Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem javnem nagovoru ponudil roko sprave ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in izrazil pripravljenost na resne pogovore o sklenitvi sporazuma za boj proti trgovini z drogami. Maduro je njun nedavni telefonski pogovor opisal kot zelo prisrčen in poudaril, da je Venezuela odprta za dialog, v kolikor si Washington resnično želi sodelovanja na tem področju. Poleg varnostnih vprašanj je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti ter dejal, da je država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v zameno za izvoz nafte. Ta nenaden premik v retoriki prihaja po obdobju izjemno zaostrenih odnosov, ki so vključevali ameriške vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo in uvedbo strogih sankcij. Madurova pripravljenost na koncesije pri vprašanju narkotikov in energetike nakazuje poskus stabilizacije razmer pod novim pritiskom Trumpove administracije. Kljub spravnim tonom pa ostaja negotovo, ali bodo Združene države Amerike sprejele te pogoje ali nadaljevale s politiko maksimalnega pritiska, ki so jo izvajale v preteklih mesecih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi naraščajočih nemirov v Iranu izdal neposredno opozorilo teheranskemu režimu in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, če bi iranske oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social navedel, da so ameriške sile v polni pripravljenosti, in obljubil pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do nasilnega zatrtja shodov. Protesti, ki jih poganjajo katastrofalne gospodarske razmere, vključno z rekordnim padcem vrednosti iranskega riala in inflacijo, ki presega 40 odstotkov, so zajeli več mest po državi. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih s policijo in varnostnimi silami ubitih že več ljudi, med njimi tudi član iranske revolucionarne garde. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal nezadovoljstvo prebivalstva in za krizo okrivil notranje slabo upravljanje, medtem ko so drugi visoki uradniki, vključno s svetovalcem vrhovnega voditelja Alijem Larijanijem, Trumpove grožnje označili za vmešavanje v notranje zadeve in opozorili na destabilizacijo celotne regije.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru uradno ponudil dialog Združenim državam Amerike. Izrazil je pripravljenost na srečanje "kjerkoli in kadarkoli", če so se ameriški predstavniki pripravljeni vključiti v resne in konstruktivne pogovore. Maduro je kot prednostna področja morebitnega sodelovanja izpostavil boj proti trgovini z drogami, vprašanja migracij ter energetski sektor, pri čemer je poudaril, da je Venezuela pripravljena oskrbovati trg z nafto. Predsednik je v intervjuju s španskim novinarjem Ignaciom Ramonetom potrdil, da so bili stiki z ameriškimi uradniki že vzpostavljeni. Madurova ponudba prihaja v času, ko si Venezuela prizadeva za omilitev mednarodnih sankcij in izboljšanje gospodarskih odnosov z Zahodom. Kljub preteklim napetostim venezuelska vlada zdaj poudarja pragmatičen pristop k reševanju sporov, ki bi lahko vodil do stabilizacije regije in novih energetskih dogovorov.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je javno pozval Združene države Amerike k sklenitvi sporazumov o sodelovanju na področju boja proti trgovini z drogami in o investicijah v venezuelski naftni sektor. Maduro je poudarilo, da je glavno vodilo njegove države mir in ne vojna, ter izrazil pripravljenost na dialog kljub večtedenskemu pritisku s strani Washingtona. Ponudba za pogovore prihaja v času zaostrenih odnosov, ko si Venezuela prizadeva za oživitev svojega gospodarstva preko tujih naložb v energetiko. Predsednik Maduro je izpostavil, da je Venezuela odprta za neposredna pogajanja, ki bi lahko vodila do stabilizacije regije in izboljšanja gospodarskih vezi. Poleg varnostnih vprašanj je v ospredju predvsem naftna industrija, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva. Washington se na ponudbo uradno še ni odzval, vendar gre za pomemben diplomatski signal iz Caracasa, ki poskuša najti pot iz mednarodne osamitve.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je njegova država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v naftni sektor, sodelovati v boju proti trgovini z drogami in voditi resne pogovore z ZDA. Povedal je, da je imel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom le en pogovor.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v četrtek odzval na naraščajoče napetosti z Združenimi državami Amerike in izrazil pripravljenost na začetek resnih pogajanj z Washingtonom. Maduro je v televizijskem nagovoru poudaril, da je Venezuela pripravljena sodelovati pri vprašanjih boja proti trgovini z drogami in omogočiti dostop do svojih naftnih rezerv, hkrati pa je pozval k neposrednemu dialogu, temelječem na konkretnih podatkih. Kljub spravljivemu tonu glede prihodnjih odnosov se je venezuelski voditelj izognil neposredni potrditvi ali demantiju domnevnega ameriškega napada na venezuelska pristanišča, o katerem je v začetku tedna poročal ameriški predsednik Donald Trump. Trump je namreč zatrdil, da so ameriške sile uničile infrastrukturo, ki so jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje mamil, kar bi pomenilo prvi kopenski napad ZDA na venezuelsko ozemlje. Venezuela ostaja pod močnim pritiskom ameriške mornarice v Karibih in zaostrenih naftnih sankcij, vendar Madurov poziv k investicijam nakazuje poskus omilitve gospodarske blokade.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v nemškem bundestagu Armin Laschet se je zavzel za aktivnejšo vlogo Nemčije pri gostovanju in financiranju organizacij pod okriljem Združenih narodov. Njegov poziv prihaja v luči napovedanih sprememb ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki vključujejo zmanjšanje finančnih sredstev za mednarodne institucije. Laschet meni, da bi morala Nemčija izkoristiti nastali položaj in utrditi svoj status pomembnega diplomatskega središča. Nemški politik vidi v umiku Združenih držav Amerike priložnost za Evropo in predvsem Nemčijo, da prevzameta večjo odgovornost v globalnem upravljanju. Po njegovih besedah bi s krepitvijo nemških lokacij ZN, kot je Bonn, država povečala svoj mednarodni vpliv in zagotovila stabilnost delovanja ključnih agencij. Takšna strateška poteza bi zahtevala dolgoročno finančno zavezo in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnericami, ki prav tako izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo multilateralnega reda.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem pogovoru izrazil pripravljenost na pogajanja z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z drogami in oživitvi investicij v naftni sektor. Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe, podobno kot v primeru podjetja Chevron, ter pozval k resnemu dialogu na podlagi podatkov. Kljub spravljivemu tonu glede gospodarskega sodelovanja pa se je predsednik izognil neposrednemu komentarju o nedavnem napadu z brezpilotnim letalnikom agencije CIA na venezuelsko pristanišče. Maduro je v intervjuju z novinarjem Ignaciem Ramonetom ponovil svoje prepričanje, da Washington s kampanjo pritiska, ki se je stopnjevala od avgusta lani, želi doseči nasilno zamenjavo oblasti in pridobiti nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. ZDA so v preteklem obdobju okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar Maduro označuje za poskus ustrahovanja in uveljavljanja interesov s silo. Dogajanje sledi poročilom o prvem neposrednem ameriškem zračnem napadu na ozemlju Venezuele, ki ga je Bela hiša pod vodstvom Donalda Trumpa opravičevala kot del boja proti narkokartelom.

Nicolás Maduro je po navedbah virov pozval k pogovorom z ZDA glede trgovine z drogami in naložb v venezuelsko nafto. Poudaril je, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe v svojem naftnem sektorju, kar predstavlja omilitev retorike glede na prejšnje izjave. Do te poteze je prišlo po tem, ko so ZDA okrepile pritisk na socialistični režim, vključno z zasegom tankerjev in domnevnim udarom ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

V Iranu so ponovno izbruhnili obsežni protesti, ki združujejo globok gospodarski obup in politično nezadovoljstvo prebivalstva. Protestniki v več mestih množično zapirajo trgovine, na ulicah pa se vrstijo spontani shodi, ki so ponekod prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Glavni povod za nezadovoljstvo je prednostna naloga režima v Teheranu, ki sredstva namenja za regionalne konflikte namesto za reševanje domačih gospodarskih težav. Demonstranti prek vzklikov, kot je 'Ne za Gazo, ne za Libanon, svoje življenje dam za Iran', neposredno izzivajo zunanjo politiko države in njeno finančno podporo oboroženim skupinam v tujini. Zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda so se prebivalci spopadli s pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar je še dodatno podžgalo jezo proti vladajočemu režimu. Varnostne sile so na nekaterih območjih odgovorile s silo, vendar se protestno gibanje kljub temu ne ustavlja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Veleposlanica Namibije v Ruski federaciji Monika Ndiliavike Nashandi je sporočila, da država preučuje možnosti za začetek izvoza piva in goveji izdelkov na ruski trg. Diplomatinja je poudarila, da bi namibijsko pivo, ki ga je označila za najboljšega na svetu, lahko postalo priljubljeno med ruskimi potrošniki. Odločitev za razmislek o novih izvoznih poteh prihaja v času, ko se ruski uvoz piva iz Evropske unije zmanjšuje in dosega najnižje ravni v zadnjem desetletju. Poleg pijač Namibija Rusiji ponuja tudi kmetijske izdelke, predvsem govedino. Nashandi je posebej izpostavila tradicionalno sušeno meso, znano kot biltong, ki se pripravlja pri visokih temperaturah in predstavlja pomemben del lokalne kulinarike. Veleposlanica je prepričana, da bodo ti namibijski delikatesni izdelki na ruskem trgu naleteli na dober odziv, saj država išče nove trgovinske partnerje za zapolnitev vrzeli v oskrbi s hrano in pijačo.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Indijski premier Narendra Modi je v svojem nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da svet na Indijo gleda z upanjem in zaupanjem, kar pripisuje pospešenemu tempu reform naslednje generacije. Modi je izpostavil, da so te reforme medsektorske in znatno povečujejo rastni potencial države, hkrati pa je vizija o razviti Indiji (Viksit Bharat) do leta 2047 postala splošno družbeno prizadevanje in ne le vladna politika. Po njegovih besedah je država stopila na "ekspresni vlak reform", kar ji omogoča krepitev vpliva v mednarodni skupnosti kljub globalnim negotovostim. Leto 2024 so zaznamovala številna mednarodna priznanja za Modijevo državništvo, kar po mnenju indijskih uradnikov potrjuje širjenje indijskega vpliva po svetu. Premier je ob tem državljanom podal novoletna voščila in izrazil optimizem glede prihodnosti indijskega gospodarstva. Poudarek na notranjih reformah je neposredno povezan z dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od tujih trgov in krepitve lastne proizvodnje, kar je Modi izpostavil že na preteklih mednarodnih dogodkih, vključno s sejmom v Greater Noidi septembra 2025 (po navedbah vira), kjer je napovedal samostojnejšo vlogo države v svetovnem gospodarstvu.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Po poročanju virov blizu AP, je CIA izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristanišče v Venezueli, za katerega se domneva, da so ga uporabljali venezuelski narkokarteli. Poleg tega je ameriška vojska napadla "konvoj" treh plovil, ki naj bi sodelovala pri tihotapljenju mamil, pri čemer so bili najmanj trije ljudje ubiti.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja predsednika Nacionalne komisije za vrednostne papirje in borzo (NKCPFR) razrešil Ruslana Magomedova, ki je to funkcijo opravljal od februarja 2021. Odlok o razrešitvi je bil na uradni spletni strani predsednika objavljen 31. decembra, vendar uradni razlogi za to kadrovsko odločitev v dokumentu niso bili navedeni. Magomedov, ki je pred nastopom funkcije deloval kot zunanji svetovalec vodje urada predsednika Andrija Jermaka, je veljal za tesnega zaveznika predsednikovega ožjega kroga. Po poročanju nekaterih medijev in navedbah poslanca Jaroslava Železnjaka se razrešitev povezuje s pritiski mednarodnih finančnih institucij in notranjepolitičnimi trenji. Že poleti so se pojavile informacije, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) nezadovoljen z delom komisije, zlasti glede odzivanja na sheme za zaobhajanje deviznih omejitev, ki jih je uvedla ukrajinska centralna banka. Odločitev sovpada tudi s širšimi protikorupcijskimi preiskavami v državi, ki vplivajo na politične položaje oseb, povezanih z uradom predsednika.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Vietnamski državni vrh je v Hanoju gostil poslovilna srečanja z veleposlanikoma Savdske Arabije in Filipinov, s čimer so potrdili namero o nadaljnjem krepljenju dvostranskih odnosov. Predsednik države je ob sprejemu savdskega veleposlanika Mohammeda Ismaeila A. Dahlwyja poudaril, da Savdska Arabija predstavlja ključno partnerico Vietnama na Bližnjem vzhodu. Izpostavil je skupne razvojne cilje obeh držav ter zavezanost miru in mednarodnemu sodelovanju. Vietnamski zunanji minister je v ločenem pogovoru s savdskim diplomatom izrazil pripravljenost za tesnejše usklajevanje na regionalnih in mednarodnih forumih, zlasti v okviru Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Poleg krepitve gospodarskih vezi in investicij so v ospredje stopili tudi pogovori o obrambnem sodelovanju s Filipini, kar kaže na strateško naravnanost Vietnama k širjenju mreže zavezništev v azijsko-pacifiški regiji in širše.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Evropska komisija je v petek, 5. decembra 2025, izrekla globo v višini 120 milijonov evrov družbenemu omrežju X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska. Gre za prvo tovrstno sankcijo na podlagi novega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ureja moderiranje spletnih vsebin v Evropski uniji. Bruselj je podjetju očital več kršitev, vključno z zavajajočim oblikovanjem modrih kljukic za preverjanje profilov, pomanjkljivo preglednostjo oglaševalske knjižnice ter onemogočanjem dostopa raziskovalcem do javnih podatkov. Odločitev je sprožila ostre odzive v Združenih državah Amerike, kjer kritiki, vključno s pravnim strokovnjakom Jonathanom Turleyjem, ukrep označujejo za napad na svobodo govora in ameriška podjetja. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je že napovedala povračilne ukrepe, saj meni, da EU poskuša uveljaviti globalne standarde cenzure. Državni sekretar Marco Rubio je v odziv na dogajanje prepovedal vstop v državo petim ključnim osebnostim, povezanim z evropskimi prizadevanji za nadzor vsebin, vključno z nekdanjim komisarjem Thierryjem Bretonom.

Zunajministrsko srečanje držav skupine G20 bo pod ameriškim predsedovanjem potekalo 30. in 31. oktobra 2026. Informacijo o koledarju dogodkov je sporočil ruski veleposlanik za posebne naloge Marat Berdijev, ki je potrdil, da je Washington že odobril delovno strukturo pogajalskih formatov. Glavni vsebinski poudarki predsedovanja bodo usmerjeni v področja trgovine, inovacij, energetike in deregulacije z namenom spodbujanja gospodarske rasti. Poleg oktobrskega srečanja zunanjih ministrov bo decembra istega leta v Miamiju potekal še vrh voditeljev držav G20. Ruska stran je ob tem izrazila pričakovanje, da se vprašanje vojne v Ukrajini ne bo pojavilo v končnih dokumentih skupine med ameriškim vodenjem. Berdijev je poudaril, da so ruski predstavniki že imenovani za vsa štiri strokovna področja foruma in da Moskva načrtuje aktivno udeležbo na vseh ravneh. Ruska delegacija je prvo pripravljalno srečanje pod vodstvom ZDA ocenila kot konstruktivno, kar nakazuje na poskus ohranitve delovanja foruma kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Pentagon je Boeingu dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za program F-15 Israel. Obvestilo o pogodbi, ki ga je izdalo ameriško obrambno ministrstvo, potrjuje proizvodnjo in dobavo 25 lovskih letal F-15IA za Izrael. Pogodba je bila sklenjena po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Venezuelske nacionalne bolivarske oborožene sile (FANB) so v torek sporočile, da so prevzele poostren nadzor nad ključnimi strateškimi objekti v državi. Ukrep vključuje stalno varovanje petrokemičnega kompleksa Ana María Campos v zvezni državi Zulia ter rafinerijskega centra Paraguaná v Falcónu. Po navedbah generala Pedra Gonzáleza Ovallesa je cilj operacije zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture v času zaostrenih odnosov z Washingtonom. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so Združene države Amerike v Karibsko morje napotile svoje zračne in pomorske sile. Venezuelske oblasti ta premik interpretirajo kot neposredno grožnjo svoji suverenosti in energetski varnosti. Okrepljena prisotnost vojske na terenu naj bi služila kot odvračalni dejavnik pred morebitnimi poskusi destabilizacije države ali poškodovanja ključnih gospodarskih objektov, ki so ključni za venezuelsko gospodarstvo.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je v okviru prizadevanj za omejitev vojaškega sodelovanja med Teheranom in Caracasom uvedlo nove sankcije proti desetim posameznikom in subjektom. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti mreži, ki omogoča trgovino z orožjem in brezpilotnimi letalniki med obema državama. Po navedbah ameriške administracije so sankcionirani subjekti s sedežem v Iranu in Venezueli neposredno sodelovali pri prenosih tehnologije in vojaške opreme. Ameriški uradniki so poudarili, da so te dejavnosti v nasprotju z mednarodnimi varnostnimi interesi, saj Iran prek Venezuele širi svoj vpliv na zahodni polobli. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vseh vpletenih v ZDA ter prepoved poslovanja z ameriškimi državljani in finančnimi institucijami. Ta poteza predstavlja nadaljevanje pritiska na obe državi, ki sta že dlje časa podvrženi strogim gospodarskim omejitvam zaradi svojih zunanjepolitičnih dejavnosti in kršitev človekovih pravic.

Več nemških virov je poročalo, da je bila odločitev o prihodnosti evropskega zračnega bojnega sistema FCAS ponovno preložena. Projekt, ki naj bi bil najpomembnejši in najdražji prestižni projekt evropskega obrambnega sodelovanja, ostaja negotov.

Španska vlada je letalskemu velikanu Airbus podelila izjemno dovoljenje za nadaljnjo uporabo izraelske tehnologije v svojih tovarnah v Španiji, kljub splošni prepovedi uvoza vojaških proizvodov iz Izraela. Madrid je pred dvema mesecema uvedel stroge omejitve na uvozne izdelke z dvojno rabo in vojaško opremo zaradi izraelskih vojaških operacij v Gazi. Odločitev o izjemi, ki jo je kabinet potrdil prejšnji torek, je posledica močnih pritiskov industrije in potrebe po ohranitvi proizvodnje letal ter brezpilotnih letalnikov na španskih tleh. Ta poteza je povzročila nove napetosti znotraj vladajoče levo usmerjene koalicije, saj so nekateri ministri ostro nasprotovali kakršnemu koli popuščanju pri sankcijah proti Izraelu. Zagovorniki izjeme v vladi so odločitev utemeljili s strateškim pomenom podjetja Airbus za domače gospodarstvo in obrambne zmogljivosti. Primer odraža širše težave evropskih držav, ki se spopadajo z gospodarskimi posledicami lastnih diplomatskih in trgovinskih ukrepov proti Izraelu v času stopnjevanja konfliktov na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.