Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Osrednje poveljstvo oboroženih sil Združenih držav Amerike (Centcom) je izvedlo obsežno vojaško operacijo proti tarčam teroristične skupine Islamska država na ozemlju Sirije. Pentagon je potrdil, da so bili napadi del širše strategije za zmanjšanje operativnih sposobnosti omenjene ekstremistične skupine v regiji. Operacija, ki poteka pod kodnim imenom Hawkeye Strike, se osredotoča na uničenje ključne infrastrukture in logističnih vozlišč teroristov. Po navedbah ameriških uradnikov so bili napadi načrtovani z namenom preprečevanja prihodnjih terorističnih groženj in stabilizacije nemirnega območja. Vojaški predstavniki so poudarili, da so cilji skrbno izbrani, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za civilne žrtve, hkrati pa zadali močan udarec poveljniški strukturi Islamske države. Natančno število tarč in morebitne žrtve med skrajneži uradno še niso bili razkriti. Operacija Hawkeye Strike predstavlja nadaljevanje ameriških prizadevanj za popolno izkoreninjenje vpliva Islamske države, ki kljub izgubi večjega dela ozemlja v preteklosti še vedno ohranja aktivne celice v sirski puščavi. Ameriška vojska v regiji deluje v sodelovanju z lokalnimi zavezniki, s katerimi si delijo obveščevalne podatke in logistično podporo pri izvajanju tovrstnih visokotehnoloških napadov.

Ameriška mornarica je v severnem delu Atlantskega oceana izvedla operacijo, v kateri sta sodelovala dva raketna rušilca, ki sta prestregla in zasegla tanker Marinera. Plovilo, ki je plulo pod rusko zastavo, so ustavile ameriške sile, kar potrjujejo uradni viri ameriškega obrambnega ministrstva za medijsko hišo Business Insider. Podrobnosti o tovoru ali natančnem razlogu za zaseg v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar operacija nakazuje na stopnjevanje nadzora nad ruskimi pomorskimi dejavnostmi. Operacija predstavlja neposredno vojaško posredovanje na morju, kjer so Združene države Amerike uporabile svoji napredni bojni plovili za uveljavitev jurisdikcije nad civilnim plovilom pod rusko jurisdikcijo. Dogodek se je odvil v mednarodnih vodah ali strateško pomembnih območjih Severnega Atlantika, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Moskvo na področju pomorske varnosti in mednarodnega prava. Vpletenost dveh raketnih rušilcev poudarja resnost operacije in pripravljenost ameriške strani na morebitne zaplete. Po navedbah predstavnikov Pentagona je bila akcija načrtovana in izvedena kot del širših prizadevanj za nadzor prometa plovil, ki so povezana z Rusko federacijo, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti diplomatski odnosi med velesilama.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je bil ujet v tajni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, kar predstavlja resen udarec za kubansko obveščevalno dejavnost v regiji. Operacijo so v Washingtonu skrbno načrtovali več mesecev, ključ do uspeha pa je bil po mnenju strokovnjakov faktor presenečenja, saj je akcija ostala popolna skrivnost do same izvedbe. Havana je dva dni po napadu uradno potrdila izgubo 32 pripadnikov svojih varnostnih sil, ki so bili vpleteni v zaščito ali podporo Maduru. Kubanski vpliv v Venezueli se je skozi leta močno okrepil, zlasti na področju obveščevalnih in varnostnih struktur, kjer so kubanski agenti igrali ključno vlogo pri ohranjanju Madura na oblasti. Smrt večjega števila operativcev in zajetje predsednika pomenita destabilizacijo tesnega zavezništva med Havano in Caracasom. Dogodek bo verjetno povzročil korenite spremembe v varnostni arhitekturi Latinske Amerike in zmanjšal zmožnost Kube za izvajanje zunanjepolitičnih operacij. Mednarodna skupnost z zanimanjem opazuje odzive sosednjih držav in Rusije, ki je prav tako podpirala Madurov režim. Čeprav so podrobnosti samega napada še vedno skope, potrditev žrtev s strani kubanskih oblasti nakazuje na visoko intenzivnost spopadov med ameriškimi silami in varnostnimi organi, ki so varovali prizorišče. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek trajno spremenil diplomatske odnose v zahodni polobli.

Skupina približno 75 demokratskih članov ameriškega kongresa je poslala uradno pismo državnemu sekretarju Marcu Rubiu, v katerem opozarjajo na katastrofalne posledice morebitne ameriške vojaške operacije ali bombardiranja sosednje Mehike. Poziv so objavili po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal možnost izvajanja kopenskih operacij proti mehiškim mamilarskim kartelom, kar je sprožilo močne odzive v ameriški in mednarodni politiki. Zakonodajalci so v dopisu izpostavili, da bi takšni enostranski vojaški ukrepi povzročili daljnosežno škodo ameriškemu gospodarstvu in podjetjem, ki so tesno povezana z mehiškim trgom. Po njihovem mnenju bi bombardiranje ali vstop ameriških sil na mehiško ozemlje brez privolitve tamkajšnjih oblasti pomenil diplomatsko in varnostno katastrofo, ki bi destabilizirala celotno regijo ter resno ogrozila odnose med strateškima partnericama. Demokrati so v pismu poudarili, da bi morala biti prednostna naloga administracije krepiti sodelovanje z Mehiko na področju varnosti in obveščevalnih dejavnosti, namesto uporabe sile. Opozarjajo, da bi vojaško posredovanje spodkopalo desetletja trajajoča prizadevanja za skupno upravljanje meje in boja proti kriminalu, hkrati pa bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečalo migracijski pritisk na južni meji Združenih držav Amerike.

Izraelska vlada razmišlja o sprožitvi nove obsežne vojaške operacije na območju Gaze, so poročali viri za ameriški časnik Wall Street Journal. Po navedbah izraelskih in arabskih vladnih predstavnikov naj bi bila glavna razloga za stopnjevanje napetosti krepitev položajev gibanja Hamas in njegova vztrajna zavrnitev zahtev po popolni razorožitvi. Izraelska stran trdi, da Hamas izkorišča trenutno obdobje za utrjevanje vojaške infrastrukture, kar po njihovem mnenju ogroža varnostne cilje države. Možna ofenziva bi pomenila prekinitev prizadevanj za stabilizacijo razmer, ki so se v preteklih tednih osredotočala predvsem na dostavo humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu. Čeprav so mednarodni posredniki, vključno z Egiptom in Katarjem, poskušali ublažiti krizo, se zdi, da so vojaški cilji ponovno v ospredju izraelske politike. Razmere dodatno otežuje dejstvo, da Hamas kljub mednarodnim pritiskom ne kaže pripravljenosti na odložitev orožja. Napovedi o novi ofenzivi prihajajo v času, ko so Združeni narodi in druge humanitarne organizacije opozarjali na kritično pomanjkanje hrane in nevarnost lakote v regiji. Če bo Izrael dejansko sprožil nove napade, bi to lahko izničilo nedavne dogovore o humanitarnih koridorjih in dnevnih prekinitvah vojaških aktivnosti, kar bi še poglobilo humanitarno katastrofo na tem gosto poseljenem območju.

Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji 3. julija 2024 v Venezueli zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je privedlo do njegovega takojšnjega padca z oblasti. Po tej dramatični vojaški intervenciji sta državi že začeli pogajanja o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, kar predstavlja popoln preobrat v ameriško-venezuelskih odnosih. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil številne razprave o morebitnih vzporednicah z drugimi kriznimi žarišči, predvsem v povezavi z vprašanjem Tajvana. Strokovnjaki in analitiki, med njimi francoski politolog Marc Julienne, poudarjajo, da primera Venezuele in Tajvana nista primerljiva. Julienne izpostavlja, da Združene države Amerike na Tajvanu uveljavljajo ključne tehnološke in strateške interese, ki so bistveno večji kot v južnoameriški državi. Po njegovem mnenju Washington nikoli ne bi dopustil, da bi Kitajska izvedla podobno enostransko vojaško akcijo proti tajvanskemu vodstvu, saj otok predstavlja vitalno točko za svetovno proizvodnjo polprevodnikov. Kitajska stran dogajanje pozorno spremlja, vendar analitiki opozarjajo, da bi kakršen koli poskus kopiranja ameriškega modela posredovanja na Tajvanu naletel na oster mednarodni odpor. Operacija v Venezueli tako ostaja specifičen primer ameriškega neposrednega posredovanja v regiji, ki pa ne napoveduje nujno sprememb v politiki do Pekinga ali Tajpeja, temveč utrjuje status ZDA kot akterja, ki je pripravljen uporabiti silo za zaščito svojih varnostnih interesov.

Sirska vojska je v soboto, 10. januarja 2024, sporočila, da je uspešno zaključila vojaško operacijo v zadnjem kurdskem bastionu v mestu Alep, kar pa so predstavniki kurdskih sil nemudoma zanikali. Po poročanju uradne tiskovne agencije Sana naj bi vladne sile vzpostavile nadzor nad strateškimi predeli mesta, vendar kurdska stran trdi, da se spopadi na določenih točkah še vedno nadaljujejo. Intenzivno nasilje, ki se je stopnjevalo od začetka tedna, je po razpoložljivih podatkih zahtevalo več kot 20 življenj. Zaradi stopnjevanja sovražnosti v drugem največjem sirskem mestu je po ocenah humanitarnih organizacij svoje domove zapustilo približno 155.000 ljudi. Begunci so se začeli umikati iz kurdskih četrti, kjer so potekali najhujši boji, kar je povzročilo novo humanitarno krizo v regiji. Razmere na terenu ostajajo negotove, saj nasprotujoča si poročila obeh strani onemogočajo neodvisno potrditev dejanskega stanja nadzora v mestu. Sirska vlada trdi, da je operacija del širših prizadevanj za stabilizacijo države in ponovno vzpostavitev državne suverenosti v mestnih središčih. Kurdske sile, ki so dolga leta nadzorovale dele Alepa, pa napovedujejo odpor proti prodiranju vladnih četrt. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razseljevanje civilnega prebivalstva, saj so logistične zmogljivosti za oskrbo tolikšnega števila beguncev v Siriji trenutno močno omejene.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Izraelska vojska je prerazporedila svoje sile ter okrepila obveščevalne in tehnološke zmogljivosti na zasedenem Zahodnem bregu z namenom zagotavljanja varnosti v novih naselbinah. Po poročilu Nacionalnega urada za obrambo zemlje in odpor proti naseljevanju se je proces širitve naselbin v lanskem letu odvijal z rekordno hitrostjo, saj so načrtovali ali zgradili približno 28.136 stanovanjskih enot. Med zadnjimi odobrenimi projekti so objekti v naselbinah Asfar, Jicar in Sanur, kar dodatno zaostruje razmere na terenu. Izraelske oblasti so v izjemno kratkem času uradno priznale več kmetijskih naselbin, med katerimi izstopa Har Bezek na strateški lokaciji južno od Dženina. Ta točka na nadmorski višini 713 metrov omogoča nadzor nad obalnimi mesti na zahodu in dolino reke Jordan na vzhodu. Postopek legalizacije te lokacije je trajal manj kot mesec dni, kar je po navedbah urada neobičajno hitro v primerjavi s prejšnjimi postopki, ki so trajali več let. S tem se kmetijska postojanka spreminja v stalno strateško nadzorno točko. Za zagotavljanje varnosti na teh območjih izraelska vojska trenutno uporablja 21 terenskih bataljonov, načrtuje pa se še premestitev dveh dodatnih elitnih enot. Poročilo poudarja, da tehnološka nadgradnja vključuje napredne sisteme za nadzor, ki naj bi olajšali širitev naselij in utrdili izraelsko prisotnost na spornih ozemljih. Mednarodna skupnost tovrstne dejavnosti večinoma označuje za nezakonite in oviro miru.

Načelnik indijskega obrambnega štaba general Anil Chauhan je v petek na festivalu javnih politik v Puni izjavil, da so bili nedavni hitri ustavni popravki v Pakistanu neposredna posledica neuspehov Islamabada med indijsko operacijo Sindoor. Po besedah generala Chauhana so pakistanske oblasti z ustavnimi spremembami poskušale odpraviti sistemske pomanjkljivosti in vrzeli v svoji vojaški ter državni strukturi, ki so se razkrile med omenjeno operacijo. Indijski obrambni vrh te poteze sosednje države interpretira kot javno priznanje poraza in nezmožnosti učinkovitega odzivanja na indijske strateške poteze. General Chauhan je ob tem poudaril, da operacija Sindoor ni končana, temveč se trenutno nahaja v stanju premora. Izpostavil je, da so pomanjkljivosti, ki jih je Pakistan ugotovil v svojem sistemu, prisilile tamkajšnjo vlado v nujno prilagoditev zakonodajnega okvira, kar potrjuje strateški vpliv indijskih vojaških dejavnosti na notranjo politiko sosednje države. Gre za eno najostrejših ocen indijskega vojaškega vrha glede vpliva njihovih operacij na ustavno ureditev sosednje jedrske sile. Poleg ocenjevanja razmer v Pakistanu je načelnik obrambnega štaba spregovoril tudi o notranji reorganizaciji indijskih oboroženih sil. Pojasnil je, da je vlada podaljšala rok za vzpostavitev skupnih operativnih poveljstev do 30. maja 2026. General je zagotovil, da so postopki v sklepni fazi in da si vojska prizadeva novo strukturo vzpostaviti še pred iztekom uradnega roka, kar ostaja ena njegovih ključnih prednostnih nalog v mandatu.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je potrdil, da bi lahko Washington ohranil nadzor nad Caracasom in venezuelskimi naftnimi viri več let. Izjava sledi obsežni operaciji ameriških posebnih enot, v kateri je bil ugrabljen venezuelski predsednik Nicolas Maduro, v spopadih pa je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 100 ljudi. Medtem ko ameriška administracija dejanje opravičuje kot nujno, so tradicionalni zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko, Rusijo in Iranom, dogajanje obsodili kot nezakonito vrnitev v kolonialno dobo. Vance se je v javnem nastopu dotaknil tudi notranjepolitičnih napetosti v ZDA, kjer je zagovarjal dejanje agenta službe za priseljevanje (ICE), ki je v Minneapolisu ustrelil voznico. Podpredsednik je trdil, da je šlo za samoobrambo pred širšo levičarsko mrežo, ki načrtuje napade na uradnike, čeprav za svoje navedbe ni predložil dokazov. Dogodek v Minneapolisu je dodatno zaostril že tako polarizirano družbeno ozračje v državi. Na diplomatskem prizorišču v Severni Afriki je Alžirija, sicer tesna zaveznica Madura, zavzela previdno in tiho držo, kar analitiki pripisujejo strahu pred gospodarskimi posledicami in upadom naftnih prihodkov. Po drugi strani so v sosednjem Maroku dogajanje izkoristili za kritiko alžirske diplomatske šibkosti. Kljub agresivni retoriki Washingtona pa venezuelsko državno podjetje PDVSA že potrjuje pogovore z ameriškimi naftnimi družbami o nadaljnji prodaji energentov, kar nakazuje na kompleksne gospodarske interese v ozadju vojaškega posredovanja.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Operacija je vključevala letalske napade na venezuelsko zračno obrambo in vdor s helikopterji v vojaški kompleks, pri čemer je bilo ubitih 32 kubanskih varnostnikov in 23 venezuelskih vojakov. Kljub aretaciji Kitajska ostaja trdna zaveznica Venezuele in je že obsodila dejanja Združenih držav Amerike kot kršitev mednarodnega prava. Zajetje Madura je povzročilo takojšnje odzive v Venezueli, kjer Madurovi podporniki na ulicah zahtevajo njegovo izpustitev in vrnitev na oblast. Medtem ko začasna predsednica Delcy Rodriguez išče mednarodno podporo, so se v Združenih državah Amerike že pojavili spori glede pravnega zastopanja nekdanjega voditelja. Odvetnik Barry Pollack je javno obtožil kolega Brucea Feina, da se poskuša nepooblaščeno vključiti v sodni proces, ki velja za enega najbolj odmevnih v zadnjih desetletjih. Zaradi ameriškega pritiska na venezuelsko naftno industrijo in zahteve po popolnem dostopu do virov so se količine nafte v plavajočih skladiščih na morju skokovito povečale. Podatki kažejo, da je na tankerjih trenutno ujetih več kot 29 milijonov sodčkov nafte, kar odraža globoko gospodarsko negotovost v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil uspeh ameriške operacije posledica popolnega presenečenja in napačne ocene kubanskih obveščevalnih služb glede pripravljenosti Washingtona na neposredno vojaško posredovanje.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, ki se sedaj nahajata v priporu v New Yorku. Akcija, ki je končala dolgoletno socialistično vladavino, je v državi sprožila mešane odzive; medtem ko so številni državljani izrazili previdno olajšanje nad koncem represije, drugi opozarjajo na negotovo prihodnost in morebitne nove valove migracij proti Združenim državam Amerike. Pred samim posredovanjem je Sveti sedež pozval Washington k mirni rešitvi, ki bi vključevala Madurov odhod v Rusijo pod zaščito Vladimirja Putina, a so ameriške oblasti izbrale vojaško pot. Peter David, vodja Demokratičnega ljudskega gibanja (DPM) iz Grenade, je dejanje ostro obsodil in ga označil za zaskrbljujoč umik od diplomatskih standardov. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prebivalci po letih zatiranja ostajajo nezaupljivi do novih oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov, saj bi destabilizacija regije lahko povzročila humanitarno krizo širših razsežnosti, kar vpliva tudi na varnostne in migracijske politike celotne ameriške celine.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Venezuelske oblasti so pod vodstvom nove voditeljice Delcy Rodriguez začele izpuščati večje število političnih zapornikov, vključno s tujimi državljani, kar velja za prvo pomembno popustitev po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro. Med izpuščenimi sta italijanski novinar in politik Biagio Pilieri ter podjetnik Luigi Gasperin, medtem ko si mednarodna skupnost prizadeva za izpustitev preostalih tujcev, zaprtih v zaporu El Helicoide. Do izpustitev prihaja po dogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je Rodriguezovi izrazil podporo pri vodenju države v zameno za zagotovljen dostop do venezuelskih naftnih zalog. Nova venezuelska voditeljica, ki je sicer znana po svoji socialistični retoriki, je poudarila, da država ostaja suverena in ni podrejena tujim silam, kljub tesnemu sodelovanju z Washingtonom. Njen brat in predsednik parlamenta Jorge Rodriguez je dejal, da so izpustitve namenjene zagotavljanju mirnega sožitja v državi. Bela hiša si je medtem že pripisala zasluge za izpustitev zapornikov, ki jih je označila za ključno zmago Trumpove zunanje politike po vojaškem posegu v Caracasu. V ameriškem kongresu pa so republikanci kljub uspehu operacije sprožili pobudo za omejitev predsednikovih pooblastil, saj želijo preprečiti morebitne samovoljne vojaške posege v prihodnosti. Razlog za to so razkritja o povezavah med ameriškimi načrti v Venezueli in interesi velikih naftnih podjetij, kar je v ameriški javnosti sprožilo nemalo kritik. Politična situacija v Venezueli tako ostaja napeta, saj je Rodriguezova prevzela oblast v času, ko je država pod dejanskim vplivom Washingtona.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Venezuelske oblasti so v četrtek iz zaporov začele izpuščati skupino domačih in tujih državljanov. Delcy Rodríguez, ki trenutno vodi državo kot vršilka dolžnosti predsednice, je odločitev označila za »gesto iskanja miru«. Do te poteze prihaja manj kot teden dni po dramatični vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamili in narkoterorizmu. Med izpuščenimi je tudi pet španskih državljanov, kar je že potrdila vlada v Madridu. Jorge Rodríguez, predsednik narodne skupščine in brat vršilke dolžnosti predsednice, števila izpuščenih oseb ni natančno opredelil, je pa poudaril, da postopek osvoboditve že poteka. Po podatkih nevladne organizacije Penal Forum je bilo v državi konec decembra 2025 iz političnih razlogov zaprtih 863 ljudi, današnji ukrep pa velja za poskus stabilizacije razmer po ameriškem vojaškem posegu, ki je po uradnih podatkih zahteval vsaj 100 smrtnih žrtev. Rodríguezova je ob tem poudarila, da se venezuelska vlada ni podredila tujim pritiskom, ampak da so se njihove sile med operacijo 3. januarja aktivno spopadale z napadalci. Razkrila je tudi ključno vlogo Katarja, ki je deloval kot posrednik med Caracasom in Washingtonom. S pomočjo emirata so venezuelske oblasti pridobile »dokaz o življenju« za Madura in njegovo soprogo. Kljub aretaciji vrha države vojaško vodstvo Venezuele ostaja zvesto čavizmu in priznava avtoriteto Delcy Rodríguez.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, prevzela popoln nadzor nad prodajo venezuelske nafte. Trump je napovedal obnovo naftne infrastrukture pod ameriškim vodstvom in se že sestal z vodilnimi predstavniki ameriških naftnih podjetij, od katerih pričakuje investicije v višini 100 milijard dolarjev. Po navedbah Bele hiše bodo ZDA upravljale s prihodki od prodaje nafte, da bi preprečile njihovo uporabo v sodnih postopkih in zagotovile stabilnost regije. Predsednik Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo, saj trenutna začasna vlada v Caracasu, sestavljena iz nekdanjih Madurovih privržencev, v celoti sodeluje z Washingtonom. Poleg gospodarskega prevzema Venezuele je Trumpova administracija ponovno izpostavila zanimanje za nakup Grenlandije, kar utemeljujejo s strateškimi interesi nacionalne varnosti. Republikanski senator Rick Scott je ob tem dodal, da so ukrepi v Venezueli le del širšega načrta za preoblikovanje Latinske Amerike, ki vključuje tudi pritiske na Kubo in Nikaragvo. Diplomatske dejavnosti se medtem nadaljujejo, saj so ameriški diplomati prispeli v Caracas na pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva. Trump je poudaril, da novih volitev v Venezueli ne bo podprl, dokler ZDA ne bodo v celoti obnovile naftne industrije. Hkrati je Bela hiša izrazila pripravljenost za prodajo venezuelske nafte Indiji pod novim ameriškim nadzornim okvirom, s čimer želi Washington utrditi svoj vpliv na svetovnem energetskem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatičnem zajetju Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnjih letih de facto upravljale z venezuelsko naftno industrijo. Na petkovem srečanju z vodilnimi predstavniki naftnih velikanov, kot so ExxonMobil, Chevron in Shell, je Trump pozval k investicijam v višini 100 milijard dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale prihodke od prodaje nafte, s čimer naj bi zagotovili stabilnost in nižje cene energentov na svetovnih trgih, hkrati pa je podpisal izvršni ukaz za zaščito teh sredstev pred tujimi sodnimi postopki. Kljub temu da je Trump preklical načrtovan drugi val vojaških napadov, saj so nove prehodne oblasti pod vodstvom Delcy Rodríguez začele izpuščati politične zapore, ostaja ameriška mornarica v regiji. Bela hiša je jasno sporočila, da bodo odločitve nove venezuelske vlade narekovale ZDA, kar je sprožilo ostre odzive v Caracasu, kjer Rodríguezova trdi, da v državi ne vlada noben tuji agent. Kritike prihajajo tudi iz vrst domačih ameriških proizvajalcev nafte iz skrilavca, ki se bojijo, da bo preplavitev trga s cenejšo venezuelsko nafto uničila njihovo poslovanje. Trump je v odmevnem intervjuju za New York Times izjavil, da je njegova lastna morala edina omejitev pri uporabi vojaške sile po svetu. Ob tem je potrdil, da se bo prihodnji teden srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado, ki naj bi mu ponudila svojo Nobelovo nagrado za mir. V ozadju teh dogodkov ameriški kongres že razpravlja o resoluciji o vojnih pooblastilih, s katero želijo nekateri senatorji omejiti Trumpovo enostransko vojaško delovanje v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val zračnih napadov na Venezuelo, potem ko je režim v Caracasu izpustil večje število političnih zapornikov. Med izpuščenimi je tudi nekdanji predsedniški kandidat Enrique Márquez, kar je opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka María Corina Machado označila za dokaz, da krivičnost ne traja večno. Trump je kot razlog za ustavitev sovražnosti navedel uspešno sodelovanje pri obnovi naftne in plinske infrastrukture, vendar je poudaril, da ameriška mornarica ostaja v regiji zaradi varnostnih razlogov. Napetosti so se nekoliko umirile po tistem, ko je prehodna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napovedala pripravljenost na obnovitev diplomatskih vezi z Washingtonom. Ameriška delegacija, sestavljena iz diplomatov in varnostnih strokovnjakov, je že obiskala Caracas, da bi ocenila možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva ZDA, ki je zaprto od leta 2019. Kljub temu Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v drugih državah, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti, zlasti po nedavnih povračilnih zračnih napadih na položaje Islamske države v Siriji. Operacija v Venezueli, v kateri so ameriške posebne enote zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo, je po navedbah upokojenega častnika enote Navy SEAL zahtevala do 150 žrtev med venezuelskimi milicami. Medtem ko nekateri ameriški politiki operacijo označujejo za največji zaseg mamil v zgodovini, kritiki in sindikalna združenja opozarjajo na imperialistično agresijo in čezmerno obremenitev ameriške vojske, ki ob operacijah v Latinski Ameriki ohranja močno prisotnost tudi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V nigerijski zvezni državi Borno je v eksploziji podtaknjene cestne mine umrlo devet vojakov, več drugih pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil na cesti med mestoma Maiduguri in Gubio na severovzhodnem delu države, kjer so tovrstni incidenti pogosti. Nigerijska vojska je potrdila dogodek, ki kaže na nestabilne varnostne razmere v regiji. Čeprav nobena skupina še ni uradno prevzela odgovornosti za napad, sta na tem območju dejavni predvsem teroristični skupini Boko Haram in ISWAP (Islamska država v provinci Zahodna Afrika). Obe organizaciji redno izvajata napade na vojaške konvoje in civiliste, kar otežuje stabilizacijo severovzhodne Nigerije. Oblasti nadaljujejo s preiskavo incidenta in krepijo varnostne ukrepe na omenjeni prometnici.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Upravni odbor ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev te zasebne agencije, ki je od leta 1967 usmerjala zvezna sredstva za delovanje mrež PBS, NPR in številnih lokalnih postaj. Odločitev sledi lanski potezi ameriškega kongresa, ki je pod vodstvom republikanske večine in na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil financiranje organizacije. Vodstvo CPB se je za popolno zaprtje odločilo, da bi preprečilo nadaljnje politično izkoriščanje oslabljene institucije. Predsednica in izvršna direktorica Patricia Harrison je pojasnila, da je razpustitev nujna za zaščito integritete javnega medijskega sistema. Republikanska stranka je javnim medijem že dlje časa očitala liberalno pristranskost, kar je v drugem mandatu Trumpove administracije privedlo do konkretnih ukrepov za njihovo ukinitev. Ruby Calvert, predsednica upravnega odbora, je ob tem izpostavila uničujoče posledice ukinitve zveznega financiranja, a hkrati izrazila upanje, da bodo javni mediji preživeli v drugačni obliki pod bodočimi sklici kongresa. Vzporedno s tem dogajanjem so se pojavila poročila o sodelovanju uveljavljenih medijev, kot sta The New York Times in Washington Post, z ameriško administracijo glede prikrivanja informacij o vojaških operacijah v Venezueli, kar odpira vprašanja o neodvisnosti in vlogi osrednjih medijskih hiš v ZDA.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Pripadniki 3. divizije nigerijske vojske in operacije Enduring Peace so uspešno izvedli reševalno akcijo, v kateri so osvobodili upokojenega polkovnika Ajanakuja. Častnik je bil ugrabljen v zgodnjih jutranjih urah v zvezni državi Plateau, vojaške enote pa so ga izsledile in rešile na območju Rafiki v lokalnem upravnem okrožju Bassa. Uspeh operacije je uradno potrdil podpolkovnik Aliyu Danja, vršilec dolžnosti namestnika direktorja za stike z javnostjo 3. divizije. Operacija je bila izvedena hitro po prejemu obvestila o ugrabitvi, kar je preprečilo morebitne nadaljnje zaplete ali premestitev žrtve na težje dostopna območja. Regija Plateau se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi, vključno z ugrabitvami za odkupnino, ki so postale pogosta težava v nekaterih delih Nigerije. Vojska je s to akcijo ponovno poudarila svojo zavezanost zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalnim skupinam, ki ogrožajo stabilnost države.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.