Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, ki se sedaj nahajata v priporu v New Yorku. Akcija, ki je končala dolgoletno socialistično vladavino, je v državi sprožila mešane odzive; medtem ko so številni državljani izrazili previdno olajšanje nad koncem represije, drugi opozarjajo na negotovo prihodnost in morebitne nove valove migracij proti Združenim državam Amerike. Pred samim posredovanjem je Sveti sedež pozval Washington k mirni rešitvi, ki bi vključevala Madurov odhod v Rusijo pod zaščito Vladimirja Putina, a so ameriške oblasti izbrale vojaško pot. Peter David, vodja Demokratičnega ljudskega gibanja (DPM) iz Grenade, je dejanje ostro obsodil in ga označil za zaskrbljujoč umik od diplomatskih standardov. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prebivalci po letih zatiranja ostajajo nezaupljivi do novih oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov, saj bi destabilizacija regije lahko povzročila humanitarno krizo širših razsežnosti, kar vpliva tudi na varnostne in migracijske politike celotne ameriške celine.

Oblasti so 24-letnega moškega obtožile umora po streljanju v severovzhodnem Mississippiju v petek zvečer, v katerem je umrlo šest ljudi. Med žrtvami so bili tudi osumljenčev oče, stric, brat in sedemletna sorodnica. Motiv za dejanje ostaja neznan.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni odlok, s katerim so venezuelska sredstva, vključno s prihodki od nafte pod ameriško jurisdikcijo, zaščitena pred morebitnimi sodnimi odločbami ali zahtevki upnikov. Namen tega ukrepa je po navedbah Bele hiše spodbujanje zunanjepolitičnih ciljev Združenih držav Amerike, hkrati pa predvideva ustanovitev depozitnega sklada, ki bo sicer v lasti venezuelske države, a pod popolnim nadzorom ameriške vlade. Trump se je v okviru te strategije v Beli hiši sestal z vodilnimi predstavniki velikih naftnih podjetij in jih spodbudil k vlaganju v venezuelsko naftno industrijo. Ob tem je investitorjem zagotovil popolno varnost delovanja, vendar ni podrobneje pojasnil oblike teh jamstev. Poudaril je, da bo celoten proces potekal pod okriljem Združenih držav Amerike, ki bodo samostojno odločale o tem, katera podjetja bodo lahko izkoriščala naravne vire te južnoameriške države. Ameriški predsednik je obenem izključil možnost ameriške vojaške prisotnosti v Venezueli za zaščito naftnega sektorja. Načrt predvideva, da oblasti v Caracasu ne bodo imele vpliva na odločitve o eksploataciji virov, saj Washington prevzema vodilno vlogo pri upravljanju s ključnimi gospodarskimi viri Venezuele na tujih tleh. S tem se dodatno zaostruje gospodarski pritisk na režim v Venezueli ob hkratnem poskusu stabilizacije naftnega trga.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Operacija je vključevala letalske napade na venezuelsko zračno obrambo in vdor s helikopterji v vojaški kompleks, pri čemer je bilo ubitih 32 kubanskih varnostnikov in 23 venezuelskih vojakov. Kljub aretaciji Kitajska ostaja trdna zaveznica Venezuele in je že obsodila dejanja Združenih držav Amerike kot kršitev mednarodnega prava. Zajetje Madura je povzročilo takojšnje odzive v Venezueli, kjer Madurovi podporniki na ulicah zahtevajo njegovo izpustitev in vrnitev na oblast. Medtem ko začasna predsednica Delcy Rodriguez išče mednarodno podporo, so se v Združenih državah Amerike že pojavili spori glede pravnega zastopanja nekdanjega voditelja. Odvetnik Barry Pollack je javno obtožil kolega Brucea Feina, da se poskuša nepooblaščeno vključiti v sodni proces, ki velja za enega najbolj odmevnih v zadnjih desetletjih. Zaradi ameriškega pritiska na venezuelsko naftno industrijo in zahteve po popolnem dostopu do virov so se količine nafte v plavajočih skladiščih na morju skokovito povečale. Podatki kažejo, da je na tankerjih trenutno ujetih več kot 29 milijonov sodčkov nafte, kar odraža globoko gospodarsko negotovost v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil uspeh ameriške operacije posledica popolnega presenečenja in napačne ocene kubanskih obveščevalnih služb glede pripravljenosti Washingtona na neposredno vojaško posredovanje.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj zaradi nestabilnih varnostnih razmer nemudoma zapustijo Venezuelo. Odločitev temelji na poročilih o delovanju oboroženih milic, znanih pod imenom colectivos, ki postavljajo cestne blokade in pregledujejo vozila. Po navedbah Washingtona te skupine iščejo dokaze o ameriškem državljanstvu ali podpori ZDA, kar neposredno ogroža varnost tujcev v državi. Napetosti v Venezueli so se stopnjevale po nedavnih političnih pretresih, vključno s padcem predsednika Nicolása Madura pred tednom dni. Milice colectivos, ki so nastale v času vladavine Huga Cháveza, delujejo kot oboroženo krilo za zaščito interesov vlade in so podprle podpredsednico Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče ji je naložilo prevzem funkcije vodje države, pri čemer uživa tudi podporo vojske, kar dodatno zapleta politično tranzicijo. Ameriška administracija je državljanom svetovala, naj do preklica ne potujejo v to latinskoameriško državo, tisti, ki so že tam, pa naj državo zapustijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj oborožene skupine, ki so pogosto zamaskirane, nadzorujejo dele mest in izvajajo parapolicijske naloge, kar povečuje tveganje za samovoljne aretacije ali nasilje nad tujimi državljani.

Vlada Nikaragve pod vodstvom predsednika Daniela Ortege in podpredsednice Rosario Murillo je ob 19. obletnici vrnitve na oblast izpustila več deset oseb, med katerimi so po potrditvi medijev tudi številni politični zaporniki. Ukrep je bil sprejet 10. januarja 2026, le dan po tem, ko so Združene države Amerike javno opozorile, da režim v državi zadržuje vsaj 60 političnih oporečnikov. Čeprav vlada potezo uradno utemeljuje z obeleževanjem državnega praznika, tuji opazovalci poudarjajo, da gre za neposreden odziv na stopnjevanje diplomatskih pritiskov iz Washingtona. Svojci nekaterih zapornikov so potrdili, da so jih oblasti o izpustitvi obvestile v soboto zjutraj. Mediji poročajo, da gre za del širšega vzorca popuščanja napetosti v regiji, saj se je podobna izpustitev zapornikov nedavno zgodila tudi v Venezueli. Kljub temu razmere v Nikaragvi ostajajo napete, saj mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na sistematično zatiranje opozicije in neodvisnih medijev. Izpustitve so v mednarodni javnosti sprejeli s previdnim optimizmom, vendar analitiki opozarjajo, da Ortega s takšnimi potezami pogosto kupuje čas ali poskuša ublažiti mednarodne sankcije. Ameriško veleposlaništvo v Managui je v preteklih dneh intenzivno pozivalo k brezpogojni osvoboditvi vseh, ki so zaprti zaradi svojih političnih prepričanj, kar je verjetno pospešilo odločitev nikaragovskih oblasti.

Nikaragvanska vlada pod vodstvom predsednika Daniela Ortege je v soboto sporočila, da je iz nacionalnega zaporniškega sistema izpustila več deset oseb. Odločitev je bila sprejeta le dan po tem, ko so Združene države Amerike javno zahtevale izpustitev več kot 60 političnih zapornikov v državi. Ameriško veleposlaništvo v Nikaragvi je ob tem izpostavilo primer Venezuele, ki je prav tako nedavno izpustila politične zapornike, in pozvalo nikaragvanske oblasti, naj sledijo temu zgledu. Ministrstvo za notranje zadeve Nikaragve je potrdilo, da se osebe iz nacionalnega zaporniškega sistema že vračajo na svoje domove, vendar ostaja nejasno, kdo natančno je bil izpuščen in pod kakšnimi pogoji. Od leta 2018 so nikaragvanske oblasti izvajale ostre ukrepe proti kritikom režima, kar je vključevalo številne aretacije in izgone političnih nasprotnikov v tujino. Združene države Amerike so v zadnjem tednu stopnjevale diplomatski pritisk na levo usmerjenega predsednika Ortege, kar se dogaja v času spremenjenih političnih razmer v regiji po zamenjavi vodstva v Venezueli. Čeprav natančno število in identiteta izpuščenih še nista znana, poteza nakazuje na popuščanje napetosti med Managuo in Washingtonom pod vplivom mednarodnih zahtev po spoštovanju človekovih pravic.

Ruski veleposlanik v Caracasu Sergej Melik-Bagdasarov je sporočil, da so se venezuelske enote zračne obrambe med nedavnim ameriškim letalskim napadom spopadale s kritičnimi težavami pri komunikaciji. Po njegovih besedah so bile radarske postaje za zgodnje opozarjanje dejansko odrezane od centrov za odločanje, kar je onemogočilo učinkovito upravljanje sistemov ruske izdelave. Veleposlanik je izpostavil, da brez brezhibnih komunikacijskih povezav tudi tehnološko napredna oprema ne more delovati usklajeno. Poleg tehničnih težav je Melik-Bagdasarov navedel, da je bila pripravljenost venezuelskih oboroženih sil pomanjkljiva tudi zaradi odsotnosti osebja, saj je bil znaten del moštva v času napada na dopustu. To je botrovalo k temu, da sistemi niso bili ustrezno aktivirani. Veleposlanik ni izključil možnosti zarote ali sabotaže, zaradi česar ukazi za obrambo države morda niso bili pravočasno izdani. Operacija Združenih držav Amerike, v kateri so sodelovali bombniki B-1B Lancer in številni brezpilotniki, je razkrila nepripravljenost venezuelske vojske na agresijo takšnega obsega. Kljub vojaškemu neuspehu je ruski diplomat poudaril, da se Venezuela ni predala, temveč le realistično ocenila svoje zmogljivosti. Po njegovih navedbah so v Caracasu že opravili analizo napak, v prihodnje pa se bodo pri zaščiti državnih interesov bolj zanašali na diplomatska prizadevanja.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Ameriška mornarica je v severnem delu Atlantskega oceana izvedla operacijo, v kateri sta sodelovala dva raketna rušilca, ki sta prestregla in zasegla tanker Marinera. Plovilo, ki je plulo pod rusko zastavo, so ustavile ameriške sile, kar potrjujejo uradni viri ameriškega obrambnega ministrstva za medijsko hišo Business Insider. Podrobnosti o tovoru ali natančnem razlogu za zaseg v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar operacija nakazuje na stopnjevanje nadzora nad ruskimi pomorskimi dejavnostmi. Operacija predstavlja neposredno vojaško posredovanje na morju, kjer so Združene države Amerike uporabile svoji napredni bojni plovili za uveljavitev jurisdikcije nad civilnim plovilom pod rusko jurisdikcijo. Dogodek se je odvil v mednarodnih vodah ali strateško pomembnih območjih Severnega Atlantika, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Moskvo na področju pomorske varnosti in mednarodnega prava. Vpletenost dveh raketnih rušilcev poudarja resnost operacije in pripravljenost ameriške strani na morebitne zaplete. Po navedbah predstavnikov Pentagona je bila akcija načrtovana in izvedena kot del širših prizadevanj za nadzor prometa plovil, ki so povezana z Rusko federacijo, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti diplomatski odnosi med velesilama.

Ameriška vojska je v Sýriji izvedla obsežne letalske napade na cilje teroristične skupine Islamska država (IS), kar so za medije potrdili predstavniki Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja odziv na zaostrene varnostne razmere v državi, kjer so ZDA hkrati opozorile na nevarnost stopnjevanja spopadov med kurdskimi silami in silami sirskega režima v okolici Alepa. Vojaško posredovanje je namenjeno zmanjševanju operativne moči teroristične mreže, ki poskuša izkoristiti trenutno nestabilnost v regiji. To je bila že druga večja operacija ameriških sil od 19. decembra lani, ko so ZDA napadle položaje Islamske države po incidentu, v katerem je pripadnik IS ubil dva vojaka iovske narodne garde in njunega ameriškega tolmača. Trenutni napadi so del širše strategije preprečevanja ponovnega vzpona teroristične organizacije sredi kaotičnih razmer na sirskih tleh, kjer se prepletajo interesi različnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko okrepljeni spopadi med kurdskimi enotami in vladnimi silami še dodatno destabilizirali severni del države. Združene države Amerike si prizadevajo zaščititi svoje strateške interese in zaveznike na terenu, hkrati pa s kirurško natančnimi napadi omejiti vpliv radikalnih islamističnih skupin, ki ogrožajo mednarodno varnost.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izjavil, da so Združene države Amerike izstopile iz 66 mednarodnih organizacij zaradi njihove "neučinkovitosti, potratnosti in škodljivosti". Izpostavil je, da so te organizacije postale nepotrebne in da je bil izstop nujen korak za zaščito nacionalnih interesov.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je bil ujet v tajni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, kar predstavlja resen udarec za kubansko obveščevalno dejavnost v regiji. Operacijo so v Washingtonu skrbno načrtovali več mesecev, ključ do uspeha pa je bil po mnenju strokovnjakov faktor presenečenja, saj je akcija ostala popolna skrivnost do same izvedbe. Havana je dva dni po napadu uradno potrdila izgubo 32 pripadnikov svojih varnostnih sil, ki so bili vpleteni v zaščito ali podporo Maduru. Kubanski vpliv v Venezueli se je skozi leta močno okrepil, zlasti na področju obveščevalnih in varnostnih struktur, kjer so kubanski agenti igrali ključno vlogo pri ohranjanju Madura na oblasti. Smrt večjega števila operativcev in zajetje predsednika pomenita destabilizacijo tesnega zavezništva med Havano in Caracasom. Dogodek bo verjetno povzročil korenite spremembe v varnostni arhitekturi Latinske Amerike in zmanjšal zmožnost Kube za izvajanje zunanjepolitičnih operacij. Mednarodna skupnost z zanimanjem opazuje odzive sosednjih držav in Rusije, ki je prav tako podpirala Madurov režim. Čeprav so podrobnosti samega napada še vedno skope, potrditev žrtev s strani kubanskih oblasti nakazuje na visoko intenzivnost spopadov med ameriškimi silami in varnostnimi organi, ki so varovali prizorišče. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek trajno spremenil diplomatske odnose v zahodni polobli.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.

Najmanje štirje tankerji, ki so del t. i. flote v senci, so se kljub strogim sankcijam Združenih držav Amerike vrnili v venezuelske vode. Večina teh plovil je natovorjena, svojo lokacijo pa so poskušala prikriti z izključenimi transponderji, kar so potrdili podatki državnega naftnega podjetja PDVSA in neodvisnega portala za sledenje ladjam TankerTrackers.com. Ladje so državo zapustile v začetku januarja, ko so se poskušale izogniti ameriški blokadi, ki je bila uvedena proti venezuelskemu energetskemu sektorju. Njihova vrnitev kaže na vztrajnost mrež, ki venezuelski vladi pomagajo pri izvozu nafte in uvozu nujnih surovin, kljub mednarodnemu pritisku in omejitvam trgovanja. Gre za sistematično izogibanje nadzoru, ki vključuje uporabo plovil s prikritim lastništvom in nejasnimi operativnimi protokoli. Omenjeni manever poudarja težave, s katerimi se soočajo mednarodni regulatorji pri uveljavljanju sankcij proti režimu v Caracasu. Vrnitev teh tankerjev v venezuelska pristanišča nakazuje na morebitno novo fazo v logističnem spopadanju med Venezuelo in Washingtonom, saj država nenehno išče načine za vzdrževanje svoje naftne industrije, ki predstavlja hrbtenico lokalnega gospodarstva.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal podpis sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energetike z Združenimi državami Amerike, ki predvideva gradnjo novega jedrskega bloka na zahodu države. Podpis medvladnega dokumenta bo predvidoma potekal v petek v Washingtonu, dogodka pa se namerava udeležiti tudi premier Fico osebno. Nova jedrska elektrarna naj bi zrasla na lokaciji Jaslovske Bohunice, projekt pa naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse. Slovaška trenutno večino svoje električne energije pridobi iz obstoječih jedrskih zmogljivosti, zato predstavlja nova investicija ključni korak k dolgoročni energetski neodvisnosti in stabilnosti države. Napovedana širitev jedrskega programa sledi strateškim prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zagotavljanje nizkoogljičnih virov energije. V največjem slovaškem proizvajalcu elektrike, družbi Slovenské elektrárne, ima sicer kontrolni delež skupina EPH v lasti češkega podjetnika Daniela Křetínskega. Sodelovanje z ameriškimi partnerji odraža širši geopolitični premik v srednji Evropi, kjer se države pri strateških energetskih projektih vse pogosteje odločajo za tehnologijo in partnerstva z Zahoda. Projekt v Bohunicah je neposredna posledica predhodnih dogovorov, o katerih se je premier Fico dogovarjal z uradnim Washingtonom, s čimer se utrjujejo bilateralni odnosi med državama na področju kritične infrastrukture.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Donald Trump je zaostril retoriko glede nakupa Grenlandije in izjavil, da bodo Združene države Amerike tam nekaj storile, "všeč jim bilo to ali ne". Dodal je, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", in s tem ponovil svoje grožnje, če ZDA ne bodo mogle kupiti Grenlandije. Trump je tudi zatrdil, da če ZDA ne bodo ukrepale, bi lahko to storili Rusija ali Kitajska.

Spletni platformi za igre na srečo McLuck Casino in LoneStar sta objavili nove promocijske pakete za leto 2026, ki vključujejo brezplačne kovance in bonuse ob prvem nakupu. McLuck Casino, ki je na trgu prisoten od aprila 2025, novim igralcem ponuja 100.000 zlatnikov (Gold Coins) in 2,5 nagradnih kovancev (Sweeps Coins) brez predhodnega pologa. Nagradne kovance je pod določenimi pogoji mogoče zamenjati za dejanska denarna nakazila, kar povečuje privlačnost tovrstnih ponudb na trgu spletnega igralništva. Igralnica LoneStar je za prihajajoči konec tedna pripravila še obsežnejšo ponudbo, ki vključuje do 105 nagradnih kovancev in pol milijona zlatnikov za nove uporabnike. Te akcije so del širšega trenda t.i. socialnih igralnic, ki uporabnikom omogočajo igranje brez začetnega tveganja lastnih sredstev, hkrati pa spodbujajo kasnejše nakupe digitalne valute prek paketov z visokimi popusti. Strokovnjaki opozarjajo, da so tovrstne ponudbe usmerjene v hitro širjenje baze uporabnikov v visoko konkurenčnem okolju spletnih stav in igralniških iger. Strategija temelji na kombinaciji brezplačnih bonusov in znatnih ugodnosti pri prvem nakupu, kar je bila ustaljena praksa že pri preteklih kampanjah drugih ponudnikov na trgu.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele zmanjševati obseg svojih sil v Karibskem morju in premestile dve ključni vojni ladji na območje severno od Kube. Operacija vključuje premik dvoživnih transportnih plovil USS Iwo Jima in USS San Antonio, kar hkrati pomeni zmanjšanje števila ameriških vojakov v regiji za približno 3.000 oseb. Po tej reorganizaciji bo v karibskem bazenu ostalo približno 12.000 pripadnikov ameriške vojske. Ta strateška prerazporeditev sil sledi obsežni vojaški operaciji, ki je bila izvedena 3. januarja in v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev za umik dela flote in vojaštva kaže na prehod iz faze aktivnega posredovanja v fazo stabilizacije oziroma strateškega nadzora iz oddaljenejših točk. Premik plovil proti severu Kube bi lahko služil tudi kot nov signal regionalnim akterjem v času spremenjenih varnostnih razmer. Analitiki ocenjujejo, da Washington s to potezo poskuša optimizirati svoje vire v latinskoameriški regiji, potem ko je bil dosežen eden glavnih operativnih ciljev glede Venezuele. Čeprav se skupno število vojakov zmanjšuje, ZDA ohranjajo znatno vojaško moč v regiji, ki omogoča hiter odziv na morebitne nove krize v Srednji ali Južni Ameriki. Uradni Pentagon premikov še ni podrobno komentiral, vendar viri znotraj vojske potrjujejo novo razporeditev sil.

Lokalni dietetik ocenjuje, da so nove prehranske smernice Trumpove administracije korak v pravo smer. Smernice poudarjajo uživanje polnovrednih živil, kot so meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa zmanjšujejo vnos predelane hrane.

Smrt Janell Green Smith, certificirane babice, zaradi zapletov po porodu je sprožila odziv v ZDA in ponovno odprla razpravo o zdravju temnopoltih mater. Smithova je pred smrtjo sodelovala pri več kot 300 porodih.

Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji 3. julija 2024 v Venezueli zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je privedlo do njegovega takojšnjega padca z oblasti. Po tej dramatični vojaški intervenciji sta državi že začeli pogajanja o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, kar predstavlja popoln preobrat v ameriško-venezuelskih odnosih. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil številne razprave o morebitnih vzporednicah z drugimi kriznimi žarišči, predvsem v povezavi z vprašanjem Tajvana. Strokovnjaki in analitiki, med njimi francoski politolog Marc Julienne, poudarjajo, da primera Venezuele in Tajvana nista primerljiva. Julienne izpostavlja, da Združene države Amerike na Tajvanu uveljavljajo ključne tehnološke in strateške interese, ki so bistveno večji kot v južnoameriški državi. Po njegovem mnenju Washington nikoli ne bi dopustil, da bi Kitajska izvedla podobno enostransko vojaško akcijo proti tajvanskemu vodstvu, saj otok predstavlja vitalno točko za svetovno proizvodnjo polprevodnikov. Kitajska stran dogajanje pozorno spremlja, vendar analitiki opozarjajo, da bi kakršen koli poskus kopiranja ameriškega modela posredovanja na Tajvanu naletel na oster mednarodni odpor. Operacija v Venezueli tako ostaja specifičen primer ameriškega neposrednega posredovanja v regiji, ki pa ne napoveduje nujno sprememb v politiki do Pekinga ali Tajpeja, temveč utrjuje status ZDA kot akterja, ki je pripravljen uporabiti silo za zaščito svojih varnostnih interesov.

Ameriška diplomatska delegacija je prispela v Caracas na prvo oceno stanja po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Delegacijo vodi John McNamara, vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Kolumbiji, spremljajo pa ga varnostne enote enote za venezuelska vprašanja. Obisk pomeni prvo prisotnost ameriških uradnikov v prestolnici po letih diplomatskih napetosti in sledi Madurovemu prevozu v New York, kjer se je na zveznem sodišču že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki se je začela 3. januarja 2026 z bombardiranjem ciljev v Caracasu in aretacijo ključnih voditeljev, se je zdaj razširila na mednarodne vode. Administracija Donalda Trumpa je odredila vojaški zajem dveh tankerjev z venezuelsko nafto, med katerimi je ladja Sophia, kar kritiki označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Medtem ko Washington napoveduje upravljanje države do vzpostavitve stabilne prehodne oblasti, je britanski premier Keir Starmer že izrazil podporo ameriškim ukrepom proti venezuelskemu režimu. V državi se hkrati krepijo gospodarski interesi, saj naftni velikan Chevron, ki je imel v Venezueli že predhodna dovoljenja za omejeno delovanje, zdaj prevzema strateško vlogo pri sanaciji naftnega sektorja. Rusija, ki je bila dolgoletna zaveznica Madura, se je od dogajanja distancirala in ni ponudila močnejše podpore padlemu voditelju, kar je omogočilo hitro uveljavitev ameriških načrtov v regiji. Trumpova administracija je ob tem obljubila takojšnje zaprtje zloglasnih centrov za mučenje, ki jih je uporabljal chavistični režim.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal obisk v Washingtonu, kjer si bo po lastnih navedbah prizadeval za zaustavitev morebitne svetovne vojne. Obisk poteka v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj je ameriški predsednik Donald Trump Kolumbijo označil za »zelo bolno državo«. Petrovo potovanje v Združene države Amerike je odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji, kjer so diplomatska trenja dosegla kritično točko. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se dodatno poglobile po ameriških vojaških aktivnostih v regiji, ki so sledile napadom na Venezuelo. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je kolumbijskega voditelja neposredno obtožila odgovornosti za proizvodnjo in dobavo kokaina na ameriški trg. Te obtožbe so služile kot podlaga za Trumpove izjave o morebitni vojaški operaciji proti Kolumbiji, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost. Petro s svojim obiskom poskuša stabilizirati razmere in preusmeriti dialog stran od vojaških groženj. Njegova retorika o »ustavljanju svetovne vojne« odraža resnost razmer v Latinski Ameriki, kjer bi morebiten neposreden spopad med ZDA in Kolumbijo lahko destabiliziral celotno poloblo. Kolumbijski predsednik poudarja, da je diplomatska rešitev nujna za ohranitev regionalnega miru in preprečitev širšega globalnega konflikta.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Analitična hiša Eurasia Group je v svojem najnovejšem poročilu opozorila, da bo Kanada leta 2026 najbolj izpostavljena država glede na politične pretrese v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki za tveganja navajajo, da je dolgoletno stabilno razmerje med sosednjima državama postalo stvar preteklosti, kar prinaša obdobje negotovosti za kanadsko gospodarstvo in politiko. Poročilo izpostavlja, da nobena druga država ne bo tako močno občutila posledic ameriške notranjepolitične dinamike kot prav Kanada. Po navedbah poročila se Kanada spopada z negotovostjo na področju trgovinskih odnosov, kar bi lahko resno ogrozilo njeno gospodarsko stabilnost. Analitiki poudarjajo, da se morajo kanadske oblasti pripraviti na morebitne spremembe v trgovinski politiki in diplomatskih protokolih, ki so bili desetletja samoumevni. Razlog za takšne napovedi so predvsem pričakovane politične spremembe v Washingtonu, ki bi lahko vodile v bolj protekcionistično držo Združenih držav Amerike. Vpliv teh sprememb ne bo omejen le na gospodarstvo, temveč bo posegel tudi v širši strateški okvir sodelovanja. Zaradi tesne integracije obeh trgov bi kakršna koli ohladitev odnosov ali uvedba novih carin neposredno vplivala na kanadski standard in dobavne verige. Eurasia Group zato svetuje kanadskim odločevalcem, naj čim prej diverzificirajo svoje zunanje odnose, čeprav bo odvisnost od ameriškega trga ostala ključen izziv še vrsto let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je napovedal korenite spremembe v ameriških prehranskih smernicah in nacionalnem koledarju cepljenja za otroke. Pri novih prehranskih priporočilih se ministrstvo zdaj osredotoča na uživanje sveže zelenjave, beljakovin in mlečnih izdelkov, medtem ko močno odsvetuje uporabo visoko predelane hrane. Čeprav so številne zdravstvene organizacije te prehranske spremembe pozdravile, ostajajo kritične do njegovih sočasnih posegov v zdravstveno politiko na področju imunizacije. Kennedyjeve spremembe seznama priporočenih cepil v okviru Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so sprožile številna vprašanja glede prihodnjih pogojev za vstop v šole. Ker so šolski standardi cepljenja v Združenih državah Amerike v pristojnosti posameznih zveznih držav, bi lahko nove zvezne usmeritve povzročile precejšnjo raznolikost in nejasnosti pri izvajanju javnozdravstvenih ukrepov na lokalni ravni. Minister je ob tem branil svoje odločitve in zatrdil, da gre za posodobitev standardov v korist javnega zdravja. Odzivi na Kennedyjeve poteze so močno polarizirani, saj strokovna javnost opozarja na tveganja, ki jih prinaša odmikanje od uveljavljenih protokolov cepljenja. Politični pritiski in kritike, ki so se stopnjevali v zadnjih dneh, kažejo na globok razkorak med novo zdravstveno administracijo in tradicionalnimi medicinskimi institucijami. Odločitev glede cepljenja bo tako v prihodnje verjetno postala predmet pravnih in političnih sporov med zvezno vlado in posameznimi državami.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

V petek se je v San Franciscu pričelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom Univerze Stanford, ki so med propalestinskimi protesti junija 2024 zasedli prostore rektorata. Skupina je bila obtožena kaznivega dejanja vandalizma in nepooblaščenega vstopa, potem ko so se zabarikadirali v pisarne predsednika in prorektorja univerze. Tožilstvo študentom očita povzročitev gmotne škode in namerno onemogočanje delovanja varnostnih kamer, univerza pa zahteva povračilo stroškov v višini 329.000 ameriških dolarjev. Dogodek predstavlja redek primer, ko se protestniki s kampusa dejansko spopadajo s sodnim procesom zaradi svojih dejanj. Prvotno je policija aretirala dvanajst oseb, vendar se je večina odločila za priznanje krivde ali dogovor s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev vztraja pri nedolžnosti, njihovo sojenje pa poteka v času, ko ameriške izobraževalne ustanove zaostrujejo disciplinske in pravne ukrepe proti udeležencem množičnih demonstracij. V letu 2024 je bilo na ameriških univerzah med propalestinskimi protesti skupno aretiranih približno 3.200 oseb. Sojenje na Stanfordu sledi širšemu trendu sankcioniranja študentskega aktivizma v Združenih državah Amerike. Podobno stroge ukrepe je izvedla tudi Univerza Columbia, ki je pred kratkim kaznovala skoraj 80 študentov zaradi zasedbe knjižnice in postavitve taborišč. Čeprav so se številne univerze soočile s pritiski glede svobode govora, se v primeru Stanforda poudarek seli na vprašanje lastninske škode in kršenja varnostnih protokolov, kar bo ključna točka v dokaznem postopku.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.