Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je v ponedeljek tujim diplomatom sporočil, da so razmere v državi pod popolnim nadzorom, potem ko so protivladni protesti postali nasilni. Araqchi je poudaril, da so varnostne sile aretirale številne operativce, ki jih je označil za teroriste, ter napovedal, da bo dostop do spleta v kratkem ponovno vzpostavljen. Kljub napetostim je Teheran izrazil pripravljenost na pogovore z Združenimi državami Amerike, vendar pod lastnimi pogoji. Najnovejši val nemirov se je stopnjeval po daljšem obdobju gospodarske nestabilnosti, ki so jo povzročile mednarodne sankcije in padec vrednosti nacionalne valute. Iranske oblasti trdijo, da so protesti spodbujeni od zunaj, medtem ko poročila s terena kažejo na visoko stopnjo nezadovoljstva prebivalstva nad teokratsko ureditvijo. Araqchi je v televizijskem nagovoru zagotovil, da država ostaja stabilna in da bodo varnostni ukrepi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer so tesno povezana z iranskimi jedrskimi ambicijami in zahtevami po odpravi ameriških sankcij. Iran vztraja pri svoji pravici do obogatitve urana in poudarja, da se ne bo uklonil vojaškim pritiskom. Trenutna situacija kaže na kompleksno prepletanje notranjepolitične krize in zunanjepolitičnih pogajanj, kjer Teheran uporablja retoriko nadzora za utrjevanje svoje pogajalske pozicije na mednarodnem prizorišču.

Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, da bi obravnaval potekajoče proteste, ki so zajeli celotno državo. Poslanci v parlamentu, ki je pod nadzorom konservativnih sil, so med sejo izražali močno nasprotovanje tujemu vmešavanju, pri čemer je skupina zakonodajalcev celo vdrla v ospredje dvorane in vzklikala gesla proti Združenim državam Amerike. Zasedanje je bilo namenjeno analizi varnostnih razmer in odzivu na nemire, ki so se razširili po številnih mestih. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri trditvah, da so protesti spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Zahoda, medtem ko se varnostne sile na terenu soočajo z zahtevami po korenitih družbenih spremembah. Politični vrh države s tovrstnimi javnimi nastopi v parlamentu skuša utrditi enotnost znotraj vladajočih struktur in pokazati neomajnost pri zatiranju uporov. Kljub ostrim besedam poslancev pa se protestno gibanje v državi ne umirja, kar povečuje pritisk na iranski politični sistem.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je v javnem nagovoru opozoril, da država ne bo dovolila nemirov, ki bi spodkopavali nacionalno varnost, pri čemer je ostro razmejil med legitimnimi protesti in nasilnim razgrajaštvom. Pezeškian je poudaril, da so oblasti pripravljene prisluhniti zahtevam državljanov, vendar je sočasno obtožil "izgrednike in teroriste", da pod vodstvom tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, skušajo uničiti celotno iransko družbo. Najnovejše izjave prihajajo v času ponovnih napetosti, ko se iranski režim spopada z valom nezadovoljstva, ki ga po navedbah uradnega Teherana podpihujejo zunanji sovražniki. Predsednik je izpostavil, da destabilizacija države ne bo dopuščena, saj bi to pomenilo varnostno tveganje za vse prebivalce. Gre za nadaljevanje stroge retorike do uličnih protestov, ki so v preteklosti že resno zamajali notranjo stabilnost države. Dogajanje v Iranu je neposredno povezano s kroničnim nezadovoljstvom zaradi gospodarske situacije in omejevanja osebnih svoboščin, kar se je v zadnjih letih odrazil v več valovih protestov. Pezeškianov nastop odraža poskus konsolidacije moči in pomiritve razmer, hkrati pa vzpostavlja jasno grožnjo vsem, ki bi se odločili za aktivno nasprotovanje državnemu aparatu na ulicah.

Val nemirov v Iranu je zahteval že več kot 500 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, so posledica poglobljene gospodarske krize in splošnega nezadovoljstva prebivalstva s teokratsko ureditvijo. Iranske oblasti so se na upor odzvale z nasilnim zatiranjem in grožnjami s povračilnimi ukrepi, pri čemer uradni Teheran za nestabilnost v državi krivi vmešavanje Združenih držav Amerike. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilih iranskega režima o možnosti preventivnih napadov, če bi se ameriška stran neposredno vmešala v dogajanje. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal sporočilo podpore protestnikom, kar je v Teheranu sprožilo ostre odzive in obtožbe o spodbujanju upora. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil ljudje ostajajo na ulicah večjih mest, kjer kljubujejo vladnim omejitvam in cenzuri. Razmere v državi so kritične, saj režim pod vodstvom ajatol stopnjuje pritisk na civilno družbo, hkrati pa se sooča z mednarodno izolacijo. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni protesti eden največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih, saj združujejo različne družbene sloje, ki zahtevajo korenite politične in ekonomske reforme.

V osrednjih in južnih delih Združenih držav Amerike so v sredini januarja zabeležili nadpovprečno visoke temperature, ki so vztrajale pred prihajajočo vremensko spremembo. V jugovzhodni Nebraski in Heartlandu so se nočne temperature gibale blizu ledišča, kar je za ta letni čas nenavadno toplo, saj so bile najnižje temperature primerljive s povprečnimi najvišjimi dnevnimi temperaturami. Prevladovalo je jasno nebo z rahlim jugozahodnim vetrom. V Koloradu so meteorologi za torek napovedali nadaljevanje nadpovprečne toplote, vendar so hkrati opozorili na prihod hladne fronte. Ta naj bi dosegla območje v noči na sredo, kar bo povzročilo občutno ohladitev. V krajih, kot je Cape Girardeau, so se temperature kljub jasnemu nebu spustile do okoli nič stopinj Celzija, kar je napovedalo prehod v hladnejše obdobje. Vremenski vzorec kaže na nestanovitnost v zimskem obdobju, saj so se po preteklih snežnih padavinah in mrazu temperature začasno stabilizirale na višjih ravneh. Meteorologi poudarjajo, da bodo toplejši dnevi le kratkotrajni, saj bo hladna fronta po torkovem sončnem vremenu prinesla tipične zimske razmere nazaj v večji del prizadetih regij.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v zadnji izjavi za javnost opozoril Združene države Amerike, da je Islamska republika Iran v celoti pripravljena na morebiten vojaški spopad. Aragči je poudarila, da je država trenutno še bolje pripravljena na vojno, kot je bila med lanskimi konflikti z Izraelom, in s tem odgovoril na morebitne namere Washingtona po preizkušanju iranske vojaške moči. Teheran s tem stopnjuje svojo retoriko v času napetih odnosov z zahodnimi silami. Obenem je zunanji minister ostro obsodil nedavne incidente na iranskem veleposlaništvu v Londonu, kjer so nasprotniki iranskih oblasti domnevno oskrunili državno zastavo. Aragči je zaradi neustreznega zagotavljanja varnosti s strani britanskih oblasti opozoril na možnost evakuacije diplomatskega osebja in zaprtja veleposlaništva v Združenem kraljestvu. Po njegovih besedah gre za resne varnostne pomanjkljivosti, ki neposredno vplivajo na diplomatske odnose. Najnovejše grožnje prihajajo po obdobju intenzivnih izraelskih in ameriških napadov na iranske jedrske objekte, ki so povzročili znatno gmotno škodo. Kljub temu Teheran vztraja pri svojem jedrskem programu in bogatenju urana, kar Aragči označuje za vprašanje nacionalnega ponosa. Retorika ministrstva kaže na odločenost Irana, da kljub vojaškim in kibernetskim pritiskom ne popusti pri svojih strateških ciljih na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike so na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ostro obsodile rusko izstrelitev novega balističnega izstrelka srednjega dosega orešnik na ukrajinsko ozemlje. Ameriška stran je dejanje označila za nevarno in nerazložljivo stopnjevanje vojne, ki še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Izstrelek, ki je bil uporabljen v napadu, ima po tehničnih podatkih možnost nošenja jedrskih konic, kar predstavlja novo dimenzijo v orožarskem arzenalu, uporabljenem v tem spopadu. Namestnica ameriške predstavnice pri Združenih narodih je poudarila, da uporaba tovrstnega naprednega orožja ne prispeva k stabilnosti in le poglablja humanitarno krizo. Rusija je izstrelitev izvedla v obdobju povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, vendar pa Moskva uporabo orešnika opravičuje kot odgovor na predhodne dejavnosti ukrajinskih sil in njihovih zahodnih zaveznic. Kljub ostrejšemu tonu ZDA pa v diplomatskih krogih ostajajo prizadevanja za iskanje mirne rešitve. Slovenija in ostale članice Evropske unije pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj uporaba naprednejših balističnih tehnologij neposredno vpliva na celotno evropsko varnostno arhitekturo. Moskva s takšnimi potezami preizkuša odzivnost mednarodne skupnosti, medtem ko Kijev opozarja na potrebo po dodatnih obrambnih sistemih, ki bi se lahko uprli tovrstnim grožnjam.

Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, je javno pozval Združene države Amerike, naj aktivno posežejo v dogajanje v Iranu, kjer se vrstijo množični protesti proti trenutnemu režimu. Pahlavi meni, da bi zunanja podpora civilnemu prebivalstvu lahko pospešila politične spremembe v državi, ki jo že dlje časa pretresajo notranji nemiri in gospodarska nestabilnost. Protestno gibanje, ki še naprej pridobiva na moči, se spopada s strogimi ukrepi iranskih oblasti, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov. Poziv k posredovanju prihaja v času zaostrenih regionalnih odnosov, ko Iran bije diplomatske in vojaške bitke na več frontah, vključno z nenehnimi grožnjami s strani Izraela. Ameriška administracija se za zdaj uradno še ni odzvala na Pahlavijeve zahteve, vendar bi morebitna sprememba politike do Teherana lahko imela daljnosežne posledice za stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda. Stopnjevanje pritiska na iranski režim sovpada tudi z notranjimi prizadevanji države za stabilizacijo bančnega sektorja in prodajo državnega premoženja, kot je Iran Mall.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Donald Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje kaže na Trumpovo podporo Machadovi v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po aretaciji Nicolása Madura, kljub notranjim napetostim in pogajanjem z Delcy Rodríguez.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v zadnjih dneh obveščen o različnih možnostih za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tako vojaške kot civilne cilje v Teheranu. Po poročanju ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili načrti pripravljeni kot odziv na morebitno nasilno zatrtje množičnih protestov v Iranu, pri čemer je Trump večkrat opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo iranski režim začel pobijati demonstrante. Napetosti so se stopnjevale po strmem padcu iranskega riala, kar je sprožilo val demonstracij z zahtevami po odstopu ajatole Hameneja, v katerih je po podatkih humanitarnih organizacij v dveh tednih umrlo že več sto ljudi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je o razmerah v Iranu in Siriji že po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, medtem ko je iranska opozicija v izgnanstvu pozvala k odločnemu ukrepanju. Prestolednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je predsednika Trumpa javno pozval, naj podpre protestno gibanje in "kači odreže glavo", s čimer bi trajno zavarovali interese iranskega ljudstva in stabilnost v regiji. Pahlavi trdi, da so protestniki opogumljeni zaradi napovedi o možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, saj verjamejo, da jih Washington tokrat ne bo zapustil. Uradni Teheran je na grožnje odgovoril z opozorilom, da bo na vsakršno ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam na Bližnjem vzhodu. Iransko vodstvo vztraja, da so protesti vodeni s strani tujih sil in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Kljub stopnjevanju retorike nekateri ameriški uradniki poudarjajo, da gre za standardno vojaško načrtovanje in da trenutno ni jasnih znakov o neposredno bližajočem se napadu.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Ameriški State Department je sporočil, da je od ponovnega prihoda Donalda Trumpa na oblast preklicanih več kot 100.000 vizumov, kar naj bi bil nov rekord. Poostreni ukrepi naj bi bili del nove protimigracijske politike.

Avstralski premier Anthony Albanese je potrdil, da bo Kevin Rudd, avstralski veleposlanik v ZDA, odstopil leto prej, kot je bilo pričakovano. Razlog za odstop so kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je bil Rudd deležen zaradi svojih preteklih izjav. Rudd bo zapustil položaj en mesec pred Trumpovim prvim predsedniškim obiskom na Kitajskem v skoraj desetih letih.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Glede na poročilo ZN je bilo v letu 2025 ubitih več kot 2.500 ukrajinskih civilistov, kar je največje število žrtev od začetka ruske invazije v polnem obsegu leta 2022. Številni civilisti so bili ubiti daleč od frontnih linij.

Barham Salih, nekdanji predsednik Iraka, je v začetku letošnjega leta prevzel vodenje Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s tem postal prvi nekdanji voditelj države na čelu te organizacije. Petinsestdesetletni Salih, ki je v preteklosti sam izkusil mučenje in izgnanstvo, je svojo novo funkcijo nastopil v času, ko se agencija spopada z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev in naraščajočimi potrebami po humanitarni pomoči po vsem svetu. Ob svojem prvem obisku v vlogi visokega komisarja, ko je obiskal begunsko taborišče Kakuma v Keniji, je Salih poudaril svojo osebno povezanost s problematiko razseljenih oseb. Izjavil je, da dobro pozna bolečino ob izgubi doma, kar mu daje edinstven vpogled v moralno in pravno odgovornost, ki jo nosi njegova nova funkcija. Njegovo imenovanje velja za pomemben korak pri krepitvi vpliva agencije v mednarodni skupnosti. Salihova prioriteta bo predvsem naslavljanje strukturnih težav pri financiranju pomoči za milijone ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. UNHCR se trenutno trudi zagotoviti stabilnost v regijah, kjer so bivanjske razmere kritične, hkrati pa poskuša pridobiti večjo podporo donatorjev v času vse večjih geopolitičnih trenj.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v ponedeljek na Švedskem izjavil, da bi morebitno nasilno zavzetje Grenlandije s strani Združenih držav Amerike pomenilo konec severnoatlantskega zavezništva (Nato). Kubilius je poudaril, da bi takšno dejanje ameriške agresije sprožilo obveznosti držav članic Evropske unije, ki bi morale v skladu s pogodbami priskočiti na pomoč Danski. Grenlandija je namreč avtonomno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske. Komisarjeva izjava prihaja v času povečanih razprav o prihodnosti čezatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Evropi. Po njegovih besedah so države članice zveze Nato dolžne zaščititi ozemlje zavezništva, kamor spada tudi Grenlandija, pred kakršno koli obliko zunanjega napada ali prisilnega prevzema, ne glede na to, od kod agresija izvira. Takšen scenarij bi po mnenju Kubiliusa popolnoma spodkopal temelje mednarodnega prava in kolektivne obrambe. Analitiki opozarjajo, da so takšne izjave odraz naraščajočih napetosti in skrbi znotraj Evropske unije glede nepredvidljivosti zunanje politike nekaterih zaveznic. Kubilius je svoja stališča predstavil na varnostni konferenci, kjer je poudaril nujnost krepitve evropske obrambne avtonomije in solidarnosti med državami članicami v primeru nepredvidenih geopolitičnih premikov v arktični regiji.

Podkancler Klingbeil je med pogovori v Washingtonu opozoril, da prihajajoče zavezništvo za kritične surovine ne sme postati pakt proti tretjim državam. ZDA se sicer pogovarjajo z različnimi državami o dostopu do teh surovin.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Paramount Skydance je v Združenih državah Amerike tožil Warner Bros. Discovery (WBD) zaradi sklenitve posla z Netflixom. Predsednik uprave Paramounta, David Ellison, je WBD obtožil, da si izmišljuje "vse bolj nenavadne razloge, da bi se izognil transakciji s Paramountom." Paramount si prizadeva preprečiti nakup WBD s strani Netflixa in zahteva razkritje podrobnosti posla med WBD in Netflixom, ki naj bi bil vreden 82,7 milijarde dolarjev.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

Nekdanja kongresnica Mary Peltola je uradno napovedala svojo kandidaturo za senat v Aljaski, s čimer je okrepila možnosti demokratov v tej zvezni državi. Izzvala bo republikanskega senatorja Dana Sullivana.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je uradno zavrnil možnost, da bi ameriškim športnikom in športnicam prepovedali nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bosta gostili italijanski prizorišči Milano in Cortina d'Ampezzo. Tekmovanja bodo potekala med 6. in 22. februarjem 2026, krovna športna organizacija pa je s svojo odločitvijo končala ugibanja o morebitnih sankcijah proti delegaciji Združenih držav Amerike. Odločitev Moka zagotavlja udeležbo ene najštevilčnejših in najuspešnejših reprezentanc na svetu, kar je ključnega pomena za konkurenčnost in komercialni uspeh iger. S tem so bili zavrnjeni pritiski ali predlogi, ki bi zaradi morebitnih političnih ali administrativnih razlogov omejili nastop ameriških olimpijcev na italijanskih tleh. Italijanski organizatorji in mednarodna športna javnost so novico sprejeli kot potrditev stabilnosti olimpijskega gibanja. Priprave na igre se tako nadaljujejo brez večjih sprememb v načrtovani udeležbi ključnih svetovnih športnih velesil, kar zagotavlja visoko raven tekmovalnosti v vseh zimskih disciplinah.

Po poročanju New York Timesa naj bi ZDA in Tajvan dosegla dogovor o znižanju carin na tajvansko blago na 15 %. V zameno naj bi TSMC v Arizoni zgradil vsaj pet dodatnih tovarn polprevodnikov. Delnice TSMC so se po objavi novice okrepile. Predsednik stranke民眾黨, Huang Guochang, je izrazil željo po udeležbi v pogajanjih o carinah. Pravniki so izrazili mnenje, da se Huang Guochang ne bi smel vmešavati v ta dogovor.

V izraelskem napadu z dronom so bili ubiti trije Palestinci, ki so prečkali demarkacijsko črto blizu koridorja Morag v osrednji Gazi. Hamas se pripravlja na notranje volitve za obnovo vodstva, ki je bilo oslabljeno zaradi izraelskih atentatov med vojno v Gazi, in se pripravlja na prenos oblasti na nov odbor. Prav tako naj bi Hamas zavrnil popolno razorožitev, kar je ključna zahteva ameriškega mirovnega načrta, in naj bi izkoriščal prekinitev ognja za obnovo svoje vojaške in finančne moči.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Mattel je predstavil prvo Barbie z avtizmom, ki je del linije Fashionistas in je namenjena predstavljanju posameznikov v avtistični skupnosti. Namen lutke je, da bi se več otrok lahko prepoznalo v lutki Barbie.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Meddržavno sodišče Združenih narodov je začelo tri tedne trajajoče zaslišanje v primeru obtožb o genocidu, ki naj bi ga Mjanmar zagrešil nad muslimansko manjšino Rohingya.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V mestu Greenville v ameriški zvezni državi Južna Karolina je bil v nedeljo zjutraj med sedenjem v patruljnem vozilu v napadu iz zasede večkrat ustreljen policist. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec na policista v službenem vozilu izstrelil več nabojev, vendar pričakujejo, da bo žrtev napada okrevala. Policista so po zdravniški oskrbi v bolnišnici že odpustili v domačo nego. Namestniki šerifa okrožja Greenville so po incidentu identificirali osumljenca in sprožili zasledovanje njegovega vozila, ki se je končalo z izmenjavo ognja. Po besedah šerifa Hobarta Lewisa so namestniki v streljanju ubili 42-letnega Davida Williama Lana. Urada koronerja je potrdil, da je osumljenec utrpel vsaj eno usodno strelno rano. Preiskavo dogodka je prevzel državni preiskovalni urad Južne Karoline (SLED), kar je standardni postopek pri incidentih, v katere so vpleteni organi pregona. Dogodek poudarja tveganja, s katerimi se soočajo ameriški policisti pri opravljanju dolžnosti, ter naraščajočo problematiko nasilnih napadov na uradne osebe.

Svetovni prvak Ilia Malinin ter plesni par Madison Chock in Evan Bates bodo vodili močno ameriško reprezentanco v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Malinin, ki je nedavno osvojil svoj četrti naslov državnega prvaka, si prizadeva slediti Nathanu Chenu.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.