ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po prihodu v New York odpeljali v zapor. Ameriške sile naj bi izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kjer so ju prijeli in odpeljali iz države. Vir iz CIA znotraj venezuelske vlade naj bi nadzoroval Madurovo lokacijo pred aretacijo. Venezuelski izseljenci na južni Floridi so množično proslavljali novico o njegovi aretaciji.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so po navedbah ameriških medijev pridržali v okviru operacije pod vodstvom Združenih držav Amerike in ga z letalom prepeljali v New York. Tam bo Madura, ki se spopada z več obtožbami ameriškega pravosodja, predvidoma dočakal začetek sodnega procesa. Informacijo je prvi objavil televizijski kanal ABC News, ki se sklicuje na neuradne vire v Washingtonu. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Podrobnosti o samem zajetju na venezuelskem ozemlju za zdaj ostajajo skope, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri izvedbi sodnega postopka na svojih tleh. Dogodek bo verjetno povzročil precejšnje politične pretrese v Latinski Ameriki in sprožil vprašanja o zakonitosti tovrstnih mednarodnih posegov.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru odločno zavrnil opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega posredovanja Združenih držav Amerike v regiji. Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo vdal svojemu sovražniku, in izrazil prepričanje, da bo država z božjo voljo nasprotnika prisilila k popuščanju. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Teheranom in Washingtonom, ko so ameriške grožnje o vmešavanju postale vse pogostejše. Iranski vrhovni voditelj je s tem nagovorom skušal okrepiti notranjo stabilnost in pokazati odpornost iranskega režima pred zunanjimi pritiski. Retorika obeh strani ostaja napeta, kar dodatno vpliva na negotovost na Bližnjem vzhodu.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, je naraslo na 80, poroča The New York Times.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

Ameriški republikanski senator Mike Lee je po pogovoru z novoimenovanim državnim sekretarom Marcom Rubiom sporočil, da so venezuelskega voditelja Nicolasa Madura aretirali z namenom, da mu bodo sodili v Združenih državah Amerike. Po Leejevih navedbah je Rubio potrdil, da ameriška stran trenutno ne načrtuje novih vojaških operacij v regiji, temveč se bo osredotočila na pravne postopke proti Maduru. Do aretacije in napovedi sojenja prihaja po dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že v preteklosti obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Novica o aretaciji in pregonu Madura pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod novo administracijo. Čeprav podrobnosti o sami izvedbi aretacije in trenutni lokaciji Madura ostajajo predmet razprav, Leejeve izjave nakazujejo, da Washington načrtuje uporabo ameriškega pravosodnega sistema za razrešitev politične krize v Venezueli. Izjave senatorja poudarjajo prizadevanja ZDA za vzpostavitev pravne odgovornosti venezuelskega vrha, hkrati pa poskušajo umiriti ugibanja o neposrednem vojaškem posredovanju.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je izjavila, da bi moral venezuelski predsednik Nicolas Maduro odgovarjati v ZDA zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami in terorizmom. Objavila je tudi uradno obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo sobotni ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki ga je označilo za dejanje oborožene agresije. Po navedbah Moskve je ameriški predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in zatrdil, da so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura ter ga prepeljale iz države. Ruska diplomacija poudarja, da za takšno vojaško akcijo ni bilo nobene vzdržne pravne podlage, temveč naj bi prevladala ideološka sovražnost nad diplomacijo. Moskva je zaradi dogodkov pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov in opozorila pred nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko Združene države Amerike svoje dejanje upravičujejo z bojem proti kriminalu, Rusija trdi, da so bili ti razlogi le pretveza za nasilno spremembo režima. Situacija ostaja negotova, saj so ruski uradniki pozvali k mednarodni vzdržnosti, medtem ko poročila o usodi Madura in stanju na terenu v Venezueli po napadih še naprej prihajajo v javnost. Dogodek je povzročil oster odziv mednarodnih zaveznikov Venezuele, ki opozarjajo na kršenje suverenosti in mednarodnega prava.

Pripadniki elitne ameriške enote za specialne operacije Delta Force so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novico o zajetju je prek socialnega omrežja Truth potrdil ameriški predsednik Donald Trump, operacijo pa so kasneje za medijsko hišo CBS potrdili tudi neimenovani ameriški uradniki. Aretacija se je zgodila 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah, potem ko so Združene države Amerike izvedle ciljno bombardiranje strateških točk v venezuelski prestolnici. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in obsežnega ameriškega vojaškega kopičenja v karibski regiji. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim večkrat obtožile vpletenosti v delovanje narkokartelov in napovedale ostre ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj so ameriške zračne sile pred samim zajetjem vzpostavile popolno blokado zračnega prostora nad državo. Poročil o večjem odporu venezuelske vojske med samo akcijo posebnih enot za zdaj ni.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Jemenski uporniški svet je izdal izjavo, v kateri je obsodil ameriški napad na Venezuelo in poročila o aretaciji venezuelskega predsednika, kar je označil za precedens in očitno kršitev nacionalne suverenosti te države. Palestinske skupine so prav tako obsodile ameriško vojaško agresijo in napade na glavno mesto Venezuele, ki jih vidijo kot jasen primer Washingtonove prevladujoče in imperialistične politike.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter regijah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti so napad označile za nedopustno agresijo in ga najostreje obsodile. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je operacija neposredno vplivala na status venezuelskega vodstva, saj je državni tožilec Venezuele Washington že pozval k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile očitno pridržale. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po večtedenskih opozorilih iz Caracasa o domnevnih načrtih za destabilizacijo države. Venezuelska vlada trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradno potrditev lokacije in zdravstvenega stanja predsednika Madura. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov v Latinski Ameriki in predstavlja enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal takojšnjo aktivacijo vseh nacionalnih obrambnih načrtov na celotnem ozemlju države. Zunanji minister Yvan Gil je pojasnil, da gre za odgovor na domnevno neposredno agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi bila usmerjena proti suverenosti države in njenim strateškim virom. Razmere v državi so se dodatno zapletle po presenetljivi izjavi podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je javno naznanila, da vlada trenutno ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in prva dama Cilia Flores. Rodriguezova je ob tem zahtevala dokaze, da je predsednik še živ. Napetosti med Caracasom in Washingtonom so v zadnjih dneh dosegle vrelišče po potrditvi ameriških vojaških operacij na venezuelskem kopnem. Ukaz o aktivaciji obrambnih sil sledi daljšemu obdobju vojaških groženj in gospodarskih sankcij. Medtem ko Madurova lokacija ostaja neznanka, vojaške enote po državi izvajajo protokole za zaščito ključne infrastrukture, kar povečuje strah pred popolnim vojaškim spopadom v regiji.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v soboto izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k modrosti ter zadržanosti zaradi hitrega zaostrovanja politične in vojaške krize v Jemnu. Poziv je sledil obsežnemu premiku vladnih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, na območja, ki so jih prejšnji mesec zavzeli južni separatisti pod okriljem Abu Dabija. Do zadnjih napetosti je prišlo, ko so vladne enote vstopile v dele mesta Mukala v strateško pomembni provinci Hadramut. Dogodki so dodatno poglobili razkorak med zalivskima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE, ki imata različne interese glede prihodnosti jemenskega ozemlja. Do stopnjevanja prihaja neposredno po savdskem bombardiranju pristanišča Mukala, ki je bilo usmerjeno proti emiratskim pošiljkam orožja za separatistične sile. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj razkol znotraj koalicije ogroža stabilnost južnega Jemna in potencialno koristi uporniškim Hutijem.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je v pogovoru za časnik The New York Times operacijo označil za »briljantno« in »odlično načrtovano«, pri čemer je izpostavil usklajeno delovanje vojske in obveščevalnih služb. Po uradnih navedbah ameriške strani med operacijo ni bilo smrtnih žrtev ali poškodb med pripadniki ameriških sil, podrobnosti o morebitnih žrtvah na venezuelski strani pa niso bile razkrite. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Predsednik Trump je pred tem že odobril tajne dejavnosti obveščevalne agencije Cia v regiji in razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora. Venezuelska vlada se je na dogajanje odzvala z uvedbo izrednega stanja in mobilizacijo vojske, vendar režimu očitno ni uspelo preprečiti ameriškega vdora. Trump je napovedal posebno novinarsko konferenco, na kateri bo podal več informacij o prihodnjih korakih Washingtona v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.