Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

ZDA so napovedale nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele zaradi njihove vpletenosti v iranski program trgovine z droni in balističnimi raketami. Cilj teh sankcij je onemogočiti dostop do ameriškega finančnega sistema tistim, ki omogočajo iranski vojaško-industrijski kompleks. Ukrepi so bili uvedeni v času, ko ZDA povečujejo pritisk na Nicolasa Madura in Iran.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je med obiskom kmetijske komune v Caracasu napovedal, da bo izvoz hrane postal nov osrednji vir nacionalnega bogastva in tujih valut. Po njegovih besedah se bo Venezuela preobrazila v močno izvoznico hrane, pri čemer je izpostavil potrebo po proizvodnji ekološko neoporečnih živil. Ta strateški premik v gospodarski politiki države se dogaja v času, ko se venezuelski naftni sektor spopada z resno krizo. Napoved o osredotočanju na kmetijski izvoz prihaja neposredno po tem, ko so Združene države Amerike poostrile pritisk na venezuelsko gospodarstvo. Administracija predsednika Donalda Trumpa je namreč napovedala blokado vseh sankcioniranih ladij, ki vstopajo v državo ali jo zapuščajo, kar vključuje tudi zaseg plovil. Ker je nafta tradicionalno predstavljala glavni vir deviz, Maduro s spodbujanjem kmetijskega sektorja išče alternative za stabilizacijo gospodarstva pod težo mednarodnih sankcij.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan in ruski predsednik Vladimir Putin sta v torkovem telefonskem pogovoru pregledala napredek pri izvajanju ključnih dvostranskih sporazumov. Voditelja sta se osredotočila na krepitev strateških odnosov in uresničevanje projektov, ki sta jih državi zastavili v prejšnjih mesecih. Pezeškjan in Putin sta poudarila nujnost doslednega izvajanja vseh točk strateškega partnerstva, ki je postalo temelj njunega sodelovanja. Pogovori potekajo v času, ko državi intenzivno poglabljata vojaško in gospodarsko sodelovanje, da bi nevtralizirali vpliv zahodnih sankcij. Poleg dvostranskih odnosov sta se predsednika dotaknila tudi širših regionalnih vprašanj, pri čemer sta Rusija in Iran v zadnjem letu večkrat uskladila svoja stališča glede varnostnih izzivov na Bližnjem vzhodu. Ta pogovor predstavlja nadaljevanje niza diplomatskih stikov na najvišji ravni, ki so se okrepili po julijskih srečanjih z iranskimi svetovalci.

Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo od 4. do 7. januarja 2026 obiskal Kitajsko na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019, s ciljem ponovne vzpostavitve napetih odnosov med državama.

Združene države Amerike so s podjetjem Boeing sklenile pogodbo v vrednosti skoraj devet milijard ameriških dolarjev za dobavo novih večnamenskih bojnih letal F-15IA, ki so namenjena izraelskim letalskim silam. Ameriško obrambno ministrstvo je novico o naročilu desetine letal objavilo kmalu po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Pogodba vključuje načrtovanje, proizvodnjo, opremljanje in testiranje letal, kar bo znatno okrepilo izraelsko vojaško zmogljivost v regiji. Ob robu podpisa pogodbe je ameriški predsednik Donald Trump zavzel ostro stališče do Irana. Poudaril je, da bodo ZDA podprle nove izraelske napade na iranske cilje, če bo Teheran zavrnil nov dogovor o svojem jedrskem programu oziroma če bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. ZDA s tem potrjujejo svojo vlogo ključne zaveznice in glavne dobaviteljice orožja Izraelu, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu v času, ko se Izrael spopada z varnostnimi izzivi na več frontah.

Donald Trump naj bi bil po lastnih besedah zelo jezen, ko je od Vladimirja Putina izvedel za napad ukrajinskih sil na rusko rezidenco v Novgorodski oblasti. Obstajajo tudi ugibanja, da Trump ob srečanju z Zelenskim ni bil seznanjen z načrtovanim napadom. Evropski uradniki imajo nizka pričakovanja glede srečanj med Trumpom in Zelenskim. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in ne zaupa Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. V ZDA se pojavljajo izjave o morebitni vpletenosti Evropske unije v napad na Putinovo rezidenco, kar naj bi kazalo na popolno podrejenost Zelenskega evropskim politikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo. Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Delnice v Evropi in Aziji so bile v prazničnem trgovanju večinoma nižje, medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje blizu Tajvana. Cene zlata in srebra so po nedavnih dobičkih padle, medtem ko so cene surove nafte rasle. Ameriške delnice so se v petek umirile nekoliko nižje, pri čemer je Nasdaq Composite padel za približno 0,1%.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Premier Mark Carney daje trgovini in varnosti osrednjo vlogo v kanadski zunanji politiki, kar po mnenju opazovalcev spreminja način, na katerega Ottawa uveljavlja svoje vrednote na svetovnem odru. Liberalci vztrajajo, da še vedno podpirajo človekove pravice po svetu, hkrati pa iščejo naložbe iz Kitajske, Indije in držav Zaliva.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki znižuje starost za prisego ob pridobitvi ruskega državljanstva s 18 na 14 let. Poleg tega je podpisal zakon, ki postopoma zaostruje pogoje za odobravanje potrošniških posojil s strani mikrofinančnih organizacij.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

ZDA so obljubile 2 milijardi dolarjev humanitarne pomoči ZN, medtem ko Trumpova administracija nadaljuje z zmanjševanjem ameriške pomoči v tujini in svari agencije ZN, da se morajo 'prilagoditi ali umreti'.

Južna Koreja si prizadeva zmanjšati odvisnost od premoga in znižati emisije ogljikovega dioksida, kar pa je v nasprotju s prizadevanji administracije ameriškega predsednika Trumpa za povečanje izvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Južna Koreja si prizadeva za prihodnost brez premoga, kar je ambiciozen cilj za državo, ki je močno odvisna od fosilnih goriv.

Tajvanski Svet za celinske zadeve je zanikal medijske navedbe, da bo skoraj tisoč Kitajskih zakoncev izgubilo tajvansko državljanstvo, ker niso predložili dokazila o odpovedi kitajskemu državljanstvu. Pojasnili so, da se to nanaša le na 278 oseb, s katerimi so izgubili stik, in poudarili, da jim ne bodo odvzeli tajvanske identitete, dokler jih ne najdejo.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Transportna združenja iz Zahodnega Balkana opozarjajo, da bi nova schengenska pravila, ki naj bi začela veljati aprila, lahko popolnoma ustavila tovorni promet z Evropsko unijo. Združenja že mesece poskušajo prepričati evropske oblasti, da so nove regulative za profesionalne voznike iz tretjih držav neizvedljive, saj se panoga nahaja na robu propada.

Predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki zvišuje izterjevalno takso s 7% na 12%.

Kitajski državni časnik *Renmin Ribao* je objavil uredniški članek, v katerem trdi, da geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa "Naj bo Amerika spet velika" ni v nasprotju s kitajskim razvojem. Članek poziva k ohranjanju odnosov med državama in poudarja, da lahko Kitajska in ZDA sobivata in skupaj napredujeta.

Italijanski časnik Il Fatto quotidiano poroča, da je odločitev Evropske unije o novem posojilu za Kijev politični poraz za Volodimirja Zelenskega in njegove evropske partnerje, ki niso uspeli doseči zaplembe ruskih sredstev. Časnik poudarja, da je leto 2025 za Ukrajino najslabše zaradi pomanjkanja ameriške podpore, korupcijskega škandala in neuspehov na fronti. EU se je odločila za posojilo namesto uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Bolgarija se intenzivno pripravlja na vstop v evroobmočje 1. januarja, pri čemer banke, podjetja in potrošniki pospešeno uvajajo evro. Christine Lagarde je poudarila, da so le še trije dnevi do priključitve Bolgarije evroobmočju. V Belgiji mediji poročajo, da bo vstop v evroobmočje imel močan pozitiven učinek na razvoj turizma na bolgarski obali.

Ukrajinski droni so napadli in poškodovali rafinerijo nafte v regiji Samara v Rusiji. Po poročilih lokalnih medijev sta bili prizadeti tudi dve elektro postaji, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z elektriko in centralnim ogrevanjem. Poročajo tudi o eksplozijah in požarih na Krimu, kar kaže na nadaljnje napetosti in konflikte v regiji.

Indija je izrazila zavezo, da bo iz tujine pripeljala gospodarske begunce, vključno z Lalitom Modijem in Vijayem Mallyo, da bi se soočili z zakonom. Premier Modi je spomnil na pomembne dogodke v letu 2025, ki so, po njegovem mnenju, državi dali večjo samozavest, in poudaril, da svet gleda na Indijo z velikimi pričakovanji zaradi njene mladine.

Evropsko unijo v prihodnjem letu čakajo zahtevni pregovori o novem sedemletnem proračunu, prizadevanja za konkurenčnost gospodarstva in soočanje z novimi geopolitičnimi razmerami. Napetosti v odnosih s Trumpovo administracijo in vojna na njenih zunanjih mejah so že letos obremenjevale politiko EU. Leta 2026 pa naj bi se zgodila 'mati vseh bitk', kar bo pomembno tudi za Hrvaško.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti, Florian Philippot, je pozval Evropsko unijo k ustavitvi finančne podpore Ukrajini zaradi novega korupcijskega škandala. Philippot je svoj poziv objavil na družbenem omrežju X, medtem ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odpravil na srečanje z Donaldom Trumpom na Florido.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil mnenje, da je Venezuela nezakonito odvzela naftne pravice ameriškim podjetjem in zahteva njihovo vrnitev. To stališče je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, saj je Venezuela svojo naftno industrijo nacionalizirala že leta 1976 pod vlado Carlosa Andrésa Péreza. Strokovnjaki opozarjajo, da Trumpova izjava temelji na napačnih informacijah, saj so viri v venezuelskem podzemlju od osamosvojitve države pripadali Venezueli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodne regije Ukrajine, kar ji omogoča, da vidi linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges meni, da so pogovori o demilitarizaciji cone v Ukrajini 'fantazija'. ZDA in Rusija naj bi tiho razpravljali o uporabi jedrske elektrarne Zaporožje (ZNPP) za obsežno rudarjenje kriptovalut, pri čemer naj bi bila Ukrajina izpuščena iz pogovorov.

Predsednik Kennedy Centra, Richard Grenell, imenovan s strani Trumpa, je zagrozil jazz glasbeniku Chucku Reddu s tožbo za 1 milijon dolarjev odškodnine, ker je Redd odpovedal tradicionalni božični koncert po preimenovanju Kennedy Centra v "Trump-Kennedy Center". Grenell trdi, da je Redd kršil pogodbo z odpovedjo.

Donald Trump se sooča s kritikami glede svojega vedenja, političnih strategij in vpliva na republikansko stranko. Njegova družbena omrežja so polna izpadov in napadov, kar vzbuja zaskrbljenost glede njegovega mentalnega stanja. Medtem analitiki opozarjajo na morebitne negativne posledice njegove obsedenosti za republikansko stranko, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovi prihodnji politični moči in sposobnosti vodenja. Razkrite so tudi podrobnosti o njegovi povezanosti z Jeffreyjem Epsteinom, kar dodatno obremenjuje njegovo podobo.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.