Obisk azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva v Združenih državah Amerike je bil tema posebne seje azerbajdžanske vlade. Podpredsednik vlade Šahin Mustafajev je dejal, da je izid obiska v Washingtonu rezultat naraščajoče avtoritete Azerbajdžana.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.

Ugandski državljani so izrazili zaskrbljenost in kritiko glede dogovora med Ugando in ZDA o sprejemu deportiranih migrantov. Opozicija poudarja, da dogovor ni bil potrjen v parlamentu in menijo, da ta dogovor zmanjšuje politični pritisk na ugandskega predsednika. Nekateri dogovor označujejo kot sumljiv in problematičen.

Japonska vlada je zanikala poročila o uvedbi posebnega vizumskega programa za Nigerijce, ki se želijo preseliti v Kisarazu, japonsko mesto, pobrateno z Nigerijo v okviru nove pobude za kulturno izmenjavo. Poročilo sledi imenovanju štirih japonskih mest, ki naj bi okrepila vezi z Afriko po 9. Tokijski mednarodni konferenci o afriškem razvoju (TICAD9). Japonska je zavrnila tudi namigovanja, da bo po konferenci sprejemala več priseljencev iz Afrike.

V Kosovski Mitrovici so danes odprli enega od dveh novih mostov čez reko Ibar. Mostove so zgradile začasne prištinske institucije. Odprtje novega mostu je povzročilo različne odzive, vključno s peticijo Srbov proti izgradnji, ki jo je objavil blic.rs. Nekateri mediji, kot je alo.rs, poročajo, da novi most predstavlja nevarnost za Srbe na Kosovu.

Tiskovni predstavnik predsednika Nawrockega je obtožil predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Mirosława Skórko, manipuliranja in žaljenja predsednika. Ruski mediji so pohvalili Nawrockega zaradi veta na zakon o pomoči Ukrajini. Ukrajinski politologi in publicisti so izrazili presenečenje nad vetom. Tiskovni predstavnik predsednika je odgovoril podpredsedniku vlade Krzysztofu Gawkowskiu in njegovo reakcijo označil za "histerijo".

Pakistan je na izrednem srečanju OIC nasprotoval izraelskemu načrtu 'Velikega Izraela' in opozoril, da ogroža mir. Podkancler Ishaq Dar je predstavil sedem točk za končanje vojne v Gazi in dosego trajnega miru v Palestini, pozivajoč muslimanske države k odločnemu ukrepanju. Tunizijski zunanji minister Mohamed Ali Nafti je pozval ZN, da ukrepajo proti vojnim zločinom v Palestini.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je bil odlikovan s strani ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z redom kneza Jaroslava Modrega 1. stopnje. Odlikovanje je bilo podeljeno ob dnevu neodvisnosti Ukrajine kot priznanje za njegov pomemben prispevek.

Kljub večletnim prizadevanjem in lobiranju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi prejel Nobelovo nagrado za mir, večina članov norveškega odbora ostaja zadržana. Trije od petih članov so Trumpa v preteklosti že javno kritizirali, kar zmanjšuje možnosti za prejem nagrade, ki si jo močno želi. Članek izpostavlja Trumpovo intenzivno kampanjo, ki vključuje zasebno lobiranje pri norveških uradnikih in javno hvalisanje o svoji vlogi pri posredovanju premirij.

Kabinet predsednika Narodne skupščine Republike Srbske je ostro kritiziral Delegacijo EU v BiH zaradi njenega stališča glede pravice do izražanja o sodbi, za katero trdijo, da je politično motivirana. Poudarili so, da je nedopustno prepovedovati izražanje mnenja o njej. Poleg tega so obsodili delovanje visokega predstavnika Christiana Schmidta in njegovo zakonodajo, ki jo imenujejo "okupacijski zakon", ter zatrdili, da ne bo postal temelj prava, ampak bo spodbudil boj proti pravnemu nasilju.

V Berlinu se konec septembra obeta velik protest proti vojni v Gazi, za katerega različne organizacije zbirajo udeležence. K udeležbi poziva tudi stranka Levica. Protest bo vključeval tudi nastop znanega glasbenika.

Direktor Urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je ostro reagiral na izjave kosovske predsednice Vjose Osmani, ki je dejala, da je Kosovo s podporo Nata uspešno odbilo poskuse destabilizacije s strani Srbije. Petković je izjavil, da se vsaka njena izjava začne z lažmi in napadi na Beograd, ter izrazil začudenje nad njeno obsesijo s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Osmani je tudi izjavila, da je Kosovo pripravljeno vstopiti v Evropsko unijo, ter poudarila, da so merila za vse države različna.

Iranski predsednik Məsud Pezeškian je ob obeležitvi tedna vlade poudaril pomembnost dobrih odnosov s sosednjimi državami, ki jih je označil za bratske. Hkrati je predsednik muslimanske uprave Kavkaza Allahšükür Paşazadə sprejel novega iranskega veleposlanika v Azerbajdžanu, kjer so razpravljali o prihodnjem sodelovanju. Paşazadə se je sestal tudi s palestinskim veleposlanikom in izrazil stališče, da je izraelsko-palestinski konflikt mogoče rešiti le po načelu dveh držav. Iranski veleposlanik je Paşazadəja povabil na obisk v Iran.

Urad za Kosovo in Metohijo je kritiziral "obračun" premierja začasnih prištinskih institucij, Albina Kurtija, z murali na severu Kosova in Metohije, od Kosovske Mitrovice, Zvečana do Leposavića. Po mnenju urada to dejanje kaže na Kurtijevo sovraštvo in obsedenost s protisrbsko politiko.

Institut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval Predsedstvo Bosne in Hercegovine k smenitvi ambasadorja BiH v Srbiji, Aleksandra Vranješa, zaradi njegovih izjav in domnevne podpore secesionistični politiki Milorada Dodika. IGK meni, da je Vranješ že zdavnaj odpovedal poslušnost državi, ki ga je imenovala, in da ni več dopustno tolerirati, da ambasadorji delujejo proti lastni državi.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta, da bosta januarja 2026 porušili fizično mejo z Gibraltarjem. Ta poteza naj bi olajšala prehod 15.000 ljudi, ki dnevno prehajajo med obema ozemljema, in 300.000 prebivalcev Andaluzije.

Sultan Bruneja, Hassanal Bolkiah, je prispel v Malezijo na štiridnevni državni obisk na povabilo kralja Malezije, sultana Ibrahima. Obisk bo vključeval 26. letno srečanje med Malezijo in Brunejem.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot (Les Engagés) je opozoril na 'veliko krizo' in zagrozil z blokado vladnih odločitev, če vlada ne bo zavzela strožje stališče do Izraela in priznala Palestine. Prévot je dejal, da ne bo izključil blokiranja vladnih pobud, če ga partnerji v vladi, MR in N-VA, ne bodo podprli pri zavzemanju odločnejše pozicije do Izraela in priznavanju palestinske države. V intervjuju je napovedal 'veliko krizo', če bosta MR in N-VA še naprej ovirala priznavanje Palestine in sprejetje trdnejšega stališča do Izraela.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja na zagovor zaradi njegovih kritik, da Francija ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Kushner se je izognil pozivu, kar kaže na formalno nezadovoljstvo Francije z njegovim delovanjem. Poleg tega so se v Ženevi sestali evropski in iranski diplomati, da bi razpravljali o jedrskem programu.

Predsednik Vučić je ponovil, da njegova ponudba za debato s študenti ostaja odprta, dokler je ne sprejmejo, saj bo po njegovem mnenju nekdo moral z njimi razpravljati. Profesor ustavnega prava Vladan Petrov je izpostavil potrebo po dialogu s študenti, tudi če nimajo programa, saj je pomembno vedeti, kdo so.

Željko Komšić in Denis Bećirović, člana Predsedstva BiH, sta zavrnila uvrstitev predloga Željke Cvijanović o nominaciji Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado na dnevni red seje. Komšić in Bećirović sta zahtevala dodatne informacije in dokumente preden bi predlog sploh lahko obravnavali. Cvijanovićeva je sicer na ameriškem črnem seznamu zaradi spodkopavanja Daytonskega mirovnega sporazuma.

Kambodžanski poslanci so sprejeli zakon, ki vladi omogoča odvzem državljanstva osebam, obsojenim zaradi izdaje ali zarote s tujimi državami, z namenom škodovanja nacionalnim interesom. Zakon je bil sprejet v času zatiranja nasprotnikov vladajoče Kambodžanske ljudske stranke.

Članki poročajo o prevajalcu, ki sedi med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Označen je kot ena najbolj varovanih oseb na svetu, o njem pa je malo znanega. Prevoditelj je most med Vzhodom in Zahodom, odgovoren pa je ne samo za prevajanje, ampak tudi za prenos pomembnih sporočil med voditeljema.

Venezuela je izpustila skupino političnih zapornikov, medtem ko administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na socialistični režim Nicolása Madura. Trump je podvojil nagrado za Madurovo aretacijo na 50 milijonov dolarjev zaradi obtožb o trgovini z drogami in ga obtožil vodenja kartela Sonc. ZDA so tudi napotile vojaške ladje in enote ob venezuelski obali, Maduro pa je odgovoril z mobilizacijo milic.

Ghislaine Maxwell je v nedavno objavljenih posnetkih nakazala, da je Jeffrey Epstein morda poskušal vzpostaviti srečanje s princeso Diano. Maxwell je dejala, da verjame, da je Epstein potoval v Združeno kraljestvo, da bi se srečal z Lady Diano, vendar ni potrdila, ali se je srečanje dejansko zgodilo. Objava teh informacij se pojavlja v času, ko se Maxwellova trudi doseči pomilostitev.

Pismo Emine Erdoğan, soproge turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, naslovljeno na Melanio Trump glede humanitarne krize v Gazi, je dobilo širok odmev v svetovnem tisku. V pismu je Emine Erdoğan pozvala Melanio Trump, naj pokaže enako občutljivost do krize v Gazi, kot jo je pokazala do vojne v Ukrajini.

V Demokratični republiki Kongo (DRK) je vojaško tožilstvo zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega predsednika Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in podpore uporniški skupini M23. Kabila je obtožen sodelovanja z uporniki M23, ki jih podpira Ruanda.

Hamas trdi, da je pripravljen na celovit dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, vendar obtožuje izraelskega premierja Netanjahuja, da zavrača vse rešitve. Poudarjajo, da je dogovor o prekinitvi ognja edini način za vrnitev talcev in da si prizadevajo za delni dogovor, ki bi postavil temelje za celovitega, vendar Netanjahu zavrača vse rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil nizozemskemu kralju Willemu-Alexanderju in premierju Marku Rutteju za njune čestitke ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti. Rutte je poslal video sporočilo, kralj pa pisno. Zelenski je svojo hvaležnost izrazil tudi na družbenem omrežju X.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Številne skupine so odpovedale nastope na festivalu Victorious v Portsmouthu, po tem ko je irska skupina The Mary Wallopers trdila, da so jih prekinili zaradi izobešanja palestinske zastave. Organizatorji festivala so se za nastalo situacijo opravičili.

V Severni Mitrovici in Zvečanu so neznane osebe s pomočjo kosovske policije prebarvale murale in grafite s srbskimi nacionalnimi simboli, ki so več let krasili zidove stavb.

Minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je ponovil, da zunanjo politiko določata predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, s čimer se je odzval na napetosti med Italijo in Francijo, ki jih je povzročil minister Salvini s kritikami na račun predsednika Macrona. Tajani je dejal, da se v politiki zmaga z močjo idej, ne z nasiljem besed.

Ciprska stranka Edek poziva evropskega poslanca Fidiasa Panagiotouja k odstopu zaradi njegovega podcasta o žrtvovanju Grigorisa Avxentiouja. V Grčiji se je medtem v Epidavru med gledalci in ustvarjalci gledališke predstave "Orestija" slišalo geslo "Svoboda Palestini", pri čemer je Sindikat grških igralcev razdelil izjavo v podporo Palestini. Poleg tega članek obravnava kompleksno razmerje med Churchillom in de Gaullom, ki je vplivalo na povojno Evropo.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s položaja, potem ko mu ni uspelo pridobiti podpore koalicijskih partnerjev za uvedbo dodatnih sankcij proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Palestinsko gibanje Hamas je pozdravilo njegov odstop in ga označilo za "etičnega".

Tajvan in Kitajska sta vpletena v vse bolj zagrenjen spor glede interpretacije zapuščine druge svetovne vojne, ki se je končala pred 80 leti. Kitajska zavrača, kar vidi kot napačno predstavitev vloge Kitajske komunistične partije v vojni proti Japonski, ki se je začela leta 1937 in trajala do japonske predaje leta 1945, ko je bil Tajvan vrnjen Republiki Kitajski po desetletjih japonske vladavine. Tajvanski veteran Pan Cheng-fa se spominja boja proti Japoncem, vendar postane vznemirjen, ko ga sprašujejo o vlogi komunističnih sil.

V Združenem kraljestvu se obetajo spremembe na področju azilne politike. Keir Starmer načrtuje korenito prenovo sistema azilnih prošenj, da bi pospešil deportacije. Yvette Cooper pa napoveduje pospešen postopek za odstranitev prosilcev za azil, medtem ko se protesti pred migrantskimi hoteli nadaljujejo. Nigel Farage pa predlaga množične deportacije migrantov, ki prečkajo Rokavski preliv. Papež Leo XIV je medtem podprl odločitev o vrnitvi Chagosovih otokov Mauritiusu.

Indijski poslanec Shashi Tharoor je izrazil zaskrbljenost zaradi aretacije nekdanjega predsednika Šrilanke Ranila Wickremesingheja, ki so ga aretirali zaradi domnevne zlorabe državnih sredstev. Tharoor je pozval vlado v Colombu, naj se vzdrži politike maščevanja in s spoštovanjem obravnava 76-letnega nekdanjega predsednika, ki je bil po aretaciji hospitaliziran. Ocenil je tudi, da so obtožbe proti njemu trivialne.

Sirija je preložila izbiro poslancev v parlamentu v območjih, ki jih nadzirajo Druzi in Kurdi. Ta postopek, prvotno načrtovan za september, bo preložen v Suweidi, kjer prevladujejo Druzi, in v dveh provincah pod kurdskim nadzorom. Razlogi za preložitev niso navedeni.

Romunski premier Ilie Bolojan je obiskal Republiko Moldavijo, kjer se je srečal s predsednico Maio Sandu in drugimi visokimi uradniki. Pogovori so se osredotočili na krepitev dvostranskega sodelovanja na področjih infrastrukture, energetike in čezmejnih razvojnih projektov. Sandu je poudarila pomen energetskih povezav, Bolojan pa je zagotovil nadaljnjo podporo Romunije Kišinjevu pri njegovi evropski poti. Obisk je vključeval tudi udeležbo na Festivalu Tezaur Național.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o dvostranskih in večstranskih vprašanjih, regionalni in mednarodni varnosti. Poudarek je bil na političnih in gospodarskih temah med Azerbajdžanom in Rusijo.

Več ministrov v nizozemski vladi je odstopilo zaradi notranjih napetosti in nezmožnosti dogovora o sankcijah in diplomatskih ukrepih proti Izraelu zaradi konflikta v Gazi. Med odstopljenimi je tudi zunanji minister Caspar Veldkamp, ki je predlagal sankcije proti Izraelu zaradi humanitarne krize v Gazi in širitve naselbin na Zahodnem bregu. Začasni premier Dick Schoof je izrazil obžalovanje nad odstopi ministrov.

Po poročanju CBS News in CNN naj bi Trumpova administracija poskušala deportirati Kilmarja Abrego Garcia v Ugando. Po izpustitvi iz zveznega pripora naj bi ga v kratkem deportirali.

Parada ponosa v Ottawi je bila odpovedana, ker so propalestinski aktivisti blokirali pot in zahtevali podporo bojkotu Izraela. Organizatorji protestov v Avstraliji so premierju poslali jasno sporočilo in ga opozorili, da ga opazujejo.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je na dnevu odprtih vrat zvezne vlade branil svoj postopek pri sprejemu ogroženih Afganistank in Afganistancev. Poudaril je, da imajo varnostni pregledi prednost pred hitrostjo obravnave prošenj. Odzval se je na kritike, da pri sprejemnem programu za Afganistan zavlačuje.

V izraelskem napadu na šotore razseljenih Palestincev v bližini Khan Yunisa na jugu Gaze je bilo ubitih 17 ljudi. V Londonu so protestniki obsodili izraelsko delovanje v Gazi kot genocidno, pri čemer so izpostavili uničevanje Gaze in namerno povzročanje lakote. Združeni narodi so v Gazi razglasili lakoto, kar je okrepilo mednarodne pozive k prekinitvi spopadov in pospešeni dostavi pomoči.

Na Nizozemskem je koalicijska vlada ponovno padla, tokrat zaradi odhoda stranke NSC. Zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, za njim pa so odšli še vsi ostali ministri in državni sekretarji stranke NSC. Razlog za odhod so bile razhajanja glede dodatnih ukrepov proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Po odhodu PVV junija, sedaj v demisionarni vladi ostajata le še stranki VVD in BBB. Politični analitiki opozarjajo na kaos in negotovost, saj so volitve predvidene šele 29. oktobra, sestava nove vlade pa je po volitvah negotova.

Predsednica Sveta federacije Zvezne skupščine Ruske federacije, Valentina Matviyenko, je poslala čestitko prvi podpredsednici Republike Azerbajdžan, Mehriban Alijevi, ob njenem rojstnem dnevu. Čestitke so bile poslane iz Rusije v Azerbajdžan.

Kralj Abdullah II ibn Al Hussein iz Jordanije je konec avgusta na povabilo predsednika Kassima-Žomarta Tokajeva obiskal Kazahstan. V Astani so potekali pogovori na visoki ravni.

Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino in Rusijo, Keith Kellogg, bo v soboto odpotoval v Kijev, da bi se udeležil praznovanja dneva neodvisnosti Ukrajine. Novico je na platformi X sporočil novinar agencije Reuters, Graeme Slatyer.