APDEJT.si

Poljski general Vešlav Kukula je izjavil, da se Poljska pripravlja na oborožen napad, pri čemer naj bi nasprotnik že začel priprave na vojno s kibernetskimi napadi in diverzijami na strateške objekte. Generalni sekretar Nata Mark Rütte pa je dejal, da Nato ostaja v stiku s Poljsko glede sabotaže na železnici, ki povezuje Poljsko in Ukrajino, in čaka na izsledke preiskave.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Vrhovno sodišče ZDA je napovedalo, da bo ponovno preučilo sporno imigracijsko politiko, ki jo je sprejela prva Trumpova administracija in je zavračala potencialne prosilce za azil na meji. To je prvi večji primer imigracijske politike v tem mandatu, o katerem bo odločalo sodišče.

Podpredsednik vlade Filip Ivanović se je sestal z rezidentko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso, in ji čestital ob imenovanju. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje med Črno goro in Združenimi narodi še naprej razvijalo skozi močan partnerski okvir. Poudaril je, da je sodelovanje z Združenimi narodi posebnega pomena za zunanjo politiko Črne gore.

Neznanci so na ograjo hiše Tomia Okamure, predsednika poslanske zbornice na Češkem, izobesili ukrajinske zastave. Policija preiskuje dogodek. Skupina Sametoví pamětníci je prevzela odgovornost in dejala, da so želeli izraziti nezadovoljstvo z Okamurovim vedenjem, saj je po izvolitvi odstranil ukrajinsko zastavo iz poslopja parlamenta. Okamura je dejanje kritiziral.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval kanadskega ministra za pravosodje Seana Fraserja, da preišče navedbe o vpletenosti kanadskih državljanov v "sarajevski safari", kjer naj bi imućni posamezniki plačevali za snajpersko ubijanje civilistov, vključno z otroki, med obleganjem Sarajeva. Preiskava sledi podobni preiskavi, ki jo je sprožilo tožilstvo v Milanu.

Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Ruske oblasti so nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurijeva, oba označena za tuja agenta, uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Ukrep je sprožil dodatne kritike glede zatiranja politične opozicije v Rusiji.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Vodja ruske državne družbe Rosatom je sporočil, da gradnja drugega in tretjega bloka jedrske elektrarne Bušer, v kateri sodeluje Rusija, poteka po načrtih. Pri projektu sodeluje približno 3000 strokovnjakov.

Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prednostno obravnavale vizumske termine za tuje obiskovalce, ki imajo vstopnice za Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Trump je pozval navijače, ki načrtujejo potovanje na prvenstvo, naj takoj zaprosijo za vizume.

Družina Mohameda Saada, 28-letnega egipčanskega ribiča, je leto dni iskala informacije o njegovi usodi, potem ko se ni vrnil z ribolova blizu Sharm el-Sheikha. Kasneje so izvedeli, da so ga v Savdski Arabiji usmrtili zaradi tihotapljenja drog, kar družina zanika in trdi, da je bil le ribič. Njegova usoda je del širše slike množičnih usmrtitev v Savdski Arabiji.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Kuvajtski mediji so obsežno poročali o uradnem obisku vietnamskega premierja Pham Minh China v Kuvajtu, ki je potekal od 16. do 18. novembra. Premierja sta se dogovorila o nadgradnji odnosov med državama v strateško partnerstvo. Kuvajtski premier Sheikh Ahmad Al-Abdullah Al-Ahmad Al-Sabah je gostil slovesni sprejem za vietnamskega premierja in njegovo delegacijo.

V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orbán je opozoril, da se Evropa približuje vojnemu stanju, medtem ko Bruselj spodbuja vzpostavitev vojnega gospodarstva. Orbán je poudaril, da Madžarska ne podpira izgradnje vojnega gospodarstva in bo vztrajala pri svoji nacionalni gospodarski politiki, ki ni usmerjena v vojno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Nekdanja bangladeška premierka Sheikh Hasina in njen tesni sodelavec sta bila obsojena na smrt zaradi njenega zatrtja študentskega upora lansko leto, v katerem je bilo ubitih več sto ljudi. Obsodba je bila izrečena na posebnem sodišču v Bangladešu.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da skupine Palestincev, ki so nepričakovano prispele v državo, ne bodo vrnili. Južnoafriški zunanji minister Ronald Lamola pa je izrazil sum glede prihoda 153 Palestincev na letalu v Johannesburg, saj naj bi to nakazovalo na načrt za izgon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Skupina je prispela s čarterskim letom brez izstopnih žigov iz Izraela v njihovih potnih listih. Južnoafriška vlada je izrazila zaskrbljenost glede okoliščin prihoda letala.

Agencija za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov Bosne in Hercegovine (IDDEEA) je prepovedala neposreden dostop do osebnih podatkov državljanov Bosne in Hercegovine odvetnikom, zasebnim podjetjem ter fizičnim in pravnim osebam iz držav izven Bosne in Hercegovine. Direktor IDDEEA Almir Badnjević je pojasnil, da je bila s tem prekinjena dolgoletna praksa, ki je omogočala tujim subjektom pridobivanje podatkov za izterjavo kazni, kar je v skladu z novim Zakonom o varstvu osebnih podatkov BiH in evropsko prakso GDPR.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.

Evropa se po sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko septembra pospešeno pripravlja na morebitne ruske napade z droni. Obrambni komisar EU, Andrius Kubilius, je izjavil, da Evropa ni pripravljena na učinkovito obrambo pred takšnimi napadi in da mora vključiti izkušnje Ukrajine, pridobljene v bojih, za boljšo zaščito.

Nekdanja tajvanska predsednica Cai Ing-wen je med obiskom v Nemčiji v intervjuju za Table spregovorila o tehnologiji, svetovnih razmerah in življenju po koncu mandata. Poudarila je, da ima Tajvan v rokah ključ do razvoja umetne inteligence v obdobju ameriško-kitajske trgovinske vojne in tehnoloških blokad. Nemški mediji opažajo, da Tajvan ustvarja edinstven globalni položaj.

V Kanadi so se v dveh mesecih zgodili štirje izpadi primarnih kontrolnih kioskov Kanadske agencije za mejne službe (CBSA) na nekaterih najbolj obremenjenih letališčih v državi. Predsednica CBSA, Erin O'Gorman, je priznala, da uporabljajo tako imenovane 'dediščinske sisteme'. Poleg zamud pri varnostnih pregledih na zračnih in kopenskih mejah ti izpadi opozarjajo na pravo zanemarjanje s strani Ottawe.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Britanska vlada je zaostrila svojo migracijsko politiko in zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo z omejitvijo izdajanja viz. Razlog je nezadostno sodelovanje teh držav pri sprejemanju njihovih državljanov, ki so v Veliki Britaniji v neurejenem položaju. Notranja ministrica Združenega kraljestva namerava prepovedati vstop državljanom omenjenih držav, če njihove vlade ne bodo sprejele nazaj svojih ilegalnih migrantov.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

BBC se je odzval na grožnjo Donalda Trumpa s tožbo v vrednosti milijarde dolarjev in zatrdil, da Trump nima osnove za tožbo zaradi obrekovanja. Predsednik BBC Samir Shah je zaposlenim zagotovil, da se bodo borili proti tožbi. Tudi Keir Starmer še ni govoril s Trumpom glede te zadeve, prav tako ne predsednik vlade.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

V ruskem napadu na Harkov so umrli trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. V Odesi so bili napadeni ladje, pristaniške instalacije in električne centrale, zaradi česar je 36.000 ljudi ostalo brez elektrike.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Ukrajini začela uradne pogovore o novi kreditni liniji v okviru programa EFF (Extended Fund Facility). Cilj je doseči dogovor o novi finančni pomoči za Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Zgodovinar in nekdanji ambasador Milan St. Protić je ocenil, da želi srbska oblast ameriškemu podjetniku Jaredu Kushnerju odstopiti Generalštab, da bi pomirila administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in rešila situacijo v zvezi s sankcijami proti NIS-u.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Kljub desetletjem konfliktov in nevarnosti Somalija doživlja tiho rast tujega turizma. Približno 10.000 turistov je obiskalo to vzhodnoafriško državo, kar je presenetljivo glede na njeno zgodovino.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je predlagalo medkorejske vojaške pogovore kot odgovor na nedavno povečanje severnokorejskih vdorov čez vojaško demarkacijsko črto (MDL). Opozorili so, da se napetosti stopnjujejo in da je cilj pogovorov preprečiti morebitne spopade ob meji.

Hanibal Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je bil po desetih letih izpuščen iz zapora v Libanonu. Izpustili so ga po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. Gadafija je pred desetimi leti ugrabila libanonska frakcija v sosednji Siriji, ki je upala, da bo njegov pripor pomagal pri preiskavi izginotja imama Muse Sadra leta 1978. Usoda Sadra, ki je izginil med čakanjem na srečanje z libijskim voditeljem pred pol stoletja, ostaja neznana.

Izvoljeni župan New Yorka je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da aretira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo ta obiskal mesto.

V New Yorku so odkrili spomenik "Cvet Srebrenice" v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Željko Komšić, predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine, je ob tem dejal, da je resolucija opomin, ne pa garancija. Subašić je spomenik posvetil vsem, rekoč, da ta cvet predstavljajo naši otroci. Bećirović je dogodek označil za zmago resnice nad propagando.

Ruska varnostna služba FSB je v Tuli aretirala moškega, ki naj bi ukrajinskim oboroženim silam prenašal denar v kriptovalutah. Osumljen je veleizdaje. Preiskava je v teku.

Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Švedska kraljeva družina je ta teden opravila redek tridnevni državni obisk v Kanadi. S seboj so pripeljali delegacijo visokih vladnih ministrov in predstavnikov številnih švedskih podjetij. Kralj Carl XVI. Gustaf in kraljica Silvia sta obiskala Ottawo in Montreal.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Mesto Toronto se bo pridružilo drugim mestom po Kanadi pri dvigu palestinske zastave pred mestno hišo. Dvig zastave je predviden ob 10. uri zjutraj, v počastitev 37. obletnice palestinske deklaracije o neodvisnosti, po peticiji organizacije International …

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Visoki jemenski uradnik je izrekel ostro opozorilo tistim, ki podpirajo Izrael in posredujejo proti Jemnu, rekoč, da bodo 'zažgani'. Grožnja nakazuje na morebitno zaostritev napetosti v regiji.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

V dokumentih, povezanih z ameriškim financerjem Jeffreyjem Epsteinom, je bilo odkrito ime nekdanjega slovaškega zunanjega ministra in sedanjega svetovalca premierja Roberta Fica, Miroslava Lajčaka. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da je Epstein v pismih z neznano osebo Lajčaka označil za svojega prijatelja. Afera je tako nepričakovano dosegla Slovaško.

Kitajsko ministrstvo za kulturo in turizem je svojim državljanom odsvetovalo potovanja na Japonsko zaradi varnostnih razlogov. Opozorilo je bilo objavljeno na uradni spletni strani ministrstva.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Nemški kancler Friedrich Merz se sooča z negotovostjo glede večine v Bundestagu zaradi spora glede pokojnin. Hkrati pa ameriški predsednik Donald Trump izgublja podporo ključnih zaveznikov znotraj svoje stranke.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

V Bakuju poteka svetovna konferenca o razvoju telekomunikacij (WTDC-25), ki jo gosti Azerbajdžan v partnerstvu z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU). Cilj konference je okrepiti digitalno odpornost z razpravami in resolucijami. Baku se s tem dogodkom potrjuje kot pomembno mednarodno središče za digitalno sodelovanje, kjer bo pripravljena tudi deklaracija o globalnem digitalnem razvoju.

V Savdski Arabiji se je zgodila nesreča, v kateri je avtobus s indijskimi romarji, ki so opravljali umro, trčil s cisterno za gorivo na poti iz Meke v Medino. Umrlo je 42 ljudi iz Hyderabada, medtem ko so mnogi spali. Indijska misija v Džedi je vzpostavila nadzorno sobo.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Pred digitalnim vrhom v Berlinu se je nemška vlada znašla pod pritiskom. Parlamentarci iz Bruslja ji očitajo pomanjkanje ambicij in preveč tvegan kurz.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Wilmer 'Pipo' Chavarria, eden najbolj iskanih trgovcev z drogami v Ekvadorju, je bil aretiran v Španiji. Po tem, ko je uprizoril lastno smrt, se je več let skrival v Španiji.

Nemški zunanji urad je izdal opozorila in varnostne nasvete za potovanja v različne države sveta, s poudarkom na seznanitvi potnikov z aktualnimi varnostnimi razmerami v državah, kamor potujejo ali se že nahajajo.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

V Caracas je prispelo letalo z 298 venezuelskimi državljani, ki so bili deportirani iz Združenih držav Amerike, je sporočilo venezuelsko ministrstvo za notranje zadeve, pravosodje in mir. Na mednarodnem letališču Maiquetía Simón Bolívar so jih pričakali predstavniki varnostnih organov.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.