Po več kot osmih mesecih je bil na Trgu Nikole Pašića in v okoliških ulicah ponovno vzpostavljen redni promet. Dela so obsegala izgradnjo dodatnih avtobusnih niš na postajališčih javnega prevoza in postavitev novega krožnega toka.

Fotovoltaika je v Nemčiji prvič v zgodovini prehitela dva fosilna energenta pri proizvodnji električne energije, s čimer je pokrila 18 odstotkov celotne porabe v državi. Ta dosežek pomeni pomemben mejnik v nemškem energetskem prehodu, saj sončna energija postaja ključni steber nacionalne oskrbe. Kljub rekordnim številkam pa so predstavniki energetske panoge izrazili zaskrbljenost, da je hitrost postavljanja novih sončnih elektrarn še vedno prepočasna za dosego dolgoročnih podnebnih ciljev. Uspeh sončne energije v zadnjem obdobju je neposredno nadomestil izpade, ki so nastali zaradi šibkejšega vetra v preteklih mesecih. Nemčija tako nadaljuje svojo pot k večji energetski neodvisnosti, čeprav struktura proizvodnje ostaja podvržena sezonskim nihanjem. Povečanje deleža sončne energije zmanjšuje odvisnost od premoga, ki je v preteklosti ob pomanjkanju vetra pogosto zapolnil nastalo vrzel v omrežju. Energetsko gospodarstvo zdaj poziva k odpravi birokratskih ovir za še hitrejšo širitev obnovljivih virov.

Vietnamsko mesto Bac Ninh, ki leži severno od prestolnice Hanoj, je v zadnjem obdobju doživelo korenito gospodarsko preobrazbo. Nekoč kmetijsko območje, prepoznavno po riževih poljih in tradicionalni ljudski glasbi, se je razvilo v eno najpomembnejših industrijskih con v državi. Ta hiter razvoj je predvsem posledica selitve proizvodnih obratov iz Kitajske, saj so številna mednarodna podjetja tam iskala ugodnejše pogoje za delo in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega trga. Preobrazba mesta je opazna na vsakem koraku, od napisov nad trgovinami do ponudbe v restavracijah, kjer prevladujejo kitajske in korejske jedi. Kljub trenutnemu razcvetu pa se lokalne oblasti in prebivalci že sprašujejo o prihodnosti in naslednjih korakih v razvoju. Vprašanje ostaja, kako bo mesto vzdrževalo gospodarsko rast, ko se bodo začetni učinki selitve tovarn stabilizirali in ko se bo Vietnam morda soočil s podobnimi izzivi rasti stroškov dela, kot se je to zgodilo na Kitajskem.

Združene države Amerike so v novih prehranskih smernicah za leto 2026 uvedle pomembne spremembe pri priporočilih glede uživanja alkohola. Pristojne institucije so iz uradnih dokumentov umaknile dosedanja določila, ki so omejevala vnos alkohola na eno pijačo dnevno za ženske in dve pijači za moške. S to potezo so odpravili specifične številčne omejitve in razločevanje na podlagi spola, kar predstavlja velik odklon od dolgoletne javnozdravstvene politike. Sprememba prinaša določeno olajšanje proizvajalcem vina, piva in žganih pijač, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z gospodarskimi težavami. Industrija je nove smernice pozdravila, saj zmanjšujejo neposreden pritisk na omejevanje prodaje, ki so ga narekovala prejšnja strožja navodila. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da umik specifičnih številk ne pomeni nujno spodbujanja čezmernega pitja, temveč spremembo pristopa k svetovanju o zdravem življenjskem slogu. Nove smernice so del širšega posodabljanja nacionalnih prehranskih priporočil, ki jih ameriška vlada revidira v rednih ciklih. Odločitev odraža kompleksnost znanstvenih raziskav o vplivu zmernega uživanja alkohola na zdravje, hkrati pa neposredno vpliva na tržne strategije v globalni prehrambni industriji. Dokument bo služil kot podlaga za javnozdravstvene programe in izobraževanje potrošnikov v prihodnjem obdobju.

Nizozemsko nacionalno letališče Schiphol se sredi zimskih razmer spopada s kritičnim pomanjkanjem tekočine za odmrzovanje letal, kar resno ogroža letalski promet. Letalska družba KLM je potrdila, da je zaloga tekočine, ki je nujna za varno vzletanje v zamrznjenih pogojih, skoraj pošla. Dobava iz Nemčije je pod velikim pritiskom, zaradi česar so se pri KLM odločili za izredne ukrepe. Da bi preprečili popolno zaustavitev operacij, bo družba KLM omenjeno tekočino iz Nemčije začela prevažati z lastnimi sredstvi. Predstavniki družbe so poudarili, da si prizadevajo za čimprejšnjo popolnitev zalog, vendar so logistične poti trenutno nestabilne. Težave neposredno vplivajo na urnike poletov in lahko povzročijo številne odpovedi ali zamude v evropskem zračnem prostoru.

V Ugandi se pripravljajo na predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo potekale 15. januarja, vendar Urad Združenih narodov za človekove pravice opozarja na razširjeno represijo in ustrahovanje opozicije. Glavni izzivalec dolgoletnega predsednika Yowerija Musevenija je priljubljeni glasbenik in politik Bobi Wine, ki v svojem programu obljublja korenite spremembe na področju upravljanja z naravnimi viri. Bobi Wine je v pogovoru za medije napovedal, da bo v primeru izvolitve revidiral vse pogodbe z mednarodnimi naftnimi podjetji. Po njegovih besedah so številni obstoječi dogovori za državo, ki si prizadeva postati pomembna proizvajalka nafte, neugodni, zato namerava spremeniti vse člene, ki ne koristijo neposredno prebivalcem Ugande. Njegove napovedi so sprožile dodatno napetost v že tako zaostrenem političnem ozračju pred volilnim dnem. Mednarodna skupnost izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o kršitvah človekovih pravic in omejevanju svobode govora. Poročilo Združenih narodov izpostavlja, da volilni proces spremljajo nasilni posegi varnostnih sil proti podpornikom opozicije, kar postavlja pod vprašaj legitimnost in poštenost prihajajočih volitev v tej vzhodnoafriški državi.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je uradno potrdil zagon novega obsežnega projekta z naslovom KIC Water, ki se bo osredotočal na reševanje kritičnih izzivov, povezanih z vodo. Za pobudo je predvidenih do 700 milijonov evrov sredstev, eden izmed osmih ključnih evropskih centrov pa bo imel sedež na Dunaju. Projekt je zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem. Glavni cilj mednarodnega projekta je razvoj inovativnih rešitev za spopadanje z vse pogostejšimi ekološkimi in družbenimi težavami, kot so hude suše in uničujoče poplave. Z vzpostavitvijo dunajskega vozlišča se avstrijska prestolnica utrjuje kot pomembno središče za okoljske tehnologije znotraj Evropske unije. Strokovnjaki bodo v okviru te pobude iskali načine za izboljšanje odpornosti evropske vodne infrastrukture in trajnostno upravljanje z vodnimi viri v luči podnebnih sprememb.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Nizozemska maloprodaja je novembra 2025 zabeležila 3,9-odstotno rast prometa v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, kažejo podatki nizozemskega statističnega urada (CBS). Pozitiven trend se je okrepil glede na oktober, ko je rast znašala 3,3 odstotka. Povečal se je tudi obseg prodaje, ki je bil za 2,6 odstotka višji kot pred letom dni, kar kaže na povečano potrošniško dejavnost kljub morebitnim inflacijskim pritiskom. Podrobnejša analiza podatkov razkriva, da je sektor živilskih izdelkov zabeležil 4,1-odstotno rast, medtem ko se je promet v neživilskem sektorju povečal za 3,8 odstotka. Posebej izrazita je bila rast v spletni trgovini, kjer so prihodki narasli za skoraj 6 odstotkov. To nadaljuje niz pozitivnih rezultatov iz preteklih mesecev, ko sta bili septembra in oktobra prav tako zabeleženi opazni rasti prometa in obsega prodaje.

Nigerijski minister za informiranje Mohammed Idris je ob začetku novega leta nagovoril javnost glede trenutne smeri države in poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljenih gospodarskih reformah. Idris je priznal, da se prebivalstvo sooča z resnimi izzivi, predvsem zaradi visokih cen hrane in vprašanj splošne varnosti v lokalnih skupnostih. Po njegovih besedah so vprašanja državljanov o prihodnosti države legitimna, vendar ostaja vlada zavezana trenutni poti, ki naj bi dolgoročno stabilizirala gospodarstvo. Minister je v uradni izjavi poudaril, da so trenutni pritiski na trgu in v gospodinjstvih posledica širših strukturnih sprememb, ki so nujne za napredek Nigerije. Pozval je k potrpežljivosti in enotnosti, medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Bole Tinubuja izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije in izboljšanje varnostnih razmer, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in distribucijo dobrin. Kljub težkim razmeram v državi minister Idris meni, da je ohranitev sedanje smeri ključna za prihodnjo blaginjo Nigerijcev.

V nemških mestih prihaja do velikih razlik v stroških za pridobitev parkirnih dovolilnic za stanovalce, saj so številne občine po spremembi zakonodaje znatno povišale dajatve. Medtem ko stanovalci v Münstru za letno dovolilnico plačujejo 260 evrov, so stroški v Düsseldorfu ostali pri 25 evrih. Velike razlike v cenah so posledica odločitve zvezne vlade, ki je zveznim dežela omogočila, da same določijo zgornjo mejo stroškov, te pa so to pristojnost prenesle na občine. Pred letom 2020 je bila cena na zvezni ravni omejena na dobrih 30 evrov letno. Analiza kaže na različen pristop lokalnih oblasti k urejanju mirujočega prometa. Nekatera mesta, kot je Münster, so se odločila za visoko povišanje, da bi spodbudila uporabo javnega prevoza in zmanjšala število osebnih vozil v mestnih jedrih. Po drugi strani nekatere občine načrtujejo celo znižanje cen ali ohranitev nizkih tarif, da bi razbremenile gospodinjstva. Razhajanja povzročajo nezadovoljstvo med prebivalci sosednjih občin, kjer se cene drastično razlikujejo kljub podobnim življenjskim pogojem.

Črnogorsko telekomunikacijsko podjetje One je januarja obeležilo trideset let svojega delovanja na trgu. Ob tem visokem jubileju so se v podjetju odločili nagraditi zvestobo svojih uporabnikov s posebnim darilom v obliki brezplačnega prenosa podatkov. Vsem strankam v svojem omrežju so omogočili aktivacijo dodatka 30 GB mobilnega interneta, kar simbolizira tri desetletja skupne rasti in tehnološkega napredka. Direktorica za komercialno strategijo in razvoj izdelkov pri podjetju One, Ana Mihailović, je poudarila, da so želeli jubilej proslaviti na način, ki je neposredno koristen za njihove uporabnike. Aktivacija ugodnosti poteka preko mobilne aplikacije Moj One ali poslovnega portala. Za naročnike paketov s plačilom po porabi (postpaid) dodatek velja do konca januarja, medtem ko ga predplačniki lahko izkoristijo v petih dneh po aktivaciji. Podjetje s tem korakom utrjuje svojo prisotnost na trgu in krepi blagovno znamko v letu, ki je zanje strateškega pomena.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Center za lokalno samoupravo (CLS) je sporočil, da so se s 1. januarjem v srbski prestolnici Beogradu brez predhodne napovedi povišale cene vseh komunalnih storitev. Po podatkih centra so se pogrebne storitve podražile za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški za vzdrževanje stavb in higiene, ki jih izvaja podjetje Gradsko stambeno, zvišali za 19 odstotkov. Višje položnice bodo prejemali tudi uporabniki storitev beograjskega vodovoda. Predstavniki CLS so poudarili, da so se njihove napovedi o splošnih podraživanjih izkazale za točne, ob tem pa so kritizirali netransparentnost mestnih oblasti. Poudarili so, da je takšen dvig cen brez javne razprave ali uradnega obvestila neprimeren in predstavlja dodaten finančni pritisk na prebivalce mesta. Podražitve zajemajo širok spekter javnih dobrin, kar bo neposredno vplivalo na mesečne stroške gospodinjstev v srbski prestolnici.

Nove novice poročajo, da je dobiček podjetja Starbucks pod velikim pritiskom in da so vlagatelji nezadovoljni. Časi, ko je bilo »kul« hoditi po ulici s skodelico Starbucks, so mimo.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Tehnološki velikan Google v svoji trgovini Play preizkuša novo funkcionalnost, ki bi uporabnikom omogočila brezplačen preizkus premijskih mobilnih iger pred dejanskim nakupom. Nova možnost z delovnim naslovom »Preizkusi pred nakupom« (Try before you buy) je zasnovana z namenom zmanjšanja vstopnih ovir za uporabnike, ki oklevajo pri nakupu plačljivih aplikacij brez predhodne izkušnje. Po navedbah tehnoloških virov bi sistem uporabnikom nudil omejen časovni dostop do celotne vsebine igre, s čimer bi se izboljšala preglednost in zadovoljstvo kupcev. Uvedba te funkcije predstavlja strateški premik v Googlovem pristopu do digitalne distribucije vsebine. Trenutno se razvijalci iger soočajo s težavo, da se uporabniki težje odločajo za enkratna plačila, če ne vedo, ali jim bo igra dejansko ustrezala. Z omogočanjem začasnega prostega dostopa bi Google lahko spodbudil prodajo kakovostnejših naslovov, ki nimajo vgrajenih mikrotransakcij, ter hkrati zmanjšal število zahtev za vračilo kupnine po neuspešnih nakupih. Čeprav podrobnosti o trajanju preizkusnega obdobja in natančnem seznamu podprtih iger še niso znane, se pričakuje, da bo funkcija v kratkem na voljo širšemu krogu preizkuševalcev. Če bo preizkusna faza uspešna, bi to lahko pomenilo dolgoročno spremembo v načinu, kako uporabniki operacijskega sistema Android konzumirajo plačljivo programsko opremo, ter hkrati povečalo konkurenčnost trgovine Play v primerjavi s tekmeci.

Indijski nacionalni prevoznik Air India je začel pogovore o zamenjavi glavnega izvršnega direktorja Campbella Wilsona, medtem ko se družba spopada s povečanim regulatornim nadzorom in pritiskom javnosti po nedavnem tragičnem incidentu. Po poročanju poznavalcev industrije iskanje novega vodstva ni omejeno le na glavno letalsko družbo, temveč naj bi do sprememb prišlo tudi v hčerinski nizkocenovni družbi Air India Express. Uprava družbe si prizadeva za vzpostavitev nove smeri vodenja, ki bi pomirila regulatorne organe in izboljšala varnostni ugled podjetja. Preobrazba vodstvene strukture prihaja v kritičnem obdobju za letalsko družbo, ki se pod lastništvom skupine Tata poskuša modernizirati in razširiti svoj tržni delež. Kljub preteklim zagotovilom trenutnega vodstva o normalnem delovanju so zadnji dogodki očitno spodkopali zaupanje delničarjev in pristojnih institucij. Odločitev o zamenjavi Wilsona nakazuje na odločen korak k prevzemanju odgovornosti za varnostne protokole, ki so bili v zadnjem času predmet številnih kritik v mednarodni letalski javnosti.

Tajvanske železnice so po štirih letih ponovno vzpostavile promet na prvem odseku turistično pomembne proge Jiji, ki je bila zaprta zaradi poškodb po naravnih nesrečah in obsežnih obnovitvenih del. Prvi vlaki so danes zapeljali do postaje Jiji, kar predstavlja ključni mejnik v prizadevanjih za oživitev lokalnega turizma in izboljšanje pogojev za dnevne migrante. Ob tej priložnosti so predstavili tudi posebej poslikan vlak, ki ga je zasnoval umetnik Hung Yi, in bo odslej redno vozil na tej progi. Po navedbah tajvanskega ministra za promet Chen Shih-kaija bo od danes naprej na postajo Jiji in z nje vsak dan zapeljalo 23 vlakov. Celotna proga, ki vključuje tudi postaji Shuili in Checheng, naj bi bila za promet popolnoma odprta julija letos, ko bodo končana dela na širitvi predorov in stabilizaciji terena. Projekt obnove je bil zahteven predvsem zaradi geoloških razmer in potrebe po zagotavljanju dolgoročne varnosti na tej priljubljeni železniški trasi.

Evropski sistem za ocenjevanje vsebine videoiger PEGI je predčasno razkril obstoj nove igre iz priljubljene pustolovske serije Life is Strange, ki jo izdaja podjetje Square Enix. Igra z naslovom Life is Strange: Reunion se je pojavila na spletni strani regulatorja v različici za konzolo PlayStation 5, vendar so jo administratorji po odkritju s strani oboževalcev hitro odstranili. Čeprav podjetje Square Enix uradno še ni napovedalo novega naslova, tovrstna razkritja pri ocenjevalnih organih običajno veljajo za verodostojen dokaz o skorajšnjem izidu. Serija Life is Strange je znana po poudarku na pripovedovanju zgodb in težkih moralnih odločitvah igralcev, kar je franšizi prineslo svetovni sloves. Predhodni deli so bili kritiško hvaljeni zaradi obravnave kompleksnih družbenih tem in uporabe nadnaravnih elementov v vsakdanjem okolju. Uhajanje podatkov o naslovu Reunion namiguje, da se razvijalci morda vračajo k motivom ponovnega srečanja, kar je v skupnosti ljubiteljev videoiger sprožilo številna ugibanja o vrnitvi starih likov. Zaradi nenadne odstranitve zapisa s spletne strani PEGI strokovnjaki predvidevajo, da je šlo za administrativno napako pri objavi pred uradnim trženjskim ciklom. Kljub molku založnika Square Enix so ljubitelji žanra s pomočjo arhiva že dokumentirali obstoj ocene, kar postavlja temelje za pričakovano uradno napoved v prihodnjih mesecih. Industrija videoiger se na tovrstne dogodke pogosto odzove s pospešitvijo objave uradnih napovednikov.

Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

Tajvanska agencija za varno hrano (TFDA) je v okviru obsežnega inšpekcijskega nadzora nad gostinskimi obrati ugotovila nepravilnosti v poslovalnici znane japonske verige s testeninami Marugame Seimen v mestu Keelung. Inšpektorji so ugotovili, da restavracija pri uporabi preoblikovanih mesnih izdelkov ni ustrezno navedla obveznega opozorila, da morajo biti takšna živila postrežena izključno kot toplotno obdelana oziroma kuhana. Čeprav je podjetje surovino označilo kot preoblikovano meso, je opustitev specifičnega varnostnega opozorila privedla do globe v višini 30.000 tajvanskih dolarjev. Nadzor, ki je zajel 183 gostinskih ponudnikov po vsej državi, je del širšega prizadevanja tajvanskih oblasti za zagotavljanje varnosti hrane v priljubljenih restavracijah. Poleg omenjene verige so bile nepravilnosti ugotovljene tudi pri nekaterih drugih ponudnikih, med njimi v italijanski restavraciji v mestu Taoyuan. Ta primer sledi nizu poostrenih pregledov, ki jih TFDA izvaja zaradi preteklih kršitev standardov v gostinskem sektorju, kjer so inšpektorji že v začetku novembra zaznali številne pomanjkljivosti pri higieni in označevanju surovin.

Avstralsko podjetje TMK Energy je poročalo o petem zaporednem mesečnem povečanju proizvodnje plina na svojem projektu Gurvantes v Mongoliji. Projekt se s tem dosežkom vztrajno približuje fazi kritične desorpcije, kar je ključni tehnični mejnik pred začetkom polne komercializacije črpanja. Stalna rast proizvodnje potrjuje potencial nahajališča in učinkovitost trenutne vrtalne strategije podjetja. Najnovejši podatki kažejo na stabilno operativno napredek, ki povečuje zaupanje vlagateljev v dolgoročno donosnost mongolskega energetskega sektorja. TMK Energy namerava v prihodnjih mesecih še naprej optimizirati zmogljivosti, da bi dosegli stabilen pretok, ki bo omogočil vstop na trg. Uspeh pri projektu Gurvantes predstavlja pomemben mejnik za mongolsko energetsko neodvisnost in razvoj lokalne infrastrukture za zemeljski plin.

Podjetje Fujifilm je predstavilo svoj najnovejši izdelek v liniji instax, hibridni fotoaparat instax mini Evo Cinema, ki s svojo obliko neposredno posnema vintage filmske kamere tipa Super 8 oziroma model Single-8 iz leta 1965. Naprava predstavlja pomemben mejnik za serijo instax, saj gre za prvi model, ki omogoča zajemanje videoposnetkov, iz katerih lahko uporabniki nato izberejo poljubne kadre in jih natisnejo kot takojšnje fotografije. Za delovanje tiskanja iz video zapisa naj bi bila po prvih informacijah potrebna uporaba kod QR. Fotoaparat je opremljen s posebnim gumbom za preklapljanje med obdobji (Eras Dial), ki uporabnikom omogoča hitro prilagajanje učinkov in filtrov za doseganje videza posnetkov, značilnih za različna zgodovinska obdobja. Na voljo je deset različnih nastavitev, ki v kombinaciji z retro ohišjem ciljajo predvsem na ljubitelje analogne estetike in ustvarjalne navdušence. Naprava združuje digitalno tehnologijo zajemanja slik s klasičnim čarom takojšnjega razvijanja fotografij na film. Čeprav uradna cena v Evropi še ni bila potrjena, se pričakuje, da se bo gibala v rangu med 250 in 300 ameriškimi dolarji. Odzivi prvih preizkuševalcev na spletnih omrežjih so pozitivni, predvsem zaradi edinstvenega dizajna in intuitivnih kontrolnih elementov, vendar nekateri opozarjajo na morebitno kompleksnost procesa pretvorbe videa v tiskane slike. Izdelek predstavlja Fujifilmov poskus revitalizacije trga takojšnje fotografije z vključitvijo nostalgičnih elementov filmske preteklosti.

Narodna banka Srbije (NBS) je objavila, da uradni srednji tečaj srbskega dinarja v petek znaša 117,3016 dinarja za en evro. Gre za neznatno spremembo v primerjavi s prejšnjim dnem, kar kaže na nadaljevanje stabilnosti srbske valute pred prihajajočimi božičnimi prazniki. Vrednost dinarja glede na evro se je v primerjavi s preteklim mesecem zvišala za 0,1 odstotka, medtem ko je na letni ravni zaznati 0,2-odstotni padec vrednosti. Srbska centralna banka z rednimi objavami tečaja vzdržuje predvidljivost na deviznem trgu, kar je ključnega pomena za stabilnost gospodinjstev in kupno moč prebivalstva. Iz podatkov je razvidno, da dinar od začetka leta ohranja stabilno raven brez večjih nihanj, kar centralna banka zagotavlja z aktivnim spremljanjem tržnih gibanj in morebitnimi intervencijami.

Železniški promet podjetja Fertagus med postajama Sete Rios in Roma-Areeiro je bil ponovno vzpostavljen ob 12.05, vendar poteka po enem tiru. Prekinitev je povzročila zlomljena tirnica.

Indijsko podjetje Tata Motors je pred uradno predstavitvijo, ki bo potekala 13. januarja 2026, razkrilo prve podrobnosti o prenovljenem modelu kompaktnega SUV-ja Tata Punch. Prenovljeno vozilo prinaša obsežne spremembe v notranjosti in zunanjosti, vključno z novo armaturno ploščo, večjim zaslonom na dotik in posodobljenim volanom. Proizvajalec se je osredotočil na izboljšanje udobja sedežev in tehnološko posodobitev potniške kabine. Ena najpomembnejših novosti v ponudbi je uvedba novega turbo-bencinskega motorja, s katerim želi Tata Motors povečati konkurenčnost v segmentu mikro SUV vozil. Podjetje s to posodobitvijo načrtuje dvig standardov v svojem razredu, saj model Punch ostaja eden njihovih ključnih prodajnih adutov na indijskem trgu. Uradna prodaja in podrobne specifikacije bodo znane ob januarskem dogodku.

Približno 250 prebivalcev tajvanskega okrožja Penghu se je s petimi hitrimi čolni odpravilo na nenaseljen otok Gupoyu, kjer so začeli prvo letošnjo žetev divjih morskih alg, znanih pod imenom "črno zlato". Tradicionalno opravilo, ki poteka pod okriljem upravnega odbora templja Chikan Longde, predstavlja pomemben vir dodatnega zaslužka za lokalno prebivalstvo pred prihajajočim praznovanjem lunarno novega leta. Zaradi ugodnih vremenskih razmer in nedavnih hladnih front je bila letina po prvih ocenah zelo bogata. Nabiralci so izkoristili krajše izboljšanje vremena med vdori hladnega zraka, da so na skalnatih obalah otoka ročno nabirali alge. Ta dejavnost velja za nekakšno lokalno "božičnico" ali novoletni dodatek, saj povpraševanje po kakovostnih morskih algah na trgu ostaja visoko. Predsednik upravnega odbora Zheng Jinfeng je izrazil zadovoljstvo nad letošnjim donosom, saj so udeleženci kljub zahtevnim razmeram na morju napolnili svoje vreče in si zagotovili finančna sredstva za praznike.

Avstralija bi lahko v prihodnjih letih postala popolnoma brezgotovinska družba, saj nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bodo bankovci in kovanci že čez nekaj let postali neuporabni. Trend opuščanja gotovine se je v zadnjem obdobju močno pospešil, kar sproža razprave o pripravljenosti finančnega sistema na takšen prehod. Analitiki opozarjajo, da bi digitalizacija plačilnega prometa lahko korenito spremenila dostopnost do finančnih storitev. Medtem ko zagovorniki izpostavljajo večjo učinkovitost in varnost, kritiki opozarjajo na morebitne težave za ranljive skupine prebivalstva, ki so še vedno odvisne od fizičnega denarja. Kljub različnim mnenjem digitalne transakcije v državi postajajo prevladujoča oblika plačevanja.

Strokovnjaki na področju bivanja so ob začetku novega leta izpostavili, da bi moralo redno vzdrževanje doma postati sestavni del letnih načrtov za zdravje in proračun. Preventivna oskrba nepremičnin presega zgolj popravila vidnih poškodb, saj neposredno vpliva na kakovost življenjskega okolja in dolgoročno finančno stabilnost lastnikov. Zgodnje odkrivanje napak v stanovanju ali hiši namreč preprečuje nastanek resnejših strukturnih težav, ki bi lahko ogrozile zdravje stanovalcev. Poleg neposrednih učinkov na dobro počutje ima načrtno vzdrževanje ključno vlogo pri podaljševanju življenjske dobe nepremičnine in ohranjanju njene tržne vrednosti. Redni pregledi sistemov, kot so ogrevanje, prezračevanje in vodovod, omogočajo učinkovitejše upravljanje s financami, saj preprečujejo visoke nenadne stroške ob večjih okvarah. Svetovalci zato priporočajo, da gospodinjstva v svoje letne zaobljube vključijo tudi natančen koledar vzdrževalnih del.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal obsežne investicije v venezuelsko naftno industrijo. Trump je pojasnil, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo močno poškodovane infrastrukture. Kljub načrtovanim investicijam pa je ameriški predsednik poudaril, da embargo na venezuelsko nafto zaenkrat ostaja v veljavi. Operacija, ki je vključevala bliskovit vojaški poseg v Caracasu, po mnenju analitikov pomeni konec prizadevanj za energetski prehod in vrnitev k nafti kot ključnemu viru. Strategija Washingtona je usmerjena v zagotavljanje virov na južnoameriški celini, s čimer se želijo Združene države Amerike osamosvojiti in zmanjšati vpliv Kitajske v regiji. Pred zajetjem Madura so napetosti med državama stopnjevale blokade naftnih tankerjev, ki jih je izvajala ameriška mornarica v bližini venezuelske obale.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Ameriške posebne enote Delta so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju virov so ju ameriški vojaki ob spremstvu agentov FBI pridržali v njunih spalnih prostorih v polnočni akciji, ki je potekala brez žrtev na ameriški strani. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je bila operacija načrtovana že od sredine decembra, njen primarni cilj pa je bil strmoglavljenje Madura, ki ga Washington obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami. Trump je po izvedeni operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo v sodelovanju s podpredsednico Delcy Rodríguez, medtem ko je demokratično opozicijo izključil iz načrtov. Kot ključni motiv za posredovanje se navaja nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, saj namerava Trumpova administracija v črpanje vključiti ameriška podjetja. Maduro bo prepeljan v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Manhattnu soočil z obtožbami ameriške agencije za boj proti drogam (DEA).

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem prijetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura v okviru vojaške operacije napovedal korenite spremembe v venezuelski energetski politiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, ki so največje na svetu, z utemeljitvijo, da so venezuelski vladni režimi v preteklosti ZDA "ukradli" nafto. Kot povračilni ukrep in sredstvo za obnovo države namerava Trump vključiti največje ameriške naftne korporacije, ki bodo v Venezuelo vložile več milijard dolarjev za sanacijo dotrajane infrastrukture. Ameriški predsednik trdi, da bo celoten proces financiran neposredno iz prihodkov od prodaje venezuelske nafte, kar pomeni, da operacija za ameriške davkoplačevalce ne bo predstavljala finančnega bremena. Čeprav so ZDA po vojaškem posredovanju prevzele upravljanje nad viri, ameriški embargo na venezuelsko nafto za zdaj ostaja v veljavi, medtem ko Trump napoveduje povečanje proizvodnje, ki je v zadnjih letih močno upadla. Pod Madurovim vodstvom je država proizvedla manj kot milijon sodčkov dnevno, kar je trikrat manj kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila industrija nacionalizirana. Trumpov načrt predvideva, da bodo ameriška podjetja povrnila svoje investicije s prihodnjimi dobički od prodaje naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, ki se je odvila čez vikend, v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaška akcija, poimenovana 'Popolna odločnost' (Absolute Determination), se je začela 3. januarja 2026 z zračnimi napadi in vstopom elitnih kopenskih enot v Caracas, kjer so Madura hitro prijeli in ga prepeljali v ZDA na sojenje. Dogodek je povzročil takojšnjo destabilizacijo na globalnih finančnih trgih, kjer vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje geopolitičnih napetosti v karibski regiji. Na azijskih borzah se je trgovalni dan 5. januarja začel z visoko stopnjo negotovosti. Cena nafte vrste Brent se je sprva močno znižala in se približala meji 60 dolarjev za sod, medtem ko so terminske pogodbe na ameriške borzne indekse ter cene zlata in srebra beležile rast zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Analitiki ocenjujejo, da je Donald Trump s to potezo dosegel svoj cilj odstranitve Madura z oblasti in pridobitve nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, vendar opozarjajo, da bi lahko bil kratkoročni skok cen plemenitih kovin omejen zaradi hitre izvedbe operacije in stabilizacije ameriškega vpliva v regiji.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, se je južnoameriška država znašla v skorajšnji prometni izolaciji. Letalska družba Copa Airlines je kot ena zadnjih preklicala svojo edino preostalo frekvenco letov v Venezuelo, s čimer se je drastično zmanjšala povezanost države s preostalim svetom. Odločitev prevoznikov sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in nedavnim opozorilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki je zaradi nevarnih razmer v regiji svetovala skrajno previdnost pri preletih. Zaradi vojaških napadov in politične negotovosti so številne letalske družbe v celoti ukinile svoje storitve, kar je povzročilo zaprtje meja in odpovedi mednarodnih poletov. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo kritične, saj so poleg letalskega prometa ohromljene tudi nekatere kopenske povezave. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko prebivalci in tuji državljani iščejo načine za varno zapustitev države sredi največje politične krize v zadnjih desetletjih.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s strani ZDA je sprožila kritike med ameriškimi kongresniki, ki menijo, da je Bela hiša nezakonito obšla kongres. Japonska vlada je javno izrazila svoje stališče glede ameriškega napada na Venezuelo. Kitajska, kot največja upnica in kupec venezuelske nafte, pa se lahko sooča s pomanjkanjem nafte, saj je Venezuela peta največja izvoznica nafte na svetu.

V Missouriju si država prizadeva zamrzniti preoblikovanje volilnih okrajev, ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra, pri čemer je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov. Hkrati pa narašča število republikanskih kongresnikov in senatorjev, ki ne nameravajo kandidirati na vmesnih volitvah leta 2026, kar nakazuje na možno zaskrbljenost glede prihodnjih volilnih rezultatov.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Zaradi obilnega sneženja in izredno težkih vremenskih razmer so na Hrvaškem v torek popoldne zaprli vse cestne povezave iz notranjosti države proti Dalmaciji, Reki in Istri za tovorna vozila s priklopniki ter vlačilce s polpriklopniki. Hrvaški avtoklub (HAK) je sporočil, da za omenjene kategorije vozil trenutno ni prevozne poti, ki bi povezovala celinski del države z jadransko obalo. Razmere na cestah se vztrajno slabšajo, kar povzroča velike zastoje in težave v logističnem sektorju. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da snežni nanosi in poledica onemogočajo varno vožnjo, zato so bile pristojne službe primorane uvesti najstrožje omejitve. Voznike osebni vozil prav tako pozivajo k previdnosti in uporabi obvezne zimske opreme, medtem ko tovorna vozila izločajo iz prometa na vseh ključnih vozliščih. Trenutne razmere povzročajo zamude pri dostavi blaga, kar bi lahko vplivalo tudi na dobavne verige v regiji, če se vremenska fronta ne bo kmalu umirila.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Številni republikanski člani kongresa so napovedali, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev, kar kaže na zaskrbljenost glede uspeha stranke na vmesnih volitvah leta 2026. V Missouriju je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega razdeljevanja volilnih okrajev, ki ga je sprejela zakonodaja Missourija septembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.