Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli. Do sklica seje prihaja po tem, ko so ameriške sile v soboto izvedle napad na Caracas in zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljale iz države. Zahteve za izredno zasedanje sta podali Venezuela in Kolumbija, podprla pa jo je tudi Južna Afrika, ki poudarja potrebo po mednarodni obravnavi dogodkov. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ameriško vojaško posredovanje in odstavitev avtokratskega voditelja označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Operacija se je zgodila v luči obtožb ameriškega pravosodnega ministrstva proti Maduru in njegovi družini zaradi narkoterorizma. Ponedeljkovo srečanje pod predsedstvom Somalije bo namenjeno oceni zakonitosti ameriškega posega in preprečevanju nadaljnje destabilizacije regije.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v spremstvu ameriških zveznih agentov prispel v New York, potem ko so ga ameriške vojaške sile pridržale v posebni operaciji na venezuelskih tleh. Prvi posnetki z letališča prikazujejo Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ko sta v lisicah in pod strogim vojaškim varstvom izstopila iz letala na enem izmed vojaških oporišč v Združenih državah Amerike. Po pristanku so par z več kot ducatom agentov premestili v helikopter, ki ju je prepeljal neposredno v zvezni pripor v Brooklynu (Metropolitan Detention Center). Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju že vložilo uradno obtožnico, ki ga bremeni resnih kaznivih dejanj. Celotna operacija, ki jo je predhodno potrdil ameriški predsednik Donald Trump, pomeni drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele in vzpostavlja nov precedens v mednarodnih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike. Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija načrtuje neposreden nadzor nad državo, kar v mednarodni javnosti odpira številna pravna vprašanja glede zakonitosti tovrstnih posegov po mednarodnem pravu. Napovedana vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli predstavlja močan odklon od prejšnje zunanjepolitične agende predsednika Trumpa, ki je temeljila na izogibanju tujim vojaškim posredovanjem. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve suverenosti, medtem ko del venezuelske diaspore dogodke spremlja z mešanico olajšanja in negotovosti glede prihodnosti države pod tujo oblastjo. Situacija v Caracasu ostaja napeta, saj ZDA utrjujejo svojo vojaško in politično prisotnost na terenu.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.

Združene države so izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in sporočile, da so zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali iz države. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo. V južni Floridi so venezuelski izseljenci z navdušenjem proslavili padec Madurove vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek imel nujno sejo, na kateri bo razpravljal o ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo in prijetju Nicolása Madura.

Zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških vojaških sil v Caracasu je sprožilo močne in nasprotujoče si odzive po celotni Latinski Ameriki. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje Združenih držav Amerike in ga označila za »barbarstvo« ter agresijo na suverenost regije. Castrova je izrazila polno solidarnost z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila po poročilih prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami o narkoterorizmu iz leta 2020. Nasprotno pa je zunanje ministrstvo Ekvadorja podprlo proces in ga označilo za korak k obnovi demokratične institucionalnosti v Venezueli. Medtem ko nekatere levičarske vlade v regiji dogajanje vidijo kot imperialistični napad na neodvisno državo, ekvadorske oblasti in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado dogodek interpretirajo kot nujno odstranitev avtoritarnega režima. Venezuelska ustava zdaj določa postopke za prenos oblasti, opozicija pa poziva izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio k takojšnjemu prevzemu vodenja države po vojaški operaciji v kompleksu Fuerte Tiuna.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih. Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Bela hiša je objavila uradne fotografije, na katerih ameriški predsednik Donald Trump skupaj s ključnimi člani svoje administracije spremlja potek obsežne vojaške operacije v Venezueli. Operacija, ki so jo izvedle posebne enote ameriške vojske, je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura in vzpostavitev nadzora nad državo. Trump je dogajanje nadzoroval iz operativne sobe v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kar potrjujejo tudi objavljeni vizualni materiali. Poleg dokumentarnih fotografij je uradni profil Bele hiše na družbenem omrežju X objavil tudi kontroverzen plakat s podobo predsednika Trumpa in vulgarnim spletnim memom 'FAFO'. Kratica, ki v angleškem slengu pomeni 'Fuck Around and Find Out', služi kot neposredno opozorilo nasprotnikom ameriške zunanje politike. Ta poteza administracije poudarja agresiven komunikacijski slog novega predsednika po uspešno izvedeni akciji, v kateri po poročanju ameriških oblasti njihove sile niso utrpele nobenih izgub.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Število smrtnih žrtev ameriške operacije v Venezueli se je povečalo na 80, med žrtvami so vojaki in civilisti. Kuba je sporočila, da je bilo ubitih 32 njenih državljanov med ameriško operacijo za zajetje Nicolasa Madura. Evropska komisija se je izognila neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali obsoja smrt civilistov.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Iranski zunanji minister Abas Erakči in njegov venezuelski kolega Yván Gil Pinto sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o najnovejšem razvoju dogodkov po ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Erakči je v imenu iranske vlade ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in jih označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Iran je ob tem izrazil polno solidarnost in podporo venezuelskemu ljudstvu ter vladi v njunem prizadevanju za ohranitev suverenosti. Venezuelska stran je poudarila pomen podpore Teherana v času povečanih napetosti z Washingtonom. Minister Gil Pinto je sporočil, da je Caracas prejel zagotovila o neomajni pomoči Irana, kar krepi odpor države proti tujemu vmešavanju. Diplomata sta se strinjala, da so enostranski vojaški ukrepi nesprejemljivi in da ogrožajo stabilnost v regiji, zato bosta državi še naprej tesno sodelovali na mednarodnem prizorišču.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v New York, kjer so ga ameriške oblasti pridržale zaradi obtožb o narkoterorizmu. Letalo z Madurom je pristalo na enem izmed newyorških letališč, od koder so ga pod močnim varovanjem prepeljali pred pristojno sodišče. Maduro, ki je ob izstopu iz letala kazal znake fizičnih težav, se bo moral soočiti z dolgoletnimi obtožbami ameriškega pravosodja, ki ga bremenijo vodenja mednarodne mreže za trgovino z drogami. Novica o njegovem prijetju je sprožila val navdušenja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Na tisoče ljudi se je zbralo na osrednjem trgu Puerta del Sol v Madridu, kjer so proslavljali konec njegove dolgoletne vladavine. Podobno vzdušje je vladalo v sami Venezueli, kjer so očividci poročali o ljudeh, ki so od olajšanja jokali in molili na ulicah. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v latinskoameriški politiki, saj so Združene države Amerike s tem dejanjem uresničile dolgoletne grožnje in sankcije proti Madurovemu režimu.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli izvedle operacijo, v kateri so prijele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA odslej neposredno upravljale z državo, pri čemer bodo ključno vlogo igrale ameriške naftne družbe, ki se vračajo na venezuelski trg. Operacija, ki so jo zaznamovali preleti helikopterjev nad Caracasom in tarčni napadi, po mnenju analitikov predstavlja vrnitev k Monroevi doktrini v njeni najbolj koercitivni obliki. Časnik The New York Times je v svojem uvodniku operacijo, ki se je odvila 3. decembra, označil za kršitev ameriškega in mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija s tem dejanjem tvega ponovitev napak iz iraške vojne, čeprav Bela hiša trdi, da gre za nujen korak za zagotovitev stabilnosti v regiji in boj proti narkoterorizmu. Aretacija Madura ni bila osamljen incident, temveč vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibskem morju, ki so ga ZDA opravičevale z bojem proti trgovini z drogami.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali v zaporski objekt v New Yorku. Mamdani je dogodek označil za vojno dejanje in hudo kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah gre za provokacijo, ki bi lahko vodila v stopnjevanje konfliktov med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Izjave newyorškega župana so sprožile burne odzive v ameriški in mednarodni javnosti, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji. Mamdani je poudaril, da takšna dejanja spodkopavajo diplomatska prizadevanja in kršijo suverenost tujih držav, hkrati pa neposredno ogrožajo varnostne razmere. Venezuelska stran se na aretacijo še ni uradno odzvala z vsemi diplomatskimi sredstvi, vendar so pričakovani povračilni ukrepi.