Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle nočni vdor v njuno rezidenco v vojaškem oporišču v Caracasu, medtem ko so ameriška letala in helikopterji napadli več strateških ciljev po državi. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele ter njenih naftnih rezerv. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo in nato z letalom v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in sodelovanju v mednarodni trgovini z drogami, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bo par procesiran pred ameriškimi sodišči. Medtem ko so v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA izbruhnila praznovanja, so nekateri člani ameriškega kongresa in mednarodne organizacije operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za zakonitega voditelja, vrhovno sodišče pa jo je imenovalo za začasno predsednico države.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Ameriški predsednik Trump je opozoril novo začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je dejal, da so ZDA 'prevzele nadzor' nad Venezuelo, čeprav je državni sekretar Marco Rubio izjavil, da ZDA ne bodo upravljale Venezuele, temveč bodo uporabile naftno blokado za dosego sprememb. Nicolásu Maduru bo v New Yorku sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Po ameriškem zračnem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura so potekali protesti po vsem svetu. V Ottawi so protestniki izrazili različna mnenja o Nicolásu Maduru pred ameriškim veleposlaništvom, medtem ko so se v Parizu zbrali demonstranti, da bi obsodili ameriško agresijo. Protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju so potekali tudi v New Yorku, kjer je Maduro zaprt, in Little Rocku, kjer so se prebivalci Arkansasa zbrali pred državnim kapitolom. V Venezueli so potekale demonstracije v podporo ugrabljenemu predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Po zajetju Nicolása Madura so komunistične partije Severne Amerike obsodile imperialistični napad ZDA. Marco Rubio je nakazal, da ZDA ne bodo prevzele vsakodnevnega vodenja Venezuele. Venezuelska vlada je izrazila enotnost za Madurom, medtem ko je Delcy Rodríguez prevzela funkcijo začasne predsednice. V Venezueli je po zajetju Madura prisotna previdnost in negotovost.

Vrhovno sodišče Venezuele je po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Rodríguezova, odvetnica in nekdanja ministrica, je postala prva ženska na čelu države. Trump je izjavil, da bodo Združene države nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem in pridržanjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge Silie Flores. Madura so ameriške sile prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in več kot 25-letne zarote za tihotapljenje kokaina v Združene države Amerike v sodelovanju s terorističnimi skupinami in mamilarskimi karteli, kot sta Sinaloa in Tren de Aragua. Dogodek je v ameriškem političnem prostoru sprožil ostre odzive. Demokratski kongresnik Jake Auchincloss je operacijo označil za prizadevanje za nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, medtem ko je podpredsednica Kamala Harris opozorila na nevarnost nastanka kaosa, ki bi lahko obremenil ameriške družine. Kljub trditvam Washingtona o boju proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo strateške energetske interese kot primarni motiv za napad. Nicolas Maduro se bo prvič zglasil pred sodiščem v ponedeljek, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Visoki venezuelski uradnik je sporočil, da je v nedavnih zračnih napadih sil Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako pripadniki venezuelske vojske kot civilisti, pri čemer so prva poročila potrdila smrt vsaj enega civilista, več vojakov pa je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na ključne strateške objekte, vključno z letališči in vojaškimi oporišči v prestolnici Caracas in drugih delih države. Operacija, ki so jo po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa izvedle ameriške letalske sile, je bila usmerjena neposredno proti režimu Nicolása Madura. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so nekateri napad označili za dejanje oborožene agresije. Zaradi stopnjevanja napetosti se je na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer so razpravljali o posledicah vojaškega posredovanja za mednarodni mir in varnost.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija se je pričela ponoči z močnimi eksplozijami v prestolnici Caracas in nizkimi preleti helikopterjev nad mestom, tarče pa so bili predvsem ključni vladni in vojaški objekti. Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci potrdil, da je bil Maduro ujet sredi teme v operaciji, ki jo je označil za smrtonosno in neprimerljivo z dogodki vse od druge svetovne vojne. Po poročanju tujih medijev je letalo s pridržanima zakoncema Maduro že pristalo v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele za prehodno obdobje, dokler se ne vzpostavi polna demokratična tranzicija. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in neposreden odziv na predhodno kopičenje venezuelskega orožja. Kljub mednarodnim odzivom Washington vztraja pri vzpostavitvi nove oblasti v Caracasu, medtem ko razmere v državi po vojaškem posegu ostajajo nestabilne.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura izrazil neposredno opozorilo kubanskemu režimu in namignil, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča zunanjepolitičnih prizadevanj administracije Donalda Trumpa. Rubio je na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago v Floridi izjavil, da bi bil na mestu kubanskih oblasti resno zaskrbljen, s čimer je nakazal na morebitno stopnjevanje pritiska Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev prevladujočega vpliva na zahodni polobli. Izjave prihajajo le nekaj ur po obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma. Rubio je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da dogodki v Venezueli služijo kot jasen signal vsem avtoritarnim režimom v regiji. Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti, saj je Kuba ameriško posredovanje že obsodila kot imperialistično agresijo.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v zaporsko ustanovo v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile pridržale med nedavno vojaško operacijo v Venezueli. Ameriška administracija je uradno potrdila njegov prihod, kar je sprožilo takojšen in oster diplomatski odziv Pekinga. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev ter poudarilo, da ameriška dejanja spodkopavajo mednarodni pravni red. Kitajska stran vztraja, da mora Washington nemudoma prekiniti postopke proti Maduru, saj njegovo pridržanje ocenjujejo kot nezakonito. Dogodek sledi obsežnim zračnim napadom in kopenskemu posredovanju ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, katerih cilj je bil strmoglavljenje tamkajšnjega režima. Medtem ko Washington upravičuje svoje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije, venezuelski zavezniki v Pekingu opozarjajo na grobo kršitev suverenosti države.

Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so izbruhnili protesti in proslave. V Houstonu so nekateri Venezuelci proslavljali zajetje predsednika Madura, medtem ko so bili drugi negotovi in so nasprotovali. V New Yorku so prišlo do spopadov med Venezuelci in protestniki, ki so podpirali Madura. Trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev so operacijo spremljali zračni napadi na ključne vojaške tarče v prestolnici Caracas, vključno s predsedniško palačo in vojaškimi bazami. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan na ameriško vojno ladjo in nato z letalom v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narko-terorizmu in korupciji. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države, da bi zagotovile stabilnost in dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Medtem ko so v nekaterih delih Venezuele in v diaspori na Floridi izbruhnila praznovanja, so se v Caracasu pojavili tudi protesti podpornikov režima. Podpredsednica Delcy Rodríguez je obsodila ameriško agresijo in Madura označila za edinega zakonitega voditelja, vendar so ZDA že začele procese za vzpostavitev nove oblasti pod njihovim nadzorom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da ni navdušen nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je izpostavil veliko število žrtev, ki jih povzroča vojna v Ukrajini. Trump je poudaril, da so množični poboji s strani ruskih sil nesprejemljivi, hkrati pa je ponovil svojo zavezo k čimprejšnji zaustavitvi vojaškega konflikta na ukrajinskih tleh. Njegove besede nakazujejo na zaostritev retorike do Moskve, kljub predhodnim prizadevanjem za ohranitev diplomatskega dialoga. Izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov na Washington glede strategije reševanja ukrajinske krize. Trump je Putina neposredno povezal z odgovornostjo za žrtve, kar predstavlja premik v njegovem dosedanjem poročanju o ruskem voditelju. Namen teh izjav je verjetno utrditev podobe ameriškega predsednika kot odločnega posrednika, ki si prizadeva za mir, a hkrati ne spregleda humanitarnih katastrof, ki jih povzroča ruska vojaška agresija.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Po sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, je dolžnosti vršilke dolžnosti voditeljice države prevzela Delcy Rodríguez. Rodríguezova, ki je veljala za tesno zaveznico Madura in vplivno tehnokratinjo znotraj chavista gibanja, je vodenje države prevzela v obdobju izjemne politične negotovosti. Njen vzpon na čelo države se dogaja v senci mednarodnih pretresov in vprašanj o prihodnji lojalnosti vladajoče elite. Zajetje Madura, ki se je odvilo 3. januarja 2026, predstavlja tektonski premik v latinskoameriški politiki. Operacija, ki so jo vodile ameriške sile pod administracijo Donalda Trumpa, temelji na obtožbah o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Medtem ko so nekatere sosednje države, kot je Brazilija, operacijo obsodile kot kršitev suverenosti, venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado v dogodku vidi priložnost za demokratične spremembe. Usoda režima pod vodstvom Rodríguezove ostaja negotova, saj se država spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo.

V več nemških mestih, vključno z Berlinom in Hamburgom, so izbruhnili spontani protesti po poročilih o vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Po navedbah dostopnih poročil so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Pri Brandenburških vratih v prestolnici se je zbralo več sto ljudi, ki so od nemške vlade zahtevali odločen odziv in sankcije proti Washingtonu. Demonstranti v Hamburgu so s pohodi pod geslom "ZDA ven iz Venezuele" izražali nasprotovanje tuji vojaški intervenciji in kršenju suverenosti južnoameriške države. Protestniki so poudarili, da takšna dejanja ogrožajo svetovni mir in stabilnost. Medtem ko se razmere v Venezueli po zajetju državnega vrha stopnjujejo, se mednarodna skupnost odziva na nenadno spremembo oblasti, ki so jo povzročile tuje sile. Nemške oblasti dogodkov še niso uradno komentirale, vendar se pritisk javnosti na zunanjo politiko povečuje.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile kopenskih sil, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v celoti sodelovala z ameriškimi zahtevami. Izjava sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti, v katerem so ameriške elitne enote v Caracasu že izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Trump je poudaril, da so ameriške oborožene sile pripravljene na morebiten drugi val napadov, če se prehodne oblasti ne bodo podredile navodilom Washingtona. Po navedbah Bele hiše je Trumpovo odločitev o morebitnem umiru razmer spodbudil telefonski pogovor med Rodríguezovo in senatorjem Marcom Rubiom, ki nakazuje na pripravljenost podpredsednice za sodelovanje. Kljub temu Trump ohranja ostro retoriko in grozi s ponovnimi napadi na strateško infrastrukturo, če se vzpostavitev prehodne oblasti pod ameriškim nadzorom ne bo odvijala po načrtih. Washington Madura obtožuje narkoterorizma in dejanj, povezanih z mednarodno trgovino z drogami, kar je služilo kot glavni povod za invazijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Indijska vlada je uradno izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli po ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Uradni New Delhi je vse vpletene strani pozval k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, hkrati pa poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov in podpira blaginjo venezuelskega ljudstva. Indijski odziv odraža previdno diplomatsko držo do drastičnih sprememb v regiji. Sočasno so Združene države Amerike v soboto pozno zvečer preklicale omejitve v zračnem prostoru nad Karibi, ki so bile uvedene med izvedbo vojaškega posega. Prepoved komercialnih letov, ki je bila vzpostavljena za zagotavljanje varnosti med operacijo zajetja Madura, ni več v veljavi, kar nakazuje na stabilizacijo neposrednega operativnega okolja po končanem napadu. Bela hiša s tem korakom postopoma normalizira civilni promet v regiji.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po desetletju vladanja in močnega pritiska Združenih držav Amerike odstranjen z oblasti in zajet s strani ameriških sil. Operacija, ki je vključevala neposredne napade na strateške točke po državi, je končala Madurov mandat, ki sta ga zaznamovala represija in gospodarski zlom. Po navedbah ameriških virov je prijetje Madura ustvarilo politični vakuum, saj nobena od opozicijskih ali vladnih osebnosti trenutno nima zadostne politične legitimnosti ali širše mednarodne podpore za takojšen prevzem oblasti. Dogodek je sprožil mešane odzive v regiji; medtem ko nekateri proslavljajo konec avtokratskega režima, v Braziliji in drugod v Latinski Ameriki vlada zaskrbljenost zaradi destabilizacije in nepredvidljivih posledic ameriškega vojaškega posredovanja. Padec Madura sledi stopnjevanju napetosti, ki so se v zadnjih mesecih odražale v zračnih napadih na venezuelsko kopno in neposrednem vojaškem pritisku administracije Donalda Trumpa, kar je državo pripeljalo na rob popolnega kaosa.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru od vlade Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je v svojem nastopu na državni televiziji poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik države, in opozorila, da Venezuela ne bo postala ameriška kolonija. Njen odziv sledi potrditvi njegovega zajetja s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoko politično krizo v tej južnoameriški državi. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je govoril o prihodnjem upravljanju Venezuele in dostopu do njenih naftnih zalog. Trump je omenil tudi predhodne pogovore z Delcy Rodríguez in svetovalcem za nacionalno varnost Marcom Rubiem, pri čemer je namigoval na pripravljenost podpredsednice na sodelovanje. Rodríguezova je te navedbe zavrnila in vztrajala pri suverenosti države ter zahtevala dokaze o zdravstvenem stanju in varnosti pridržanega predsednika. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado aretacijo vidi kot priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve in kazenski pregon Madura zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Zajem Nicolása Madura je sprožil val odzivov. Kritiki v ZDA, vključno z demokrati, so operacijo označili za distrakcijo. Mednarodno pa je dejanje razdelilo svet, pri čemer nekateri obsojajo kršitev mednarodnega prava, drugi pa podpirajo ZDA. Maduro je že prispel na ameriško sodišče, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je bila utemeljena z obtožnico ameriškega ministrstva za pravosodje zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Ameriške zvezne oblasti Madura zdaj obravnavajo kot vodjo mamilarskega kartela, predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države. Svetovni voditelji so se na dogajanje odzvali z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri izrazili olajšanje, so drugi nad dejanjem globoko zgroženi. Južna Afrika je zaradi po mnenju Pretorie nezakonitega vojaškega napada zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, šok nad ravnanjem ZDA pa je izrazila tudi Kitajska. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja napetosti iz konca leta 2025, ko so ZDA Madurovo skupino Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, kar predstavlja najobsežnejšo ameriško vojaško akcijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Med operacijo so ameriške sile v prestolnici Caracas in okoliških regijah napadle strateške vojaške ter civilne cilje, vključno z vojaškim kompleksom Fort Tiuna. Ključni cilj operacije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, ki so ju po pridržanju prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil val ostrih mednarodnih odzivov in obsodb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta poteza administracije Donalda Trumpa Washington pahnila v dolgotrajno krizo oziroma v novo politično in vojaško »močvirje«. Predstavniki palestinsko-latinskoameriške zveze (OPAL) so dejanje označili za »banditizem« in opozorili na nevarno prakso, kjer ZDA obravnavajo svet kot svoje lastno dvorišče. Venezuelske oblasti kljub aretaciji vztrajajo, da Maduro ostaja legitimni predsednik države, in zahtevajo dokaze o njegovem zdravstvenem stanju.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Kitajski vojaški analitiki so po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura ocenili, da sta bili ključni za uspeh ameriške operacije prevlada na področju obveščevalnih dejavnosti in učinkovita uporaba elektronskega vojskovanja. Po mnenju strokovnjaka Wang Yunfeija so ameriške sile s sredstvi za elektronsko motenje popolnoma ohromile venezuelske zračne sile in sisteme protizračne obrambe, kar je omogočilo neovirano izvedbo napadov na strateške cilje v Caracasu. Državni časnik Global Times poroča, da je prav tehnološka premoč Združenih držav Amerike preprečila kakršen koli učinkovit odpor venezuelske vojske. Analitiki izpostavljajo, da je bila operacija, v kateri je bil zajet Maduro, strateško vodena na podlagi natančnih obveščevalnih podatkov v realnem času, kar je omogočilo hitro nevtralizacijo ključnih obrambnih vozlišč. Kitajska stran ob tem opozarja na ranljivost držav, ki nimajo razvitih naprednih sistemov za zaščito pred elektronskim vojskovanjem, kar je v tem primeru privedlo do hitrega kolapsa državnih struktur pod pritiskom Washingtona.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s strani ZDA je sprožila kritike med ameriškimi kongresniki, ki menijo, da je Bela hiša nezakonito obšla kongres. Japonska vlada je javno izrazila svoje stališče glede ameriškega napada na Venezuelo. Kitajska, kot največja upnica in kupec venezuelske nafte, pa se lahko sooča s pomanjkanjem nafte, saj je Venezuela peta največja izvoznica nafte na svetu.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

V sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli je po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v venezuelski vladi, umrlo približno 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako vojaki kot civilisti. Ameriške specialne sile so med napadom zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive in proteste. V grški prestolnici Atene se je zbralo več sto protestnikov, ki so obsodili ameriško vojaško posredovanje in izrazili podporo venezuelskemu ljudstvu. Demonstranti so vzklikali protiameriška gesla in zahtevali spoštovanje suverenosti Venezuele. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, je v državi povzročila obsežno uničenje, venezuelske oblasti pa so dejanje označile za hudo vojaško agresijo in aktivirale obrambne načrte.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po poročanju tujih medijev v spremstvu ameriških specialnih enot prispel v zvezno državo New York. Letalo z aretiranim politikom je pristalo na enem izmed varovanih letališč, od koder so ga prepeljali v prostore za pridržanje. Po navedbah virov naj bi se Maduro pred ameriškim sodiščem v New Yorku pojavil že v ponedeljek, 5. januarja, kjer se bo soočil z obtožbami, ki jih zoper njega vodijo organi pregona Združenih držav Amerike. Čeprav so se sprva pojavila nasprotujoča si poročila o njegovi natančni lokaciji v izolatorju, so uradni viri potrdili prisotnost venezuelskega diktatorja na ameriških tleh. Operacija zajetja in premestitve predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Washingtona, da bi Madura privedli pred roko pravice zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Postopek poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje prve uradne izjave ameriškega pravosodnega ministrstva.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je ukazal vojaško operacijo v Venezueli, s katero so zajeli Nicolása Madura, ne da bi za to predhodno pridobil soglasje kongresa. Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da kongresniki pogosto razkrivajo zaupne informacije, zato jih o akciji ni obvestil, da bi preprečil morebitno uhajanje podatkov informatorjem. Operacija je v ameriškem političnem prostoru povzročila oster razkol; medtem ko vodilni republikanci dejanje pozdravljajo kot zmago za nacionalno varnost, demokrati opozarjajo na kršenje ustave in spodkopavanje načel pravne države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Venezuelo. Demokrati trdijo, da je administracija napačno predstavila svoje cilje v regiji in da bi samovoljno vojaško posredovanje lahko ogrozilo svetovno stabilnost. Nasprotno pa republikanski zakonodajalci poudarjajo, da je bila odstranitev Madura nujna za varnostne interese Združenih držav Amerike, in zavračajo očitke o prekoračitvi pooblastil. Pravna stroka opozarja, da ameriška ustava podeljuje izključno kongresu pravico do napovedi vojne in avtorizacije vojaških akcij, kar postavlja Trumpovo potezo v središče ustavne presoje.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.