V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Grenlandija in Danska sta uradno zaprosili za srečanje z Marcom Rubiom, ki je predviden za novega državnega sekretarja Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Predstavniki obeh držav si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev diplomatskih stikov, da bi razpravljali o strateškem pomenu arktične regije in nadaljnjem sodelovanju na področju varnosti. Interes za srečanje odraža prizadevanja Københavna in Nuuka, da bi ohranila stabilne odnose z Washingtonom, predvsem zaradi naraščajočega geopolitičnega pomena Grenlandije. Napovedana delegacija namerava poudariti pomen avtonomije Grenlandije znotraj danskega kraljestva in obenem zagotoviti kontinuiteto v obrambnem sodelovanju. Marco Rubio, ki je znan po svojem trdnem stališču glede nacionalne varnosti, velja za ključno osebnost pri oblikovanju prihodnje ameriške zunanje politike v Arktičnem svetu. Danska vlada si ob tem prizadeva za usklajeno delovanje z grenlandskimi oblastmi, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki so se pojavili v preteklosti glede vprašanj suverenosti in ameriških investicij na otoku.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Venezueli in morebitnega tujega posredovanja v tej državi. Organizacija je v uradni izjavi pozvala vse vpletene strani k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti venezuelske suverenosti. Po navedbah organizacije bi morali krizo reševati z vključujočim političnim procesom in dialogom, namesto z uporabo sile. ECOWAS je v svojem sporočilu poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in pravice držav, da se spopadajo z mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s terorizmom, znotraj pravnih okvirov. Odziv afriškega regionalnega bloka sledi poročilom o naraščajočih napetostih in domnevnih grožnjah z vojaškim posredovanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo in ogrozile mednarodni mir.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Čadski predsednik je z dekretom imenoval Amino Priscille Longoh za novo izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Čad v Francoski republiki s sedežem v Parizu. Imenovanje, ki je bilo uradno objavljeno 6. januarja 2026, predstavlja pomemben korak v čadski diplomaciji, saj Longohova velja za eno najvidnejših političnih osebnosti v državi. Na tem položaju bo odgovorna za krepitev bilateralnih odnosov med Ndjameno in Parizom, ki ostajata tesna strateška partnerja na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja v regiji Sahel. Nova veleposlanica bo v francoski prestolnici zastopala interese Čada v času, ko se odnosi med afriškimi državami in nekdanjo kolonialno silo preoblikujejo. Njena naloga bo vključevala vodenje diplomatskega predstavništva ter vzdrževanje dialoga s francoskimi oblastmi glede vprašanj regionalne stabilnosti in razvojne pomoči. Longohova na položaj prihaja z izkušnjami iz čadske vlade, kjer je predhodno zasedala ministrske položaje, kar nakazuje na strateško pomembnost, ki jo Čad pripisuje svojemu predstavništvu v Franciji.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v sredo začel svojo tradicionalno novoletno turnejo po Afriki, v okviru katere bo obiskal Etiopijo in Somalijo. Osrednji cilj obiska je krepitev strateškega dostopa do trgovinskih poti v vzhodni in južni Afriki, s čimer želi Peking zavarovati ključne pomorske poti in oskrbovalne linije z viri. Turneja poudarja naraščajoči gospodarski pomen Etiopije, ki velja za eno najhitreje rastočih velikih gospodarstev na celini. Diplomatska prizadevanja Kitajske so usmerjena predvsem v države Afriškega roga, kjer ima Somalija zaradi svoje lege ob pomembnih plovnih poteh ključno vlogo za kitajske logistične interese. Obisk predstavlja nadaljevanje dolgoletne prakse kitajske diplomacije, ki začetek leta posveti utrjevanju odnosov z afriškimi partnericami, kar Kitajski omogoča širjenje vpliva v regiji, ki je bogata z naravnimi viri in ponuja nove tržne priložnosti. Sodelovanje med Kitajsko in afriškimi državami se v zadnjem obdobju ne osredotoča več zgolj na neposredne investicije v infrastrukturo, temveč vse bolj na dolgoročno varnost dobavnih verig. S krepitvijo vezi z Adis Abebo in Mogadišem poskuša Peking stabilizirati svojo prisotnost v geostrateško nestabilnem, a ključnem delu sveta, kjer tekmuje za vpliv z drugimi svetovnimi velesilami.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Malezijski premier Enver Ibrahim bo med 6. in 8. januarjem 2026 opravil uradni obisk v Turčiji na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kot je sporočil vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran, bo obisk namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in strateškega sodelovanja med državama. Osrednji dogodek obiska bo zasedanje Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni med Turčijo in Malezijo, ki bo potekalo v sredo. Delegaciji bosta pod vodstvom obeh državnikov obravnavali ključna vprašanja na področju gospodarstva, obrambne industrije in tehnološkega razvoja. Srečanje poudarja vse večji pomen Malezije kot strateške partnerice Turčije v jugovzhodni Aziji. Diplomatski viri navajajo, da bodo pogovori vključevali tudi regionalna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Aziji, s čimer želita državi uskladiti svoja stališča v mednarodnih organizacijah.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Gabonski predsednik, general Brice Clotaire Oligui Nguema, je v Librevillu sprejel slovesno prisego šestih na novo imenovanih veleposlanikov Republike Gabon, ki bodo državo zastopali v tujini. Obred, ki je potekal v skladu z novim zakonom o diplomatskih misijah iz julija 2024, predstavlja formalni začetek njihovega mandata. Med tistimi, ki so zaprisegli zvestobo republiki in varovanju njenih interesov na mednarodnem prizorišču, je bila tudi veleposlanica Rosine Mimi Itsana. Ta diplomatski dogodek poudarja prizadevanja prehodnih oblasti za utrditev mednarodnega položaja Gabona in vzpostavitev novih diplomatskih vezi po obdobju političnih sprememb v državi. Novi zakon narekuje strožje protokolarne postopke ob nastopu funkcij vodij diplomatskih predstavništev, kar po mnenju opazovalcev kaže na željo po večji profesionalizaciji in institucionalnem nadzoru nad zunanjo politiko. Imenovanje novih diplomatov je ključni korak v strategiji predsednika Ngueme za izboljšanje podobe države v tujini in zagotavljanje učinkovitega zastopanja gabonskih interesov v ključnih partnerskih državah.

Veleposlanica Združenih držav Amerike v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev oziroma epifaniji objavila poslanico, v kateri je izpostavila pomen duhovne refleksije in tradicije. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izrazila najboljše želje grškim prijateljem, sodelavcem in partnerjem ter poudarila, da blagoslov voda služi kot opomnik na brezčasno moč vere, ki združuje ljudi. Guilfoyle je v sporočilu zapisala, da praznik ponuja priložnost za upanje v novem letu in krepitev vezi skozi skupne vrednote. Njeni komentarji so bili osredotočeni na kulturno in versko dediščino Grčije, s čimer je želela izkazati spoštovanje do lokalnih običajev in utrditi diplomatske odnose med državama prek verskega praznovanja, ki je v grški družbi izjemno pomembno.

Predsednik Čada Mahamat Idriss Deby Itno je svojemu srednjeafriškemu kolegu Faustinu-Arshangu Touadéri poslal uradne čestitke ob njegovi ponovni izvolitvi na položaj predsednika Srednjeafriške republike. Touadéra je po podatkih volilnega organa, objavljenih 6. januarja 2026, na volitvah, ki so potekale decembra lani, prejel 76,15 odstotka glasov. Njegov najbližji tekmec Anicet-Georges Dologuélé je osvojil 14,66 odstotka podpore, medtem ko je nekdanji predsednik vlade Henri-Marie Dondra prejel le 3,19 odstotka glasov. Deby je v svojem sporočilu poudaril globoke zgodovinske, geografske in kulturne vezi med sosednjima državama. Izpostavil je zavezo k nadaljnjemu sodelovanju na področju regionalne varnosti, predvsem pri nadzoru skupnih meja. Čadski voditelj je izrazil pripravljenost za krepitev strateškega partnerstva in dvo-stranskega sodelovanja, kar je ključno za stabilnost v osrednji Afriki. Sporočilo odraža utrjevanje diplomatskih odnosov v regiji, ki se nenehno sooča z varnostnimi izzivi.