevzemu novih dolžnosti, poteza nakazuje na pomembno prerazporeditev moči znotraj ožjega kroga ukrajinskega vodstva. Imena njunih naslednikov in natančni novi položaji odstopajočih ministrov bodo po pričakovanjih objavljeni takoj po parlamentarni potrditvi odstopov. Proces poteka v času, ko Ukrajina spopada z zahtevnimi razmerami na fronti in potrebuje stabilno vodenje obrambnega sektorja.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Rusija je potrdila, da je v obsežnem raketnem in napadu z brezpilotnimi letali na Ukrajino uporabila raketo Orešnik, pri čemer je bil Kijev močno prizadet, z najmanj štirimi smrtnimi žrtvami in 19 ranjenimi. Cilj napada je bila ključna ukrajinska infrastruktura. Ukrajinski piloti so poročali o neučinkovitosti Natovih taktik proti ruskim lovcem zaradi goste mreže ruske protizračne obrambe. Združeno kraljestvo in Ukrajina sta podpisali sporazum o obrambnih projektih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo pozval k novemu srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, saj se pogajalske skupine obeh držav ponovno ukvarjajo z najtežjimi vprašanji v mirovnih procesih, vključno z ozemeljsko celovitostjo in prihodnjo varnostjo Ukrajine. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina že izpolnila vse svoje obveznosti v pogajanjih, zato zavrača nove zahteve, ki bi bile lahko postavljene v okviru iskanja rešitve za končanje vojne. Poudaril je, da morajo pogajanja odražati pravičen mir, ki ne bi dodatno obremenil ukrajinske strani. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil prepričanje, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi skleniti mirovni sporazum. Trump je nakazal, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati pri zagotavljanju prihodnje obrambe Ukrajine, s čimer bi preprečili morebitne nove ruske vdore. Po Trumpovih besedah naj bi bila ruska stran po večkratnih neuspešnih poskusih zdaj pripravljena na dogovor, čeprav so se razmere na bojišču po zadnjih obsežnih ruskih napadih močno zaostrile. Dogajanje se odvija v luči stopnjevanja pritiska s strani Bele hiše, ki si prizadeva za hitro končanje konflikta. Medtem ko Washington poudarja potrebo po kompromisu, Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti in neposrednem dialogu na najvišji ravni. Zelenski od Trumpa pričakuje odločno ukrepanje, zlasti po nedavnih ruskih zračnih napadih, ki so dodatno ogrozili civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo v državi. Ta diplomatska prizadevanja so neposredno povezana s prejšnjimi Trumpovimi ultimati Rusiji za čimprejšnjo ustavitev sovražnosti.

Italijansko glasbeno gledališče Teatro del Maggio Musicale v Firencah je odpovedalo dva napovedana nastopa priznane ruske balerine Svetlane Zaharove in njenega soproga, violinista Vadima Repina. Predstavi, ki sta bili načrtovani za 20. in 21. januar 2026, so po poročanju italijanskih medijev odpovedali na zahtevo ukrajinskega veleposlaništva v Italiji. Vodstvo gledališča je v uradni izjavi zapisalo, da so se za takšen korak odločili zaradi trenutnih mednarodnih napetosti, ki ustvarjajo ozračje, v katerem bi bila lahko ogrožena uspešna izvedba umetniškega projekta. Na odločitev so se ostro odzvali na ruskem veleposlaništvu v Italiji, kjer so odpoved označili za manifestacijo rusofobije in omejevanje kulturne suverenosti Italije. Ruski diplomati trdijo, da gre za politični pritisk ukrajinske strani in Evropske komisije na italijanske kulturne ustanove. Ukrajinsko veleposlaništvo je pisma z zahtevo po odpovedi nastopov poslalo lokalnim oblastem v Firencah in upravi gledališča že decembra 2025, pri čemer so izpostavili neprimernost nastopov ruskih umetnikov v trenutnih političnih razmerah. Svetlana Zaharova, ki je bila nedavno imenovana za vršilko dolžnosti rektorice Moskovske državne akademije za koreografijo, se je s podobnimi odpovedmi že spopadala v preteklosti. Njen avtorski projekt Modanse so pred tem odpovedali tudi v Južni Koreji, kar kaže na širši trend odpovedovanja kulturnih dogodkov z ruskimi umetniki v zahodnih državah in njihovih zaveznicah od začetka ruske agresije na Ukrajino.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Ukrajinska opozicijska stranka Evropska solidarnost je predsednika države Volodimirja Zelenskega obtožila kršitve ustave zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vrhu Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po navedbah poslancev omenjene stranke v vrhovni radi je Zelenski s tem, ko je za vršilca dolžnosti vodje SBU imenoval Jevgena Hmaro namesto Vasilija Maljuka, presegel svoja pooblastila in zaobšel ustavno določene postopke. Frakcija stranke v parlamentu trdi, da takšne premestitve in imenovanja na čelo obveščevalne službe brez ustreznega upoštevanja zakonodajnega okvira spodkopavajo pravno državo. Obtožbe so se pojavile neposredno po objavi dekretov o zamenjavi vodstva, kar kaže na zaostrovanje notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini med trajajočim vojnim stanjem. Predstavniki stranke so svoje stališče objavili preko komunikacijskega kanala Telegram, kjer so poudarili, da mora tudi v izrednih razmerah veljati spoštovanje vrhovnega zakona države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil še tri visoke uslužbence ukrajinske nacionalne varnostne službe (SBU). Ta poteza predstavlja nadaljevanje obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obveščevalnih struktur države, ki potekajo v času povečanih varnostnih izzivov in prizadevanj za notranjo reorganizacijo obrambnega sistema. Najnovejše odstavitev sledijo ponedeljkovi razrešitvi načelnika iste agencije Vasila Maljuka. Čeprav uradni razlogi za nenadno menjavo vodstva v javnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, poteza kaže na predsednikovo nezadovoljstvo z delovanjem ključnih obveščevalnih organov ali na potrebo po hitri konsolidaciji nadzora nad varnostnim aparatom države. SBU ima sicer osrednjo vlogo pri odkrivanju ruskih kolaborantov in preprečevanju sabotaž na ukrajinskem ozemlju.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in ministrica za finance Chrystia Freeland bo prevzela vlogo svetovalke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Freeland, ki je v preteklosti zasedala več ključnih ministrskih položajev v Kanadi, se je odločila za izstop iz kanadskega parlamenta, da bi svoje izkušnje in politično znanje neposredno namenila podpori ukrajinskemu vodstvu. Njeno imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno krepi svoje diplomatske in svetovalne mreže na Zahodu, da bi zagotovila nadaljnjo politično ter finančno podporo v spopadu z rusko agresijo. Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske korenine in tekoče govori ukrajinsko, velja za eno najmočnejših zaveznic Kijeva v Severni Ameriki. Kot nekdanja novinarka in avtorica del o ruskem kapitalizmu ter globalni politiki prinaša globoko razumevanje regije. Njena nova vloga bo predvsem usmerjena v strateško svetovanje glede odnosov z zahodnimi partnerji in gospodarske obnove države, kar bo še dodatno okrepilo vezi med Ottawo in Kijevom. Odločitev o odstopu s poslanskega mesta v Kanadi poudarja pomen, ki ga kanadska politika pripisuje stabilnosti in uspehu Ukrajine na mednarodnem prizorišču.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Vasila Maljuka s položaja načelnika varnostne službe SBU, s čimer se nadaljuje obsežno preoblikovanje ukrajinskega varnostnega in političnega vrha. Maljuk bo svojo kariero nadaljeval znotraj struktur SBU, vendar na drugem položaju, kar kaže na to, da predsednik ohranja zaupanje v njegove strokovne sposobnosti, hkrati pa zahteva sveže vodstvo v tej ključni obveščevalni instituciji. Najnovejša kadrovska menjava je tesno povezana z odločitvijo Zelenskega, da na vplivno mesto vodje svojega kabineta imenuje Kirila Budanova, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo GUR. Te spremembe v vrhu varnostnih organov in administracije odražajo strategijo ukrajinskega predsednika za optimizacijo delovanja države sredi trajajočega konflikta, saj na ključne položaje postavlja osebnosti, ki so se izkazale na bojišču in pri obveščevalnem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 5. januarja uradno imenoval Serhija Kislico na položaj prvega namestnika vodje urada predsednika Ukrajine. Kislica, ki je pred tem opravljal funkcijo prvega namestnika ministra za zunanje zadeve, bo na novem položaju tesno sodeloval s Kirilom Budanovom, ki je vodenje urada prevzel le nekaj dni prej. Odločitev o imenovanju je bila potrjena z uradnim dekretom, ki je bil javno objavljen na spletnih straneh predsednikove administracije. Ta kadrovska poteza predstavlja pomembno prestrukturiranje ukrajinskega političnega vrha, saj se v urad predsednika seli izkušen diplomat z močnimi mednarodnimi izkušnjami. Imenovanje Kislice poteka v času, ko Ukrajina krepi svoje notranje in zunanjepolitične strukture, hkrati pa odraža zaupanje Zelenskega v kadre, ki so se izkazali v resorju zunanjih zadev. Nova vodstvena ekipa urada predsednika, ki jo zdaj sestavljata Budanov in Kislica, bo ključna pri oblikovanju prihodnjih strateških odločitev države.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.