Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.
Rusija nadaljuje z razvojem svoje flote jedrskih ledolomilcev, ki je edinstvena na svetu. Predsednik Vladimir Putin je preko video-konference uradno začel gradnjo novega ledolomilca, imenovanega 'Stalingrad'. Kremelj poudarja, da je Rusija edina država, ki je sposobna serijsko proizvajati tovrstne ledolomilce.
Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.
Donald Trump je izjavil, da bi bil "ponosen" napasti narkokartele v Mehiki in Kolumbiji. Poročilo tudi omenja model volitev, ki je bil uporabljen v Čilu, in rast prodaje električnih vozil v Južni Ameriki brez Tesle. Poleg tega so v ospredju napetosti v Gazi in ukrepi proti ilegalni imigraciji.
Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.
Donald Trump je slovesno sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Med obiskom sta državi nadaljevali pogovore o prodaji ameriških letal F-35 in čipov za umetno inteligenco Savdski Arabiji.
Več nemških medijev analizira resolucijo ZN o Gazi in njen potencialni vpliv na mirovni načrt ameriškega predsednika Trumpa. Članki se sprašujejo, ali bo resolucija ZN lahko pospešila proces, glede na krhko prekinitev ognja, ki traja že več kot mesec dni.
Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti "uničujoče" sankcije proti Rusiji, če bi ta vdrla v Ukrajino. Trump je večkrat kritiziral Bidenovo administracijo zaradi njenega odziva na rusko agresijo in zatrdil, da bi on ravnal drugače.
Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović se je sestala s predstavniki podjetja China Shandong International, s katerimi je nadaljevala pogovore o prodaji srbskih izdelkov na bencinskih črpalkah in železniških postajah, ki jih upravlja omenjeno podjetje. Prva naročila naj bi bila izvedena do konca tega leta.
Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.
Iraški minister za zunanje zadeve je ob prihodu v Gilan in udeležbi na srečanju guvernerjev obalnih provinc Kaspijskega jezera izpostavil pomembnost tega srečanja za krepitev gospodarskega, političnega in okoljskega sodelovanja med državami ob Kaspijskem jezeru.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.
Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.
Rusko veleposlaništvo je sporočilo, da naj bi Velika Britanija opustila nakup ruskega urana. Vendar naj bi ga še naprej pridobivala posredno, preko francoskega podjetja, ki proizvaja jedrsko gorivo v Rusiji.
Voditelj ene izmed najrevnejših držav v Pacifiku meni, da bi lahko avstralske poslovne naložbe koristile obema državama v času velikih priložnosti. Hkrati Avstralija posveča pozornost obrambi v regiji.
Ladja "Spiridon II", ki je dva meseca plula iz Urugvaja proti Turčiji s tisočimi glavami govedi, se je začela vračati v Montevideo, ker je Turčija zavrnila sprejem. Aktivisti za zaščito živali izražajo resne pomisleke glede preživetja živali med dolgo potjo nazaj.
Kitajska stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje vpliva ameriškega dolarja, ki je že oslabljen zaradi politike Donalda Trumpa. Cilj je zmanjšati odvisnost od ameriške valute v mednarodni trgovini in financah.
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.
Premierka Nove Brunswick, Susan Holt, je dejala, da je administracija Donalda Trumpa kriva za napete odnose med Kanado in Združenimi državami. Holtova se je srečala z drugimi atlantskimi premierji v St. John's, Nova Fundlandija in Labrador.
Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o dodatni finančni pomoči Ukrajini. Orban je dejal, da je takšno ravnanje podobno dajanju gajbe vodke alkoholiku, kar naj ne bi rešilo problema, temveč ga le še poglobilo.
Grčija se je odločila, da bo Franciji predčasno poplačala posojilo v višini 1,1 milijarde evrov, ki ga je Atena najela v začetku desetletja 2010 v okviru prvega memoranduma. Francoska vlada je to potezo pozdravila kot nepričakovan »bonbonček« za javne finance, saj se sooča z resnimi proračunskimi težavami.
Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.
Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.
Kuvajtski mediji so obsežno poročali o uradnem obisku vietnamskega premierja Pham Minh China v Kuvajtu, ki je potekal od 16. do 18. novembra. Premierja sta se dogovorila o nadgradnji odnosov med državama v strateško partnerstvo. Kuvajtski premier Sheikh Ahmad Al-Abdullah Al-Ahmad Al-Sabah je gostil slovesni sprejem za vietnamskega premierja in njegovo delegacijo.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o pripravljenosti prekinitve dobave ruske nafte na Madžarsko predstavljajo napad na suverenost države. Minister je to sporočil v uradnem komentarju za novinarje.
Vodja ruske državne družbe Rosatom je sporočil, da gradnja drugega in tretjega bloka jedrske elektrarne Bušer, v kateri sodeluje Rusija, poteka po načrtih. Pri projektu sodeluje približno 3000 strokovnjakov.
Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.
Madžarski premier Viktor Orbán je opozoril, da se Evropa približuje vojnemu stanju, medtem ko Bruselj spodbuja vzpostavitev vojnega gospodarstva. Orbán je poudaril, da Madžarska ne podpira izgradnje vojnega gospodarstva in bo vztrajala pri svoji nacionalni gospodarski politiki, ki ni usmerjena v vojno.
Nekdanja tajvanska predsednica Cai Ing-wen je med obiskom v Nemčiji v intervjuju za Table spregovorila o tehnologiji, svetovnih razmerah in življenju po koncu mandata. Poudarila je, da ima Tajvan v rokah ključ do razvoja umetne inteligence v obdobju ameriško-kitajske trgovinske vojne in tehnoloških blokad. Nemški mediji opažajo, da Tajvan ustvarja edinstven globalni položaj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.
V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.
Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.
Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.
Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.
Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.
Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.
Švedska kraljeva družina je ta teden opravila redek tridnevni državni obisk v Kanadi. S seboj so pripeljali delegacijo visokih vladnih ministrov in predstavnikov številnih švedskih podjetij. Kralj Carl XVI. Gustaf in kraljica Silvia sta obiskala Ottawo in Montreal.
Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.
Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.
ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.
Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Ukrajini začela uradne pogovore o novi kreditni liniji v okviru programa EFF (Extended Fund Facility). Cilj je doseči dogovor o novi finančni pomoči za Ukrajino.
Zgodovinar in nekdanji ambasador Milan St. Protić je ocenil, da želi srbska oblast ameriškemu podjetniku Jaredu Kushnerju odstopiti Generalštab, da bi pomirila administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in rešila situacijo v zvezi s sankcijami proti NIS-u.
Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.
Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.
Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.
V Bakuju poteka svetovna konferenca o razvoju telekomunikacij (WTDC-25), ki jo gosti Azerbajdžan v partnerstvu z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU). Cilj konference je okrepiti digitalno odpornost z razpravami in resolucijami. Baku se s tem dogodkom potrjuje kot pomembno mednarodno središče za digitalno sodelovanje, kjer bo pripravljena tudi deklaracija o globalnem digitalnem razvoju.
Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.
Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.
Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.