Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru pozvala Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolasa Madura. Do zahteve prihaja po obsežnem vojaškem posegu ameriških sil na venezuelsko ozemlje, ki se je začel v zgodnjih jutranjih urah. Med vojaško operacijo so ameriške enote Madura zajele, kar je sprožilo ostro reakcijo venezuelskih oblasti. Rodriguezova je v svojem govoru poudarila, da je Maduro edini zakoniti voditelj države, in dejanja Združenih držav označila za nedopusten napad na suverenost Venezuele. Situacija v državi ostaja napeta, saj so ameriške sile vdrle v prestolnico in ključna vladna poslopja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer se oblasti spopadajo z izrednimi razmerami po zajetju predsednika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Ameriški predsednik Donald Trump je podal podrobne informacije o operaciji zajetja in ekstrakcije nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki jo je primerjal z gledanjem televizijskega šova. Trump je razkril, da je imel med izvedbo operacije neposreden dostop do komunikacij med ameriškimi ekipami na terenu v Venezueli in poveljstvom na Floridi, kar mu je omogočilo spremljanje dogodkov v realnem času. Operacija je bila vrhunec večmesečnih vojaških pritiskov in tajnih dejavnosti, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Do zajetja je prišlo po obdobju izrazitega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA v Karibsko morje napotile letalonosilko in okoli 15.000 vojakov, hkrati pa je Trumpova administracija pooblastila agencijo Cia za izvajanje prikritih operacij znotraj venezuelskega ozemlja. Čeprav je Maduro v preteklosti pozival k neposrednim pogovorom s Trumpom, se je ameriška stran odločila za vojaško in obveščevalno pot, ki se je končala z Madurovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v vojaški operaciji Združenih držav Amerike in se trenutno nahajata v ameriškem priporu. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je bila po besedah podpredsednice Delcy Rodríguez usmerjena v nasilno spremembo režima in prevzem nadzora nad naravnimi viri države. Ameriško ministrstvo za pravosodje je hkrati razkrilo razširjeno obtožnico iz leta 2020, ki zdaj poleg Madura in ožjih sodelavcev vključuje tudi njegovo ženo in sina Nicolása Ernesta Madura Guerro. Obtožbe se nanašajo na narkoterorizem in vpletenost v delovanje kartela Los Soles. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je novico o zajetju pozdravila in poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele. Machado je pozvala venezuelsko vojsko, naj prizna Edmunda Gonzáleza kot legitimnega predsednika države. Medtem ko so venezuelski izseljenci po svetu proslavljali dogodek, je uradna Rusija ostro obsodila dejanje ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je operacijo označil za grobo kršitev suverenosti in v pogovoru z Delcy Rodríguez izrazil trdno podporo Moskve chavezističnemu vodstvu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil možnost sodelovanja z Machado, ki jo je označil le za "simpatično žensko", in se ni opredelil glede prihodnje vloge Edmunda Gonzáleza.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil tarča obsežne vojaške operacije Združenih držav Amerike, v kateri so ga ameriške sile zajele in odpeljale v ujetništvo. Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu potrdil uporabo »sile, kakršne svet ni videl od druge svetovne vojne«, in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do izvedbe demokratične tranzicije. Operacija je sprožila val ogorčenja v delu mednarodne skupnosti, zlasti v državah t. i. globalnega juga in Latinske Amerike. Honduraška predsednica Xiomara Castro je dejanje ZDA označila za »barbarstvo« in izrazila solidarnost z Madurom ter njegovo soprogo, ki jima bodo sodili pred ameriškim pravosodjem. Kritični odzivi prihajajo tudi iz Burundija in drugih afriških držav, kjer dejanje razumejo kot stopnjevanje geopolitične vojne med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija po drugi strani trdi, da razpolaga z »nepreglednimi dokazi« proti Maduru, ki so podlaga za njegovo aretacijo in sodni pregon na ameriških tleh. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je prišlo do neposredne odstavitve tujega voditelja s tujo vojaško silo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije. Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico. Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijsko hišo Fox News potrdil, da so ameriške specialne sile v jutranjih urah izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so aretirana zakonca že premestili na ameriško plovilo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s pravnimi postopki. Trump je v nagovoru poudaril, da je Madurov režim odgovoren za številne smrti, in nakazal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje oziroma nadzor nad razmerami v Venezueli. Dogodek predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in neposreden vojaški poseg z namenom odstranitve tujega voditelja. Medtem ko Washington aretacijo opravičuje z obtožbami o kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, saj gre za precedenčno dejanje v sodobnih mednarodnih odnosih. Napoved o neposrednem ameriškem upravljanju Venezuele odpira številna vprašanja o prihodnji suverenosti države in stabilnosti celotne južnoameriške regije.

Ameriške vojaške sile so 3. januarja 2026 izvedle operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila prvo fotografijo zajetega Madura, na kateri je videti z zakritimi očmi in v športnih oblačilih na krovu ameriške vojaške ladje US Iwo Jima. Po uradnih navedbah ameriške administracije Madura trenutno premeščajo v Združene države Amerike, kjer se bo soočil s pravnimi postopki. Zajem Madura sledi dolgotrajnim prizadevanjem ZDA za njegovo odstranitev z oblasti zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kartela 'Cartel de los Soles'. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je dogodek označila za trenutek svobode za Venezuelo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu odražalo v povečanih denarnih nagradah za njegovo prijetje in grožnjah z vojaškim posredovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi naznanil, da bodo Združene države Amerike po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Trump je razkril, da venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez že aktivno sodeluje z Washingtonom, kar naj bi potrjevalo pripravljenost Caracas za politično tranzicijo pod ameriškim nadzorom. Operativno vodenje prehodnih procesov je Trump zaupal svoji ekipi za nacionalno varnost, pri čemer ključno vlogo igra zunanji minister Marco Rubio. Slednji je po predsednikovih navedbah že opravil telefonske pogovore z Rodríguezovo, s čimer so se uradno začeli postopki za prenos oblasti. Washington namerava neposredno upravljati z venezuelskimi zadevami, dokler se ne vzpostavi stabilna politična struktura, kar predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiskov na Madurov režim.

Združene države Amerike so v soboto v Caracasu izvedle vojaško operacijo z imenom 'Popolna odločnost' (Resolution Absolute), v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Po besedah načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, generala Dana Caina, je bila operacija rezultat večmesečnega načrtovanja, simulacij in priprav. General Caine je poudaril, da je bil poseg izveden natančno po načrtih in predstavlja kulminacijo obveščevalnih prizadevanj. Ameriške vojaške oblasti so razkrile podrobnosti o izvedbi misije, ki je bila usmerjena neposredno v predsedniško palačo oziroma rezidenco v prestolnici Venezuela. Akcija označuje dramatičen preobrat v odnosih med državama in neposreden poseg ameriških sil na venezuelsko ozemlje z namenom odstranitve dosedanjega vodstva. Madurova usoda po zajetju in morebitna privedba pred ameriško pravosodje ostajata predmet nadaljnjih uradnih postopkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, pri čemer je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in bombardiranje ozemlja sosednje države označil za dejanja, ki presegajo nesprejemljivo mejo. Lula je poudaril, da tovrstni vojaški posegi in aretacija tujega voditelja predstavljajo kršitev mednarodnih norm in suverenosti države. Ob tem je pozval mednarodno skupnost, naj se prek Združenih narodov odločno odzove na ameriške napade in zaščiti temeljna načela mednarodnega prava. Brazilija, ki meji na Venezuelo, se po besedah predsednika spopada z zaskrbljenostjo glede stabilnosti celotne regije po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Izjave brazilskega voditelja odražajo poglobitev diplomatskega spora v Južni Ameriki, kjer se Brazilija trudi ohraniti vlogo regionalnega posrednika, hkrati pa zavrača enostranske vojaške posege zahodnih sil.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Nekdanji srbski obrambni minister in sedanji podpredsednik vlade Aleksandar Vulin je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Vulin je dejal, da Washington v Venezueli trenutno izvaja podobne pritiske in strategije, kot jih je zveza NATO pod vodstvom ZDA uporabila med vojaško intervencijo proti Zvezni republiki Jugoslaviji leta 1999. Po njegovih besedah so takratne operacije zahodnih sil pomenile poskus uničenja Srbije, hkrati pa naj bi z njimi dokončno spodkopali temelje mednarodnega prava. Vulinove izjave, ki so jih povzeli številni srbski in ruski mediji, odražajo širše geopolitično prepričanje dela srbskega političnega vrha o neupravičenosti ameriškega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Srbski politik je poudaril, da gre za ponavljajoč se vzorec delovanja, kjer Združene države Amerike z uporabo različnih sredstev pritiska poskušajo doseči destabilizacijo držav, ki ne sledijo njihovim interesom. Njegova primerjava z dogodki iz leta 1999 služi kot opomin na travmatično obdobje srbske zgodovine in hkrati kot orodje za krepitev vezi z zavezniki, predvsem Rusko federacijo.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Britanski premier Keir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško vojaško operacijo, ki je pripeljala do odstranitve venezuelskega voditelja Nicolása Madura iz Karakasa. Poudaril je, da Velika Britanija zavzema manj javno kritičen pristop kot večina drugih evropskih voditeljev do ameriške invazije na Venezuelo, in dodal, da ne bo 'točil solz' za Madurovo vladavino.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo, dokler se ne izvede varen prehod oblasti. Trump je nedavne vojaške operacije v državi označil za "natančen in spektakularen napad", kakršnega svet ni videl že od druge svetovne vojne. Po njegovih besedah bodo državo začasno vodili uradniki, ki so del njegove administracije, z namenom, da Venezuelo rešijo pred trenutnim stanjem, ki ga je opisal kot "mrtvo državo". Ta poteza predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale državo vse do konca tranzicijskega obdobja, pri čemer bodo ključne položaje zasedli njegovi sodelavci. Odločitev o neposrednem prevzemu upravljanja sledi vrsti prejšnjih ukrepov, vključno z zaprtjem zračnega prostora in tajnimi operacijami, ki so bile namenjene spodkopavanju režima Nicolása Madura. Svetovna javnost in opozicija v Venezueli sta razdeljeni glede legitimnosti takšnega posega, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot za obnovo države.

Argentina je po zajetju Nicolása Madura napovedala migracijske omejitve za venezuelske funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, povezane z njegovim režimom. Manuel Adorni je poudaril, da sostorilcem ne bodo dovolili vstopa v Argentino, da bi preprečili iskanje zatočišča v tujini.

Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve je opravil telefonski pogovor z Alijem Čegenijem, veleposlanikom Islamske republike Iran v Caracasu, da bi preveril stanje iranskih državljanov po zadnjih dogodkih v Venezueli. Po uradnih navedbah so vsi iranski državljani, ki prebivajo v državi, na varnem in dobrega zdravja. Veleposlanik je ministrstvo podrobno seznanil z aktualnim dogajanjem v državi, ki ga zaznamujejo politične in družbene napetosti. Srečanje na daljavo je bilo namenjeno predvsem oceni varnostne situacije in koordinaciji morebitne pomoči iranski skupnosti. Ministrstvo je ob tem izrazilo zahvalo osebju veleposlaništva za njihovo delo v trenutnih razmerah. Poročilo poudarja, da kljub nestabilnosti v regiji ni poročil o poškodovanih ali ogroženih tujih državljanih iz omenjene države. Informacija služi kot zagotovilo družinam v domovini in mednarodni javnosti o stanju njihove diaspore v Južni Ameriki.

Venezuelska vlada je v prestolnici Caracas izvedla operacijo, v kateri so pridržali več tujih državljanov, vključno z državljani Združenih držav Amerike, zaradi domnevnih dejavnosti proti režimu. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v izjavi za javnost potrdil, da v omenjeni akciji v Caracasu ni bil poškodovan ali ogrožen noben madžarski državljan. Po podatkih madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino se je za konzularno zaščito na tem območju preventivno prijavila le ena oseba, ki pa v dogodkih ni bila udeležena. Operacija, ki so jo izvedle venezuelske varnostne sile, je sprožila diplomatske napetosti, saj venezuelske oblasti trdijo, da so pridržane osebe sodelovale v zaroti za destabilizacijo države. Szijjártó je poudaril, da madžarska diplomacija pozorno spremlja razmere v Venezueli in vzdržuje stike s svojimi državljani v regiji, vendar za zdaj ni poročil o kakršnih koli težavah ali aretacijah madžarskih državljanov. Slovensko zunanje ministrstvo o vpletenosti slovenskih državljanov v te dogodke ni poročalo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek, ki prikazuje ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Videoposnetek, ki traja približno minuto in pol, vključuje posnetke bombardiranja, spremlja pa ga pesem 'Fortunate Son' skupine Creedence Clearwater Revival. Omenjena skladba je postala simbol obdobja vietnamske vojne in se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij ZDA. Objava, ki se je pojavila v soboto, 3. januarja, je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj neposredno prikazuje vojaško delovanje ameriških sil pod Trumpovim vodstvom. Gre za stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriški predsednik uporablja vizualno gradivo napadov za komunikacijo s svojimi privrženci na spletu. Za zdaj Bela hiša ni podala dodatnih podrobnosti o specifičnih ciljih, prikazanih na posnetku, vendar objava potrjuje aktivno vojaško vpletenost ZDA v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike na tarče v Venezueli. Guterres je opozoril, da tovrstna enostranska dejanja pomenijo kršitev mednarodnih norm in bi lahko ustvarila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah uporaba vojaške sile zunaj okvirov mednarodnega prava ogroža regionalno stabilnost in suverenost držav. Napad se je zgodil v kontekstu močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali skozi celotno leto 2025. Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa svojo vojaško dejavnost utemeljile z bojem proti kriminalnim tolpam, kot je Tren de Aragua, ki so jih označile za teroristične organizacije. Kljub temu so Združeni narodi poudarili nujnost reševanja sporov prek diplomatskih poti in spoštovanja listine ZN, saj bi nadaljnje stopnjevanje konfliktov lahko privedlo do humanitarne katastrofe v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov beloruski kolega Maksim Riženkov sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jih označujeta za agresijo na suvereno državo. Ministra sta se po navedbah ruskega zunanjega ministrstva strinjala, da so tovrstni postopki Washingtona v nasprotju z mednarodnopravnimi normami. V pogovoru sta diplomata poudarila enotnost Moskve in Minska pri podpori legitimnemu vodstvu Venezuele. Predstavnika obeh držav sta pozvala k vrnitvi Nicolása Madura na položaj vodje države in izrazila nasprotovanje poskusom Združenih držav Amerike, da bi vplivale na politično usodo venezuelskega predsednika. Pogovor odraža tesno usklajenost zunanjepolitičnih stališč Ruske federacije in Belorusije glede vprašanj latinskoameriške regije in njun skupni odpor proti zahodnim sankcijam ter diplomatskim pritiskom na njune zaveznice.