V Združenem kraljestvu se v naslednjem tednu obeta močan mraz z do -12 stopinj Celzija in obilnimi snežnimi padavinami. Kljub mrazu in napovedanem sneženju v Connecticutu pričakujejo praznovanja novega leta. V osrednji Pensilvaniji napovedujejo kratkotrajne, a intenzivne snežne nevihte. V Denverju bo silvestrovo toplo in suho, medtem ko se v gorah v četrtek pričakuje sneg.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru izrazil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in nagovoril svoje vojake. Ukrajinski poveljnik je opozoril, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti zavzetje Pokrovska v regiji Doneck, vendar je treba rusko propagando jemati s skepticizmom. Ameriški uradniki so zavrnili Putinove trditve o poskusu ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco.

Južno Kalifornijo je ob koncu leta zajelo deževje, ki se je nadaljevalo tudi v novo leto, z napovedjo močnega deževja in neviht. V okrožju Santa Barbara so pričakovali med 25 in 50 mm padavin. Medtem pa se v El Pasu pričakuje ugodno vreme za Sun Bowl s postopnim dvigom temperatur. V Kansasu napovedujejo toplejši konec tedna, vendar z možnostjo dežja v prihodnosti.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike so ob koncu leta zajele neugodne vremenske razmere z močnim sneženjem, ki je vplivalo na praznovanja ob vstopu v novo leto. V osrednjem delu zvezne države New York, predvsem na območju mesta Oswego, so vremenoslovci napovedali do 43 centimetrov zapadlega snega zaradi učinka jezera. V Syracuse se je intenzivnost padavin sicer nekoliko zmanjšala, vendar so razmere ostale zahtevne. Sneženje je zajelo tudi širše območje New Yorka in Long Islanda, kjer so pričakovali do pet centimetrov snega. Sistem hitro premikajočega se ciklona je povzročil sneženje tudi v Massachusettsu in vplival na logistiko tradicionalnih praznovanj na prostem, vključno s Times Squareom. Zaradi napovedanih nevarnih razmer so oblasti že predhodno razširile izredne razmere, prebivalce pa opozorile na možne zastoje v prometu in nevarnost poledice. Snežna odeja se je razširila čez celotno regijo prav v času najgostejšega prazničnega prometa.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so v noči s 24. na 25. december nujno prepeljali v centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Po poročanju neodvisnega portala Novaja Gazeta Evropa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo med obiskom ruske prestolnice, kjer bi se moral udeležiti seje državnega sveta. Viri blizu čečenskemu voditelju navajajo, da so ga zdravniki v Moskvi komaj oživili, nakar se je vrnil v domovino, vendar se od takrat ni več pojavil v javnosti. Zdravstveno stanje Kadirova naj bi se po razpoložljivih podatkih kontinuirano slabšalo že od začetka preteklega leta, ko je bil prvič hospitaliziran v zasebni kliniki v Groznem. Čeprav uradni viri iz Čečenije pogosto zanikajo navedbe o njegovi bolezni, dolgotrajna odsotnost iz javnega življenja po zadnjem incidentu sproža številna ugibanja o resnosti njegovega stanja in morebitnih posledicah za politično stabilnost v regiji. Kadirov je sicer pred tem dogodkom še napovedoval ostre povračilne ukrepe proti ukrajinskim silam, kar dodatno poudarja njegovo vlogo v aktualnem konfliktu.

Svojci pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot so zavrnili organizacijo uradne državne slovesnosti in na pogrebno mašo niso povabili francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po poročanju tiskovne agencije TASS se je družina odločila za intimen poslovilni obred, ki bo potekal brez prisotnosti najvišjih državnih predstavnikov. Odločitev odraža željo pokojnice in njenih bližnjih po zasebnosti ter odmiku od političnega protokola. Brigitte Bardot, ki je veljala za simbol francoske kulture in aktivistko za pravice živali, bo pokopana v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Izključitev predsednika Macrona z dogodka je v francoski javnosti sprožila razprave o zapuščini igralke in njenem včasih napetem odnosu z državnimi institucijami. Kljub njeni svetovni slavi so se svojci dosledno držali navodil, da se izognejo javnemu blišču in uradnim državnim častem, ki bi jih sicer prinesel obisk predsednika države.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.

Po poročanju nemških medijev je policijo alarmiral priča, ki je opazil hudo poškodovano žensko v Düsseldorfu. Preiskava o ozadju dogodka in vlogi 16-letnika še poteka.

Po poročanju New York Timesa naj bi bil Donald Trump navdušen nad parado zmage v Moskvi 9. maja, pri čemer naj bi Rusijo označil za 'nepremagljivo'. Poleg tega naj bi Trump pozitivno ocenil ukrajinske napade na energetsko infrastrukturo Ruske federacije, ki naj bi bili pripravljeni s sodelovanjem Cie.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je 31. decembra 2025 izvedla napad z droni na veliko naftno skladišče v mestu Ribinsk v regiji Jaroslavelj, ki leži približno 257 kilometrov severno od Moskve. Neimenovani viri iz varnostnih sil so za medije potrdili, da je bila operacija usmerjena v ključno energetsko infrastrukturo Ruske federacije. Gre za nadaljevanje ukrajinske strategije sistematičnega uničevanja ruskih logističnih in energetskih zmogljivosti, ki oskrbujejo rusko vojsko in polnijo državni proračun. Napad v globino ruskega ozemlja dokazuje rastoče zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in njihovo sposobnost doseganja strateških ciljev daleč od bojne črte. Ruske lokalne oblasti dogodka sprva niso podrobneje komentirale, so pa poročila o eksplozijah potrdila več neodvisnih virov. Operacija je bila izvedena v času povečanih napetosti ob koncu leta, ko Ukrajina krepi napade na rusko zaledje, da bi zmanjšala premoč Moskve v opremi in energentih.

Nekdanji britanski diplomat Alastair Crooke je v intervjuju za YouTube kanal Deep Dive ocenil, da vabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za obisk Kijeva predstavlja politično špekulacijo. Po Crookejevih besedah gre za poskus ukrajinskega vodstva, da bi Trumpa vpletlo v svojo agendo, kar pa diplomat vidi kot manever brez realne podlage za uspeh v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Kijevom in ekipo bodoče ameriške administracije, kjer se vrstijo obtožbe o korupciji in neučinkovitosti ukrajinskega vrha. Analitiki opozarjajo, da takšna vabila odražajo diplomatski obup Zelenskega, ki si prizadeva ohraniti ameriško podporo, medtem ko se v ozadju že omenjajo možnosti izročitve ukrajinskih uradnikov zaradi domnevnih nepravilnosti.

Ruske vojaške enote se po navedbah vodje samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denisa Pušilina mestu Konstantinovka približujejo iz več smeri, pri čemer se spopadi že selijo v urbana območja. Pušilin je v nastopu na televizijskem kanalu Rusija 24 potrdil, da v mestu trenutno potekajo intenzivni ulični boji. Ruska stran si prizadeva za prodor v to strateško pomembno središče v regiji Doneck, kar predstavlja nadaljevanje njihovih ofenzivnih operacij na vzhodu Ukrajine. Operativne razmere na terenu kažejo na stopnjevanje pritiska na ukrajinsko obrambo, saj poskušajo ruske sile mesto obkoliti in izpodriniti nasprotnika iz utrjenih položajev. Poročila o napredovanju prihajajo v času povečane aktivnosti na celotni frontni liniji v Donecku. Kljub trditvam o napredku neodvisni viri še niso v celoti potrdili obsega ruskega nadzora znotraj mestnega jedra, vendar Pušilinove izjave nakazujejo na kritično fazo bitke za to naselje.

Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta. Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino Steve Witkoff je z voditelji držav članic Evropske unije in predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljal o prihodnjih varnostnih jamstvih za Kijev. Osrednji cilj pogovorov, ki so potekali ob koncu leta, je bil oblikovanje mehanizmov, ki bi preprečili ponovni izbruh sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja ali mirovnem sporazumu. Witkoff je poudaril, da je za stabilnost regije ključno zagotoviti trdne zaveze, ki bodo Ukrajini omogočile dolgoročno varnostno predvidljivost. Diplomatska prizadevanja ameriške strani odražajo pripravo na novo fazo pogajanj, v kateri bo vprašanje varnostne arhitekture v Vzhodni Evropi igralo osrednjo vlogo. Evropski partnerji so v pogovorih izpostavili potrebo po usklajenem delovanju med Washingtonom in Brusljem, medtem ko ukrajinska stran vztraja pri konkretnih in zavezujočih jamstvih, ki bi preprečila morebitno novo rusko agresijo v prihodnosti. Witkoffove izjave nakazujejo na intenziviranje dialoga med ključnimi zavezniki še pred uradno menjavo oblasti v Beli hiši.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Obsežen val arktičnega zraka je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 povzročil strm padec temperatur in snežne padavine v delih Evrope in Združenih držav Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom polarnega zraka iz Skandinavije, ki bi lahko temperature spustil do -12 stopinj Celzija, zlasti v severni Angliji in na Škotskem. Britanske zdravstvene oblasti so zaradi nevarnega mraza že izdale opozorila druge stopnje, medtem ko se prebivalci pripravljajo na snežne zamete ob novem letu. Podobne zimske razmere so zajele tudi Grčijo, kjer je hladna fronta prinesla sneženje celo v nižje ležečih predelih, vključno z okolico Aten. Temperature v državi so se v zadnjih 24 urah znižale za 7 do 10 stopinj Celzija, močan severni veter v Egejskem morju pa dosega moč do 7 po Beaufortovi lestvici. Kljub ostrini mraza meteorologi ocenjujejo, da sistem nima značilnosti uničujočega snežnega viharja, vendar bo ohladitev vztrajala skozi prvi dan novega leta. V Združenih državah Amerike se s hladno fronto spopadajo v zveznih državah Alabama, Nova Mehika in Teksas. Čeprav so nekatere regije, kot sta Austin in Nova Mehika, doživele meglo in temperature blizu ledišča, vremenoslovci napovedujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Ta vremenski preobrat sledi nestanovitnemu obdobju, ki so ga zaznamovala močna nihanja temperatur in snežna neurja že v božičnem tednu.

Obsežni deli Združenih držav Amerike in Grčije so novo leto 2026 pričakali v znamenju ekstremnih vremenskih razmer. V ZDA so severovzhodne zvezne države, vključno z New Yorkom in Massachusettsom, zajela silovita snežna neurja, ki so prinesla do 1,2 metra snega, medtem ko se je jugozahod države spopadal z močnim deževjem in poplavno ogroženostjo. V New Yorku je bila zabeležena najvišja snežna odeja po letu 2022, kar je povzročilo številne težave v prometu, a hkrati omogočilo zimsko veselje v mestnih parkih. Istočasno se je Grčija pripravljala na vdor polarne zračne mase, ki je ob prehodu v novo leto prinesla nenavadno nizke temperature in sneženje celo na nižje ležečih območjih v okolici Aten. Meteorologi so opozorili na močne severne vetrove nad Egejskim morjem, ki so občutno znižali temperature, sneg pa je pobelil tudi nekatere grške otoke, kot sta Lemnos in Tasos. Vremenske nevšečnosti so močno vplivale na načrtovana praznovanja na prostem in potovalne načrte milijonov ljudi na obeh straneh Atlantika.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Ob koncu leta 2025 in vstopu v leto 2026 se severna polobla, predvsem ZDA, Kanada in deli Evrope, spopadajo z izrazitim valom polarnega mraza in snežnih neviht. V Združenih državah Amerike je t. i. bombni ciklon povzročil obsežne izpade električne energije, ki so prizadeli več kot 150.000 odjemalcev, zlasti v zvezni državi Michigan. Meteorologi v osrednjem delu ZDA in na območju Velikih jezer poročajo o nevarnih sunkih vetra do 120 km/h ter snežnih zametih, ki ponekod dosegajo višino več kot 50 centimetrov, kar močno ovira silvestrska potovanja. V Evropi se z zimskimi razmerami soočata predvsem Združeno kraljestvo in Grčija. V Veliki Britaniji so oblasti izdale opozorila pred najhladnejšim sunkom leta, ki bi lahko prinesel do 30 centimetrov snega, medtem ko se Grčija pripravlja na sneženje v Atiki in drastičen padec temperatur. Kljub trenutni polarni zmrzali vremenoslovci za prihodnji konec tedna že napovedujejo preobrat s temperaturnimi vzponi, ki bi v južnejših predelih lahko dosegli celo 20 stopinj Celzija, kar kaže na izjemno nestanovitnost zimskih vremenskih vzorcev v letošnji sezoni.

Danski kralj Frederik X. je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da predstavlja enotnost kraljevine Danske, Evrope in zveze Nato ključno moč v trenutnih varnostnih razmerah. Monarh je opozoril na prisotnost tujih dronov v danskem zračnem prostoru, kar je označil za namerne poskuse povzročanja nemira in destabilizacije države. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v baltski regiji, kjer so vprašanja nacionalne varnosti postala prednostna naloga vseh članic severnoatlantskega zavezništva. Kralj je v svojem nastopu pozval k tesnejšemu sodelovanju med zavezniki, saj meni, da je skupno soočanje z varnostnimi izzivi edini učinkovit odgovor na provokacije. Poudarek na mednarodnem povezovanju odraža širšo dansko zunanjo politiko, ki v luči geopolitičnih sprememb v Evropi strmi k utrjevanju obrambnih vezi. Danska, ki si z nekaterimi drugimi članicami Nata deli nadzor nad strateško pomembnimi prehodi v Baltsko morje, ostaja pozorna na kakršne koli kršitve svoje suverenosti.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od julija, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi razmer na sporni meji. Izpustitev je bila izvedena na podlagi novega dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga državi dosegli pretekli konec tedna z namenom končanja večtedenskih smrtonosnih spopadov. Vojaki so se v domovino vrnili v sredo, kjer so jih pričakali s častmi. Najnovejše premirje je stopilo v veljavo v soboto opoldne in je končalo skoraj 20 dni neprekinjenih spopadov, ki so na obeh straneh zahtevali najmanj 101 življenje. Pogovori med predstavniki obeh držav so bili usmerjeni v zmanjšanje napetosti, ki so se stopnjevale vse od lanskega poletja. Čeprav so oblasti v Bangkoku in Phnom Penhu potrdile umiritev razmer, ostaja obmejno območje pod strogim nadzorom obeh vojsk.

Avstralsko velemesto Sydney je s spektakularnim ognjemetom nad pristaniščem, operno hišo in mostom Harbour Bridge uradno pozdravilo prihod leta 2026. Tradicionalni dogodek, ki velja za enega najveličastnejših na svetu, je na prizorišču spremljalo več kot milijon ljudi, medtem ko so ga prek malih zaslonov spremljali milijoni po vsem svetu. Letošnja prireditev je bila poleg praznovanja zaznamovana tudi s pieteto, saj so se organizatorji in obiskovalci s minuto molka ter svetlobnim napisom na mostu poklonili žrtvam tragičnega strelskega napada na plaži Bondi. Zaradi napovedanega dogodka, za katerega so organizatorji pripravili devet ton pirotehničnih sredstev, so oblasti že tedne vnaprej uredile 50 brezplačnih lokacij za ogled ob pristanišču. Poleg Sydneyja so prve utrinke novega leta zabeležili tudi v Pekingu, kjer je ognjemet osvetlil Veliki kitajski zid pri Juyongguanu. Kljub prazničnemu vzdušju je bila varnost na prvem mestu, poudarek na miru in enotnosti pa je odražal odziv družbe na nedavne nasilne dogodke v regiji.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Po smrti ameriškega smučarja med smučanjem izven urejenih smučišč v Val Thorensu je bil smučarski učitelj testiran pozitivno na prepovedane substance. Nesreča se je zgodila v torek.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Nacionalna vremenska služba ZDA (NWS) je v sredo izdala vrsto opozoril pred zimskimi neurji in snežnimi padavinami za zvezni državi New York in Massachusetts. Za okrožji St. Lawrence in Oneida velja opozorilo pred snežnim neurjem, ki napoveduje do 23 centimetrov novozapadlega snega in bo v veljavi do četrtka zjutraj. Oblasti opozarjajo na nevarne razmere v prometu, ki jih bodo povzročile intenzivne snežne padavine in zmanjšana vidljivost. Poleg najstrožjih opozoril so meteorologi izdali tudi vrsto blažjih vremenskih opozoril za okrožja Livingston, Ontario, Allegany in Berkshire ter za sedem dodatnih okrožij v Massachusettsu, vključno z Worcesterjem in Middlesexom. Na teh območjih pričakujejo med 10 in 13 centimetrov snega. Ta vremenska fronta predstavlja nadaljevanje nestabilnega zimskega obdobja, ki je severovzhodni del Združenih držav Amerike zajelo že konec decembra in povzročilo številne nevšečnosti v cestnem in letalskem prometu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2025 izpostavil, da bo leto 2026 ključno za izvedbo potrebnih reform, kljub zaostrenim političnim razmeram v državi. V približno desetminutnem govoru je predsednik poudaril pomen stabilnosti in koristnosti prihajajočega leta, pri čemer je kot prednostno nalogo na mednarodnem področju izpostavil reševanje ukrajinske krize. Nagovor je bil po naravi trezen, z njim pa je Macron poskušal pomiriti javnost pred zadnjima dvema letoma svojega petletnega mandata. Kljub kritikam opozicije, predvsem iz vrst stranke Nepokorna Francija, ki so predsednikov nastop označile za poskus prikrivanja politične realnosti, je Macron vztrajal pri viziji aktivnega vodenja države. Vsebina govora se je osredotočala na prepričevanje državljanov, da je napredek možen tudi v pogojih parlamentarne negotovosti, ki je zaznamovala preteklo leto. Predsednik se je v nagovoru izognil neposrednim odgovorom na pozive k predčasnemu odstopu, ki so se v javnosti pojavljali v preteklih mesecih.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Obsežni sistemi zimskih neurij so ob koncu leta povzročili izredne razmere na več celinah, pri čemer so najhuje prizadeti deli Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva in Pakistana. V ZDA je neurje, ki se pomika od Minnesote proti New Yorku, prineslo sunke vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro, kar je povzročilo številna verižna trčenja in izpade električne energije. Nacionalna meteorološka služba je izdala nujna opozorila, saj na nekaterih območjih pričakujejo do 60 centimetrov novega snega. V Združenem kraljestvu je britanski meteorološki urad Met Office izdal 42-urno opozorilo za deset regij, kjer grozijo snežni zameti in motnje v oskrbi z energijo. Sneženje je zajelo tudi Pakistan, kjer so se pokrajine Balučistan, Ziarat in Kalat spremenile v zimsko pokrajino, medtem ko so v mestu Quetta nizke temperature in dež povzročili kaos v prometu. Oblasti v vseh prizadetih državah svetujejo previdnost pri potovanjih in opozarjajo na nevarnost podhlajenosti ob prehodu v novo leto.

V Združenih državah Amerike se nadaljujejo nizke temperature in možnost lahkega sneženja na silvestrovo. V različnih regijah, od Nove Anglije do Georgie, poročajo o temperaturah pod lediščem in ledenih cestah. Vreme se bo po napovedih še ohladilo popoldne.

Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Severno poloblo je ob prehodu v novo leto zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilne snežne padavine v Združene države Amerike, Kanado, Veliko Britanijo in dele jugovzhodne Evrope. V ZDA so meteorologi izdali številna opozorila pred zimskimi neurji, saj so v nekaterih regijah, zlasti okoli Velikih jezer, zabeležili rekordne količine snega, ki so presegle 60 centimetrov. Močan veter s sunki do 100 kilometrov na uro je povzročal snežne zamete in ničelno vidljivost, kar je močno otežilo praznična potovanja in povzročilo številne zastoje v prometu. V Evropi so se z zimskimi razmerami spopadali predvsem v Veliki Britaniji in Grčiji. Britanski meteorološki urad je izdal rumeno opozorilo zaradi snega in ledu, saj so se temperature na Škotskem spustile do minus 8 stopinj Celzija. Podobno hladno fronto so zabeležili v Grčiji, kjer je sneg pobelil celo hribe okoli Aten, temperature pa so se v nekaterih delih države drastično spustile, preden so napovedali ponovno otoplitev. V Estoniji in Kanadi so prebivalci novo leto pričakali pri temperaturah krepko pod lediščem, ki so se ob upoštevanju vetra zdele še precej nižje. Kljub ekstremnemu mrazu so številna mesta izvedla načrtovana praznovanja na prostem, čeprav so oblasti prebivalce pozivale k previdnosti zaradi nevarnosti ozeblin. Napovedi za prve dni januarja kažejo na postopno umirjanje razmer v nekaterih delih ZDA, medtem ko se v severni Evropi pričakuje nadaljevanje hladnega vremena. Ciklon, ki je povzročil te razmere, je ponovno opozoril na ranljivost infrastrukture ob ekstremnih vremenskih pojavih, ki so v letu 2025 večkrat prizadeli obe strani Atlantika. Gospodarska škoda zaradi odpovedi letov in težav v oskrbi z energijo bo po prvih ocenah precejšnja, vendar so se pristojne službe na tokratni val odzvale hitreje kot v preteklih mesecih.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

Mestne oblasti v Sydneyju so po kritikah judovske skupnosti spremenile načrtovano projekcijo za silvestrski večer, ki bo sedaj vključevala menorah na slovitem pristaniškem mostu. Odločitev županje Clover Moore sledi očitkom, da je bil prvotno predviden simbol golobice miru preveč splošen in ni ustrezno priznal antisemitskega motiva nedavnega smrtonosnega napada na plaži Bondi. Zaradi tragičnih dogodkov bodo praznovanja potekala ob najstrožjih varnostnih ukrepih v zgodovini mesta. Premier Novega južnega Walesa Chris Minns je prebivalce pozval, naj se praznovanj udeležijo s ponosom in kljubovalnostjo, medtem ko bo na ulicah prisotno rekordno število policistov, vključno s specializiranimi enotami. Zaradi povečane nevarnosti in strožjih nadzorov oblasti pričakujejo nekoliko manjše število obiskovalcev kot v preteklih letih, vendar poudarjajo pomen skupnega spomina na žrtve.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Vremenske razmere so ob prehodu v leto 2026 povzročile številne nevšečnosti na več celinah, od Združenih držav Amerike do Grčije in Tajvana. V Grčiji so meteorologi napovedali vdor polarne zračne mase, ki bo v regijo Aten prinesla redko sneženje na nizkih nadmorskih višinah, vključno z nekaterimi otoki v Egejskem morju. Na Tajvanu so nizki oblaki in vlaga zaradi monsuna ovirali vidljivost tradicionalnih novoletnih ognjemetov, mrzlo in mokro vreme pa se je nadaljevalo tudi v prvi dan novega leta. V Združenih državah Amerike se prebivalci na severovzhodu države, zlasti v zvezni državi New York, spopadajo z obilnim sneženjem, ki bi lahko ponekod doseglo več kot meter višine. Medtem ko se severovzhod pripravlja na nova snežna dogodka, jugozahodni del države, vključno s Kalifornijo in Novo Mehiko, pričakuje deževje in veter, ki se pomikata iz smeri Mehike. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost poplav v obalnih območjih Kalifornije ter na spolzke ceste v Novi Angliji, kar bi lahko znatno vplivalo na varnost udeležencev novoletnih praznovanj na prostem.

Poleg arktičnega mraza in sneženja na srednjem zahodu ZDA so se z nizkimi temperaturami soočili tudi v Connecticutu, medtem ko je v Montrealu snežilo. Kljub mrazu so v New Yorku množice pričakale novo leto na Times Squareu. Huntsville v Alabami je silvestrovo pričakala hladno, v Portlandu pa suho. V El Pasu v Teksasu so zabeležili toplejše vreme z rahlim dežjem. Agencija National Weather Service je izdala opozorila zaradi snega in poledice.

Najnovejše poročilo razkriva nove podrobnosti o razhodu med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Trump naj bi leta 2003 Epsteinu prepovedal vstop v letovišče Mar-a-Lago, potem ko je ta izvajal pritisk na mlado uslužbenko za spolne usluge. Poročilo potrjuje, da je Trump ukazal trajno prepoved vstopa za Epsteina po tem incidentu v svojem floridskem letovišču. V javnost so prišle tudi informacije, da je nekdanja žena Donalda Trumpa, Marla Maples, soproga opozarjala na neprimerno vedenje Epsteina že leta pred uradno prekinitvijo stikov. Maplesova naj bi izrazila resne pomisleke o Epsteinovem značaju in dejanjih, kar kaže na to, da so bili opozorilni znaki v Trumpovem ožjem krogu prisotni že dlje časa. Trump je sicer v preteklosti razhod z Epsteinom utemeljeval predvsem s spori glede zaposlovanja osebja iz spa centra v Mar-a-Lagu, vendar novi podatki osvetljujejo resnejšo naravo teh dogodkov.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Novo poročilo je v sredo potrdilo, da je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump prekinil odnose z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom leta 2003. Do spora je prišlo, ko naj bi Epstein v Trumpovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izvajal pritisk na mlado zaposleno v zdraviliškem centru za spolne usluge. Trump je po tem incidentu Epsteinu trajno prepovedal vstop na svoje posestvo. Ta ugotovitev osvetljuje dolgoletna ugibanja o naravi njunega odnosa in razhodu, ki se je zgodil več let pred Epsteinovo prvo obsodbo. Poročilo navaja, da je Trumpovo dejanje temeljilo na zaščiti zaposlenih in osebni nestrinjanju z Epsteinovim ravnanjem. Trump je kasneje v javnih izjavah potrdil, da je bil Epstein v njegovem klubu nezaželen, ker je poskušal rekrutirati osebje za svoje zasebne namene, kar vključuje tudi nekatere ključne priče v kasnejših sodnih procesih proti Epsteinu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Moskva je javnosti predstavila videoposnetke, ki naj bi dokazovali napad z dronom na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti trdijo, da gre za poskus atentata, ki ga je organiziral Kijev, vendar uradni ukrajinski viri te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Kijev je v uradnem odzivu videoposnetke označil za prirejene in zavrnil kakršno koli vpletenost v domnevni incident. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija dogodek lahko uporabila kot povod za nadaljnjo stopnjevanje vojaških dejavnosti v Ukrajini, medtem ko mednarodna javnost ostaja skeptična glede verodostojnosti predstavljenih dokazov, saj neodvisne potrditve dogodka še ni.

Ukrajinske obrambne sile so v noči na 31. december 2024 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na ključne objekte ruske energetske in vojaške infrastrukture. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je potrdil, da so bili cilji napadov rafinerija nafte v Tuapseju v Krasnodarski regiji, terminal podjetja Tamanneftegas ter naftna baza Temp v Ribinsku. Poleg naftnih terminalov in baz zveznih rezerv so bili pod udarom tudi skladišča streliva ruskih okupacijskih sil. Operacija predstavlja nadaljevanje ukrajinske strategije sistematičnega uničevanja logističnih in energetskih zmogljivosti Ruske federacije, ki podpirajo vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju. Po navedbah ukrajinske strani so bili napadi uspešni, saj so povzročili škodo na objektih, ki so ključnega pomena za oskrbo ruske vojske z gorivom in opremo. Ruska stran se o obsegu škode še ni uradno izrekla, vendar poročila s terena potrjujejo eksplozije na omenjenih lokacijah.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.

Malezijske oblasti so po enajstih letih od izginotja letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370 uradno ponovno začele iskalno akcijo v Indijskem oceanu. Na krovu letala, ki je izginulo leta 2014, je bilo 239 oseb, njegova usoda pa kljub številnim preteklim poskusom lociranja razbitin ostaja ena največjih ugank v zgodovini letalstva. Nova operacija se izvaja v sodelovanju s podjetjem Ocean Infinity, ki uporablja napredna podmorska plovila za pregledovanje morskega dna. Iskanje je bilo v preteklosti že večkrat prekinjeno, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomanjkanja konkretnih sledi, ki bi raziskovalce pripeljale do trupa letala. Trenutna prizadevanja so usmerjena v specifična območja v južnem delu Indijskega oceana, kjer strokovnjaki na podlagi novih analiz satelitskih podatkov in oceanskih tokov pričakujejo morebitne najdbe. Malezijska vlada je poudarila svojo zavezo k razjasnitvi dogodka, predvsem zaradi svojcev žrtev, ki že več kot desetletje čakajo na odgovore o usodi svojih bližnjih.

V obmejnem mestu Santana do Livramento je včeraj prišlo do silovite eksplozije v supermarketu, ki ga je zajel požar. Med gašenjem ognjenih zubljev na brazilski strani meje je bilo ranjenih šest gasilcev, od tega štirje brazilski in dva urugvajska državljana. Eksplozija je odjeknila ravno v trenutku, ko so gasilci obeh držav skupaj poskušali omejiti požar pri vhodu v objekt. Posnetki dogodka prikazujejo silovitost eksplozije, ki je močno poškodovala bližnjo okolico in povzročila preplah med prebivalci obeh mest. Po uradnih podatkih so bili vsi ranjeni gasilci nemudoma prepeljani v lokalno bolnišnico, kjer so ugotovili, da njihova življenja niso ogrožena. Poleg gasilcev je zdravniško pomoč zaradi zastrupitve z dimom poiskal tudi eden izmed zaposlenih v trgovini. Preiskava o vzroku požara in posledične eksplozije še poteka, lokalne oblasti pa so pohvalile hitro odzivnost in sodelovanje čezmejnih intervencijskih služb, ki so preprečile širjenje ognja na sosednje stavbe v gosto poseljenem obmejnem območju.

Jugovzhodni del Japonske, natančneje regijo Noda, je danes prizadel močan potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici. Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bil epicenter potresnega sunka ob obali severnega dela države. Gre za enega v nizu močnejših sunkov, ki so v zadnjem obdobju stresli to seizmično aktivno območje. Zaenkrat ni poročil o morebitnih žrtvah, večji materialni škodi ali nevarnosti cunamija, vendar lokalne oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu. Japonska se zaradi svoje lege na stičišču tektonskih plošč pogosto spopada s tovrstnimi naravnimi pojavi, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu, kar običajno zmanjša posledice takšnih sunkov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Obsežen polarni val je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 zajel velik del severne poloble, kar je povzročilo ekstremno nizke temperature in obilno sneženje v Združenih državah Amerike, Kanadi, Veliki Britaniji ter delih jugovzhodne Evrope. V ZDA so meteorologi izdali opozorila pred zimskimi neurji, ki prinašajo do 90 centimetrov snega in sunke vetra do 100 kilometrov na uro, kar močno ovira potovanja v času praznikov. V Chicagu in Torontu so se temperature spustile globoko pod ničlo, medtem ko je New York dočakal snežne plohe ravno v času tradicionalnega odštevanja na Times Squaru. Podobne razmere so zajele tudi Evropo, kjer je britanski meteorološki urad izdal rumeno opozorilo zaradi snega in ledu, ki se iz Škotske širi proti jugu. Arktični zrak je dosegel celo Grčijo, kjer so v Atiki in na otoku Evbeja zabeležili prvo sneženje te zime. Kljub napovedim o krajših otoplitvah v nekaterih regijah čez vikend, ostajajo razmere nevarne zaradi poledice in vetra, ki občutek mraza ponekod spusti do -40 stopinj Celzija.

V Južni Kaliforniji so novo leto pričakali z oblačnim vremenom in povečano možnostjo ploh v jutranjih urah in večernih urah. V San Diegu se je deževno vreme nadaljevalo v novo leto, z močnim dežjem zjutraj in majhno možnostjo neviht. V El Pasu v Teksasu so novo leto začeli z nadpovprečnimi temperaturami, majhno možnostjo jutranjega dežja in popoldanskimi vetrovi.

London je vstopil v leto 2026 s spektakularnim ognjemetom nad Temzo, ki si ga je ogledalo okoli 100.000 obiskovalcev z vstopnicami. Veliki deli mesta so bili zaprti za javnost zaradi letne predstave.

Avstralske oblasti so po obsežni preiskavi sporočile, da sta Sajid Akram in njegov sin Naveed, ki sta obtožena decembrskega pokola na sydneyjski plaži Bondi, delovala sama. V napadu, ki je bil usmerjen proti judovskemu festivalu ob hanuki in sta ga domnevno navdihnila ideologija Islamske države (IS) ter sovraštvo do cionizma, je umrlo 15 ljudi. Čeprav sta osumljenca pred napadom potovala na južne Filipine, komisarja avstralske zvezne policije Krissy Barrett poudarja, da ni dokazov o njuni vključenosti v širšo teroristično celico ali o tem, da bi bila vodena s strani tretjih oseb. Policija je razkrila, da sta osumljenca napad načrtovala več mesecev, kar potrjujejo tudi posnetki njunega urjenja s šibrovkami v avstralskem zaledju. Kljub sumljivemu bivanju v mestu Davao na Filipinih, kjer sta se večinoma zadrževala v hotelu, preiskovalci trenutno ne morejo potrditi povezave z tamkajšnjimi skrajnimi skupinami. Medtem so Avstralci vstop v leto 2026 obeležili z ognjemeti v Sydneyju, pri čemer je praznovanje potekalo v znamenju solidarnosti in spomina na žrtve tega najhujšega strelskega napada v novejši zgodovini države.

Na ruskem smučišču Krasna Poljana v Sočiju se je v sredo, 31. decembra, sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal 10-letno deklico in njenega očeta. Nesreča se je zgodila med smučanjem, ko je gmota snega nepričakovano zdrsnila na progo in ujela oba družinska člana. Takoj po dogodku so na pomoč priskočili drugi prisotni turisti in smučarji, ki so začeli z mrzličnim odkopavanjem zasutih oseb. Po poročanju ruskih medijev so očividci hitro locirali ponesrečenca in ju uspešno rešili izpod snežne odeje še pred prihodom reševalnih služb. Deklica in oče v incidentu nista utrpela hujših poškodb, čeprav so ju reševalci na kraju dogodka preventivno oskrbeli. Incident je sprožil razprave o varnostnih protokolih na smučišču v času povečanega tveganja za plazove.

Neznani storilci so v nemški zvezni deželi Hessen v isti noči z močnimi petardami razstrelili dva prodajna avtomata. Policija preiskuje sum, da so storilci izkoristili obdobje tik pred silvestrovim, ko je prodaja pirotehničnih izdelkov zakonsko dovoljena in so avtomati polni zalog. Napada sta povzročila precejšnjo materialno škodo na napravah, vendar preiskovalci še ugotavljajo, ali so storilci uspeli odtujiti gotovino ali pirotehnične izdelke. Incidenta sta se zgodila v času, ko se v Nemčiji vsako leto razplamti razprava o varnosti in morebitnih prepovedih uporabe močnih pirotehničnih sredstev. Policija v Hessnu je po dogodkih okrepila nadzor, saj tovrstna kazniva dejanja ne povzročajo le premoženjske škode, temveč predstavljajo tudi resno nevarnost za mimoidoče zaradi nepredvidenih eksplozij v naseljenih območjih.

V nizozemski provinci Drenthe se je danes popoldne zgodila huda nesreča med tradicionalnim streljanjem s karbidom, ki je običajen del praznovanja silvestrovega. Po navedbah lokalnih virov je ena izmed uporabljenih posod za mleko, v kateri je potekala reakcija, nepričakovano eksplodirala. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, ki so se nahajale v neposredni bližini dogodka. Na prizorišče so nemudoma napotili reševalne ekipe, ki oskrbujejo poškodovance, stopnja njihovih poškodb pa trenutno še ni javno znana. Policija in pristojne službe preiskujejo okoliščine incidenta, da bi ugotovile, ali so bili upoštevani vsi varnostni protokoli, ki veljajo za tovrstne dejavnosti. Streljanje s karbidom je na Nizozemskem priljubljena tradicija, vendar kljub regulacijam vsako leto povzroči nekatere nevarne nesreče.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 prvič uradno potrdila neposredno odgovornost za serijo napadov na rusko tako imenovano senčno ladjevje. Operacije so bile usmerjene proti tankerjem, ki Rusiji omogočajo izvoz nafte kljub mednarodnim sankcijam, kar je po navedbah SBU povzročilo več kot 30-odstotno zmanjšanje izvoza ruske nafte. Poleg napadov na pomorsko floto poročilo dokumentira tudi obsežne ukrajinske operacije proti ruskim rafinerijam v globokem zaledju, vojaškemu letalstvu, podmornicam ter ponovne napade na Krimski most. Vodstvo SBU je poudarilo, da so ti strateški udari prisilili ruske tankerje v spremembo ustaljenih poti in znatno omejili logistične zmogljivosti agresorja. Čeprav so mediji o vpletenosti ukrajinskih sil v preteklosti že ugibali na podlagi neimenovanih virov, ta uradna objava predstavlja pomemben premik v komunikacijski strategiji Kijeva glede operacij na ruskem ozemlju in v mednarodnih vodah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Novi nemški veleposlanik v Iranu se je v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Ob prvem uradnem srečanju je veleposlanik ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, kar označuje začetek njegovega mandata v državi. Poleg nemškega predstavnika se je z ministrom Aragčijem ločeno sestal tudi novi veleposlanik Libanona, ki je prav tako opravil uradni protokol predaje dokumentov. Srečanji sta del širših diplomatskih aktivnosti novega iranskega zunanjega ministra, ki po nastopu funkcije sprejema tuje diplomatske predstavnike. Pogovori so potekali v času napetih regionalnih odnosov, vendar so bili osredotočeni na formalne diplomatske postopke. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem objavilo fotografije obeh srečanj, ki potrjujejo vzpostavitev uradnih komunikacijskih kanalov z Berlinom in Bejrutom na ravni veleposlaništev.

Izraelske sile so v begunskem taborišču Nur Šams na Zahodnem bregu porušile 25 stanovanjskih zgradb, s čimer je približno 100 družin ostalo brez domov. Vojska je dejala, da je operacija usmerjena proti oboroženim palestinskim skupinam.

Združeno kraljestvo in Irska sta se ob prehodu v novo leto spopadli z izrazitim vdorom arktičnega zraka, ki je prinesel najnižje temperature v zadnjem letu. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal opozorila pred snežnimi neurji in poledico, pri čemer so na Škotskem napovedali do 30 centimetrov snežne odeje. Zaradi močnih severnih vetrov, ki dosegajo hitrosti viharja, so oblasti opozorile na možnost izpadov električne energije in resnih motenj v prometu. Temperature so se v nekaterih podeželskih predelih spustile do -8 stopinj Celzija, kar je povzročilo močno slano. Kljub ostrim zimskim razmeram so praznovanja na prostem, vključno z edinburškim Hogmanayem, večinoma potekala po načrtih, čeprav so bili obiskovalci pozvani k uporabi toplih oblačil. Vremenoslovci predvidevajo, da se bodo snežne plohe v začetku januarja razširile tudi na severni del Anglije, medtem ko bo preostanek države vztrajal v subarktičnem mrazu s temperaturami pod lediščem.

Poveljstvo skupnih operacij v Iraku je uradno napovedalo, da se bodo sile mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike v prihodnjem tednu začele umikati iz vojaškega oporišča Al Asad. Namestnik poveljnika skupnih operacij je potrdil, da gre za načrtovan proces zmanjševanja tuje vojaške prisotnosti v državi, ki bo sledil natančno določenemu časovnemu okviru. Gre za eno največjih in strateško najpomembnejših oporišč, kjer so bile nastanjene koalicijske sile za boj proti islamskim skrajnežem. Ta poteza sledi dolgotrajnim pogajanjem med Bagdadom in Washingtonom o prihodnosti vojaškega sodelovanja in suverenosti Iraka. Čeprav podrobnosti o točnem številu vojakov, ki bodo zapustili državo, še niso v celoti razkrite, odločitev pomeni pomemben mejnik v varnostni dinamiki regije. Irak si prizadeva za postopen prehod k popolni samostojnosti pri zagotavljanju nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost poudarja pomen stabilnosti v boju proti preostalim celicam terorističnih skupin.

Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

V Tihem oceanu ob severovzhodni obali Japonske so v bližini prefekture Ivate zabeležili potres z magnitudo 5,7. Japonska nacionalna meteorološka služba je poročala, da je bilo žarišče potresa na globini približno 30 kilometrov pod morsko gladino. Kljub znatni moči tresenja tal pristojni organi niso poročali o smrtnih žrtvah ali gmotni škodi na infrastrukturi. Oblasti prav tako niso izdale opozorila pred cunamijem, kar je prineslo olajšanje prebivalcem regije, ki je bila v preteklosti že večkrat tarča uničujočih seizmičnih dogodkov. Današnji dogodek se uvršča med manj nevarne potrese v regiji, ki se sicer spopada z visoko stopnjo potresne dejavnosti. Japonski strokovnjaki nadaljujejo z opazovanjem razmer, vendar ocenjujejo, da neposredne nevarnosti za širšo javnost ni.

Otok Kiritimati v otoški državi Kiribati ter sosednji pacifiški državi Samoa in Tonga so kot prvi na svetu uradno vstopili v novo leto 2026. Zaradi svoje geografske lege v časovnem pasu, ki je dvanajst ur pred srednjim greenwiškim časom, so približno 7.000 prebivalcev Kiritimatija in prebivalci okoliških otokov polnoč proslavili že ob 11. uri po srednjeevropskem času. Zaradi specifičnih časovnih pasov v Pacifiku se praznovanja po svetu začenjajo v tem delu Oceanije, od koder se val praznovanj postopoma širi proti zahodu. Kljub temu da gre za razmeroma majhne skupnosti, dogodek vsako leto pritegne svetovno pozornost, saj simbolizira začetek novega koledarskega cikla na globalni ravni. Večjih posebnosti ali incidentov ob vstopu v novo leto iz teh regij niso poročali, praznovanja pa so potekala v skladu s krajevnimi običaji.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave. Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.

Vremenske razmere po svetu so ob prehodu v leto 2026 povzročale številne nevšečnosti, saj so se številne regije spopadale z obilnimi padavinami, snežnimi neurji in nizkimi temperaturami. V Združenih državah Amerike je močno zimsko neurje prizadelo predvsem severovzhod države, kjer so v zvezni državi New York napovedali do 120 centimetrov snega, medtem ko so se v Kaliforniji pripravljali na obilno deževje in nevarnost poplav. Vremenoslovci so opozorili, da bo sneženje in poledica na cestah v zvezni državi Massachusetts dodatno otežila promet med silvestrovanji. V Grčiji so ob vstopu v novo leto zabeležili prodor polarne zračne mase, ki je prinesla redek sneg tudi v nižinske predele, vključno z okolico Aten. Meteorologi so poročali o snežinkah na nadmorski višini 250 metrov in sneženju na nekaterih egejskih otokih. Podobno nestanovitno vreme je vplivalo na praznovanja na Tajvanu, kjer sta nizka oblačnost in vlaga zaradi monsuna ovirali vidljivost tradicionalnih ognjemetov, mrzlo in mokro vreme pa se je nadaljevalo tudi v prve dni januarja. Kljub nekaterim otoplitvam v Novi Mehiki in Teksasu, kjer so temperature začele naraščati po predhodnem sneženju, je večji del severne poloble novo leto pričakal v primežu zimskih razmer. Vremenski vzorci kažejo na nadaljevanje aktivnega ciklonskega dogajanja v severovzhodnem delu ZDA tudi v prvi polovici januarja, kar bi lahko prineslo nove obsežne snežne dogodke.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Večji del severne poloble se je ob prehodu v novo leto 2026 srečal z izrazito ohladitvijo in snežnimi padavinami. V Združenem kraljestvu so oblasti izdale opozorila pred nevarnim mrazom, saj so temperature zaradi arktičnega zraka iz Skandinavije ponekod padle do -12 stopinj Celzija. Največ snega so zabeležili na Škotskem in v severni Angliji, kjer je mraz povzročil preglavice v prometu in ogrozil zdravje prebivalstva. Britanski meteorologi so potrdili, da je visok tlak, ki je zagotavljal mirno božično obdobje, dokončno popustil pred vdorom polarne fronte. Podobne razmere so zavladale tudi v Grčiji, kjer se je temperatura v zadnjih dneh decembra spustila za 7 do 10 stopinj Celzija. Sneženje je pobelilo ne le gorate predele, temveč tudi nižine v Tesaliji in okolico Aten. Močan severni veter, ki je v Egejskem morju dosegel sedmo stopnjo po Beaufortovi lestvici, je še dodatno stopnjeval občutek mraza. Medtem so v Združenih državah Amerike, predvsem v Alabami in Novi Mehiki, zabeležili jutranje temperature pod lediščem, vendar se tam že napoveduje postopna otoplitev v prvih dneh januarja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

V bližini obale japonske prefekture Iwate so na silvestrovo ob 23.27 po lokalnem času zabeležili potres z magnitudo 5,7. Po podatkih japonske meteorološke agencije je bilo žarišče potresa na globini 30 kilometrov pod morsko gladino. Najmočnejše tresenje tal, ki je doseglo četrto stopnjo po japonski potresni lestvici, so čutili v mestu Morioka, tresenje pa so zaznali tudi v prefekturah Aomori in Miyagi. Oblasti so sporočile, da nevarnosti cunamija ni, prav tako pa za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Dogodek se je zgodil v obdobju povečane seizmične aktivnosti v regiji, saj so v zadnjih mesecih na tem območju in v okolici Tajvana zabeležili več močnejših sunkov. Lokalno prebivalstvo ostaja v pripravljenosti, saj so v preteklosti podobni sunki služili kot predhodniki močnejšim potresom. Kljub strahu med prebivalci med praznovanjem novega leta so varnostni protokoli v Morioki in okolici delovali nemoteno, infrastruktura pa je po prvih ocenah vzdržala tresenje brez resnih poškodb.

Sydney je vstopil v leto 2026 s spektakularnim ognjemetom, ki ga je spremljala povečana prisotnost policije zaradi nedavnega terorističnega napada v Bondiju. Oblasti so poostrile varnostne ukrepe po vsem mestu.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v izjavi na družbenem omrežju X kritizirala nedavne trditve Kremlja o domnevnih ukrajinskih napadih na ruske vladne objekte. Kallasova je navedbe Moskve označila za namerno odvračanje pozornosti, s katerim želi Rusija spodkopati napredek, ki so ga Ukrajina in njeni zahodni partnerji dosegli na poti k miru. Po njenih besedah nihče ne bi smel sprejemati neutemeljenih trditev agresorja, ki vse od začetka vojne izvaja neselektivne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Izjave prihajajo v času, ko se pritisk na mednarodno skupnost za končanje konflikta stopnjuje, Rusija pa s svojimi obtožbami poskuša preložiti odgovornost za nadaljevanje sovražnosti na Kijev. Evropska unija ostaja trdna v svoji podpori Ukrajini, pri čemer Kallasova poudarja, da so ruske obtožbe le del širše strategije dezinformiranja, ki sovpada z njihovimi intenzivnimi zračnimi napadi na ukrajinsko ozemlje. Moskva namreč hkrati trdi, da je pripravljena na pogajanja, medtem ko na terenu še naprej stopnjuje vojaško agresijo in hibridne dejavnosti proti evropskim institucijam.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

Sydney je kot eno prvih svetovnih velemest vstopil v leto 2026 s tradicionalnim ognjemetom, ki pa so ga letos zaznamovali strogi varnostni ukrepi in spoštljiv spomin na žrtve nedavnega terorističnega napada. Praznovanje se je odvilo le dva tedna po tragičnem dogodku na plaži Bondi, kjer je bilo med judovskim praznovanjem ubitih 15 ljudi. Avstralske oblasti so ob vstopu v novo leto v program vključile poseben poklon žrtvam, s čimer so poudarile odpornost mesta in solidarnost med prebivalci. Dogodek je potekal pod močno okrepljeno policijsko prisotnostjo, saj so varnostni organi po državi ostali v stanju visoke pripravljenosti. Kljub žalostnemu ozadju se je v pristanišču zbrala množica ljudi, ki je spremljala svetlobno predstavo. Organizatorji so poudarili, da je bilo praznovanje namenjeno povezovanju skupnosti v času okrevanja po najhujšem nasilnem dejanju v novejši zgodovini mesta, ki je sprožilo mednarodne odzive in razprave o varnosti.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

V središču nemškega mesta Düsseldorf se je v torek zgodil silovit strelski napad na taksi vozilo, v katerem je bil nizozemski državljan. Po podatkih nemškega tožilstva in poročanju lokalnih medijev je šlo za načrtovan in ciljno usmerjen napad, v katerem je bilo na vozilo izstreljenih približno deset nabojev. Storilci so po napadu s prizorišča pobegnili in ostajajo na begu. Neuradni, a zanesljivi viri navajajo, da je žrtev napada nizozemski vplivnež Cagdas Baybasin, sicer nečak vplivnega kurdsko-nizozemskega mamilarskega barona. Preiskovalci dogodek povezujejo z obračunavanjem v kriminalnem podzemlju, saj policijski viri namigujejo na možnost povračilnih ukrepov s strani vplivne kriminalne družine. Nemški organi pregona nadaljujejo z intenzivno preiskavo in iskanjem napadalcev, medtem ko identiteto žrtve zaradi varnostnih razlogov uradno še potrjujejo.

Ruske sile so v zadnjem valu napadov z bezpilotnimi letalniki ciljale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe, med njimi trije otroci. Načelnik regije Odesa Oleg Kiper je potrdil, da so bili napadi usmerjeni na stanovanjske objekte ter ključno logistično in energetsko infrastrukturo. Med ranjenimi civilisti je tudi sedemmesečni dojenček, kar potrjuje nadaljevanje strategije napadov na gosto naseljena območja. Po poročanju vojaških oblasti je nastala znatna materialna škoda na večstanovanjskih zgradbah, s prizorišč pa so poročali o gostem dimu in uničenju. Odesa, ki predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz, je že dlje časa tarča ponavljajočih se napadov, ki sistematično uničujejo energetsko in prometno infrastrukturo mesta. Ti incidenti so neposredno povezani s širšo rusko ofenzivo, ki se je v zadnjih mesecih okrepila z uporabo novih tehnologij dronov, vključno s tistimi, ki so odporni na elektronsko motenje.

Združene države Amerike so v zadnjih petih mesecih znatno povečale svojo vojaško prisotnost v mednarodnih vodah Karibskega morja, kar je sprožilo nove napetosti z Venezuelo. Ameriška administracija operacijo utemeljuje kot okrepljen boj proti trgovini z drogami, v okviru katerega so z vojaškimi letali in plovili uničili več kot 30 čolnov, domnevno povezanih z narkokarteli. Poleg tega so ameriške sile zasegle več naftnih tankerjev, ki so kršili sankcije, uvedene proti venezuelskemu režimu. Akcija se je stopnjevala po avgustovski odločitvi Washingtona, da poveča nagrado za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura na 50 milijonov dolarjev, saj ga obtožujejo narkoterorizma. Vlada v Caracasu je vojaški premik označila za neposredno grožnjo suverenosti in poskus nasilne menjave režima. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump avgusta lani odobril uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim kartelom, ki so bili označeni za teroristične organizacije. V operaciji sodeluje približno 4000 vojakov, številne ladje in zračna plovila, kar predstavlja eno največjih mobilizacij v regiji v zadnjih letih. Venezuelski predsednik Maduro medtem trdi, da gre za imperialistični pritisk, ki ga podpira domača opozicija.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem zadnjem javnem nagovoru ostro zavrnil trditve Washingtona o domnevnih napadih in nezakonitih dejavnostih v njegovi državi, pri čemer je ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa obtožil širjenja lažnih novic. Maduro je poudaril, da so poročila o napadih na velike objekte in vpletenosti države v trgovino z mamili zgolj propagandno orodje, namenjeno destabilizaciji regije in opravičevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji vojaških incidentov, vključno z ameriškim napadom na kopensko infrastrukturo decembra lani. Medtem ko Washington trdi, da so operacije usmerjene proti narkokartelom, Maduro vztraja, da gre za neposredno agresijo na suverenost Venezuele. Kljub prisotnosti ameriških vojaških sil v bližini venezuelskih obal in stopnjevanju diplomatskega pritiska, Maduro ostaja na oblasti in je nedavno nastopil svoj tretji šestletni mandat, ki ga opozicija in del mednarodne skupnosti sicer označujeta za nelegitimnega.

Tatiana Schlossberg, priznana okoljska novinarka in vnukinja umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Njeno smrt je potrdila fundacija knjižnice JFK, kot vzrok pa so navedli akutno mieloično levkemijo. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy in je v zadnjih letih aktivno delovala kot piska za ugledne medije, med drugim za The New York Times in The New Yorker. Družina in javnost se od pokojne novinarke poslavljata s poudarkom na njenem pogumu, saj je o svoji bolezni odkrito pisala in obenem ohranila kritično držo do aktualnih družbenih vprašanj. V svojih zadnjih zapisih je med drugim kritizirala zdravstvene politike in se javno distancirala od stališč svojega strica Roberta F. Kennedyja mlajšega. Njena smrt predstavlja izgubo za mlajšo generacijo vplivne politične rodbine, ki se kljub tragični zgodovini še naprej udejstvuje v javnem življenju.

Obsežen zimski nevihtni sistem je s snežnimi neurji in močnim vetrom ohromil dele Združenih držav Amerike in Velike Britanije. V ZDA je neurje zajelo pas od Minnesote do New Yorka, pri čemer so v Buffalu zabeležili sunke vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro, v Detroitu pa so poledica in snežne padavine povzročile več verižnih trčenj. Britanski meteorološki urad Met Office je izdal 42-urno opozorilo za deset regij, kjer pričakujejo snežne zamete in morebitne prekinitve oskrbe z električno energijo. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so oblasti izdale več opozoril pred potovanji, saj kombinacija orkanskega vetra in nizkih temperatur povzroča nevarne razmere na cestah in v letalskem prometu. Težave v prometu dopolnjujejo napovedi o novih snežnih padavinah, ki bodo dodatno otežile sanacijo posledic v najbolj prizadetih regijah. Medtem ko se prebivalci spopadajo z vremenom, proizvajalci obutve, kot je UGG, na trg pošiljajo specializirano nepremočljivo obutev za zaščito pred blatom in snegom.

Deset tisoče ljudi je že zasedlo ključne lokacije v Sydneyju za ogled svetovno znanega ognjemeta ob novem letu. Nekateri so v vrsti stali že od 4. ure zjutraj, da bi si zagotovili najboljša mesta. Pričakujejo več kot milijon obiskovalcev, oblasti pa so pozvale k enotnosti po nedavnih dogodkih. Zagotovljene so dodatne storitve prevoza.

Sydney je vstopil v novo leto 2026 s spektakularnim ognjemetom, a tudi s spominom na žrtve nedavnega terorističnega napada na Bondi Beach. Organizatorji so ob 23. uri po lokalnem času pripravili minuto molka. Zaradi napada so oblasti poostrile varnostne ukrepe po vsem mestu, številni pa so si najboljše položaje za ogled ognjemeta zagotovili že zgodaj zjutraj, nekateri celo že od 4. ure zjutraj.

Newyorška policija (NYPD) je pred današnjim silvestrovanjem na trgu Times Square v New Yorku uvedla obsežne varnostne ukrepe, da bi zagotovila varnost več kot milijon pričakovanim obiskovalcem. Na prizorišče so napotili tisoče policistov, vključno s specializiranimi enotami, ki bodo nadzorovale dogajanje na tleh in v zraku. Za celovit nadzor območja policija uporablja tudi helikopterje in brezpilotne letalnike, s katerimi spremljajo premikanje množice. Obiskovalci se že zbirajo na prizorišču enega najbolj prepoznavnih praznovanj novega leta na svetu, kjer bodo veljali strogi varnostni protokoli. Elaine Quijano poroča, da so priprave na dogodek potekale več tednov, policija pa zagotavlja, da je pripravljena na morebitne izzive in obvladovanje tako velikega števila ljudi v strnjenem urbanem okolju. Poseben poudarek je namenjen preprečevanju morebitnih incidentov na vhodnih točkah in znotraj varovanega območja.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 in vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je povzročil ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in močan veter v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Grčiji. V ZDA so meteorologi izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere regije, kot je Syracuse v New Yorku, zabeležile rekordne količine snega, ki so presegle 60 centimetrov. Močan veter s sunki do 100 km/h je povzročal snežne zamete in skorajšnjo ničelno vidljivost, kar je močno otežilo praznična potovanja in povzročilo številne zastoje v prometu. V Evropi se z zimskimi razmerami spopadajo predvsem v Veliki Britaniji in Grčiji. Britanska meteorološka služba je izdala rumeno opozorilo zaradi snega in poledice, ki sta zajela večji del Škotske in Walesa, medtem ko se je v Grčiji hladen zrak razširil vse do Atike, kjer so zabeležili prve snežne padavine v sezoni. Temperature so se v nekaterih delih Estonije in Kanade spustile krepko pod ledišče, tudi do -17 stopinj Celzija, kar je organizatorje javnih praznovanj prisililo k opozarjanju prebivalcev na nevarnost ozeblin. Kljub trenutnemu mrazu meteorologi za prvi konec tedna v novem letu v nekaterih regijah, predvsem na jugu ZDA in v delih Evrope, že napovedujejo postopno otoplitev.

Deli Velike Britanije, Grčije in Združenih držav Amerike so se ob prehodu v leto 2026 spopadli z ekstremnim padcem temperatur in snežnimi padavinami, ki jih je povzročil vdor polarnega zraka. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorilo pred arktičnim mrazom, saj naj bi se temperature na severu države spustile do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so zaradi nevarnosti mraza za severno Anglijo razglasile drugo stopnjo pripravljenosti, prebivalce pa opozarjajo na snežne zamete, ki bodo ob prvem januarju nastali zaradi prodora nizkega zračnega tlaka iz smeri Severnega morja. Podobne razmere so zajele tudi južni del Evrope. Grčija je novo leto pričakala ob drastičnem znižanju temperatur, ki so se v nekaterih delih države znižale za 7 do 10 stopinj Celzija. Sneženje je zajelo gorska območja in se začelo spuščati v nižine Makedonije, Tesalije in osrednje Grčije, vključno z okolico Aten. V Egejskem morju so zabeležili močan severni veter s sunki do sedme stopnje po Beaufortovi lestvici. V Združenih državah Amerike so se temperature prav tako znižale pod ledišče, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika. Medtem ko so nekatere regije, kot je Nova Mehika, beležile meglo in močan veter, ki je povečeval občutek mraza, so meteorologi za večji del ZDA napovedali postopno umirjanje in rahlo otoplitev v prvih dneh januarja. Dogajanje je neposredna posledica širšega polarnega vala, ki je severno poloblo dosegel že konec decembra.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

V Portlandu so silvestrovanja potekala v mrzlem, a suhem vremenu, temperature so se okoli polnoči gibale okoli 3 stopinje Celzija. V Alabami je bila prav tako mrzla noč za praznovanja. V El Pasu v Teksasu so se temperature ohladile, a se pred novim letom pričakuje hitro segrevanje. V severozahodnem New Jerseyju so meteorologi za novoletno jutro napovedali do enega palca snega.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Gary Walters, ki je več kot dve desetletji služil kot glavni oskrbnik Bele hiše pod štirimi različnimi ameriškimi predsedniki, je v intervjuju podprl prizadevanja Donalda Trumpa za povečanje prostorov za sprejeme. Walters je pojasnil, da so si vsi predsedniki, ki jim je služil – Ronald Reagan, George H.W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush – želeli večjih površin za pogostitve, saj obstoječe zmogljivosti omejujejo protokolarna srečanja. Po njegovih navedbah Trumpova vizija o novi plesni dvorani ni novost, temveč odgovor na dolgotrajne prostorske težave izvršne rezidence. Projekt, ki ga je Bela hiša napovedala julija, predvideva gradnjo 90.000 kvadratnih metrov velikega prostora na vzhodni strani kompleksa, ki naj bi sprejel do 999 gostov. Predsednik Trump trdi, da bo naložba, ocenjena na približno 200 milijonov dolarjev, financirana z zasebnimi donacijami, vključno z njegovimi lastnimi sredstvi. Kljub zagotovilom o zasebnem financiranju se projekt v Washingtonu spopada z ostrimi kritikami opozicije, ki predsedniku očita posege v zgodovinsko dediščino zgradbe.

Železniški promet na progi, ki vodi do Machu Picchuja, je bil ponovno vzpostavljen. Po trčenju vlakov so aretirali štiri osebe. Koncesionar proge, Ferrocarril Transandino, je potrdil ponovno vzpostavitev prometa med Ollantaytambom in Machu Picchujem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru nagovoril državljane, pri čemer je posnetek trajal natanko tri minute in 20 sekund. Nagovor so najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, natančneje na območjih Kamčatke in Čukotke, kjer so zaradi časovne razlike že vstopili v novo leto. Dolžina letošnjega govora je bila krajša v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ko so bili predsednikovi nastopi ob koncu leta obsežnejši. Vsebina se je osredotočala na aktualno dogajanje v državi, vendar je bila podana v bolj strnjeni obliki. Ruska državna televizija je poskrbelo za sinhronizirano predvajanje po vseh časovnih pasovih federacije.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA izvedle napad na pristaniški objekt v Venezueli. Operacija, ki jo je po nekaterih navedbah izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je bila usmerjena proti infrastrukturi, ki naj bi jo venezuelski narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Trump je poudaril, da so ZDA s tem uničile pomembno bazo za nakladanje mamil, kar predstavlja stopnjevanje vojaških posredovanj njegove administracije v regiji. Napad na venezuelsko ozemlje pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj so se prejšnje operacije v glavnem omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja. Po navedbah virov so razbitine uničenih plovil naplavile na obalo kolumbijskega polotoka, medtem ko poročila o vsebini tovora ostajajo protislovna. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Trumpova administracija povečuje pritisk na vlado Nicolása Madura.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil prepričanje o neizbežni zmagi Rusije v vojni v Ukrajini. V govoru, ki je bil osredotočen na krepitev nacionalne enotnosti in odpornosti, je Putin poudaril, da bo država dosegla vse svoje zastavljene cilje v okviru tako imenovane specialne vojne operacije. Po njegovih besedah je ruska družba v preteklem letu pokazala izjemno solidarnost in neomajnost pri podpori vojaškim silam na fronti. Predsednik je nagovor uporabil tudi za utrjevanje podpore med ruskim prebivalstvom, pri čemer je vojno označil za eksistencialno bitko za prihodnost države. Čeprav v govoru ni podal podrobnih strateških načrtov ali časovnih okvirjev za končanje spopadov, je bila sporočilna nota jasno usmerjena v dolgotrajno vztrajanje pri vojaški agresiji. Ruske oblasti so s tem ponovno zavrnile možnost pogajanj pod trenutnimi pogoji, ki bi zahtevali umik njihovih sil z okupiranih ozemelj.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za BBC prvič javno razkrila podrobnosti o napadu, ki ga je doživela kot najstnica na vlaku. Med razpravo o nasilju nad ženskami je 78-letna kraljica opisala, kako jo je neznani moški napadel med branjem knjige. Poudarila je, da se je napadalcu uprla, dogodek pa je v njej pustil dolgotrajen občutek jeze. Spominjala se je prihoda domov, ko je njena mati opazila razmršene lase in manjkajoči gumb na plašču, kar je pričalo o fizičnem obračunu. Kraljica Camilla se že vrsto let aktivno zavzema za pomoč žrtvam spolnega in družinskega nasilja ter sodeluje s številnimi dobrodelnimi organizacijami na tem področju. Čeprav so se navedbe o tem dogodku v javnosti prvič pojavile septembra v biografski knjigi, ki jo je povzel časnik The Times, je Buckinghamska palača dogodek uradno potrdila šele s tem intervjujem. Njena izpoved je namenjena ozaveščanju o pomenu boja proti nasilju nad ženskami in spodbujanju žrtev k spregovoru.

Novi libanonski veleposlanik v Iranu je iranskemu zunanjemu ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, s čimer je uradno začel svojo diplomatsko misijo v Teheranu.

Ameriška policija je v torek aretirala 19-letnega moškega, ki je osumljen umora moškega v mestu Desert Hot Springs v Kaliforniji. Žrtev so minulo nedeljo našli v avtomobilu z več strelnimi ranami v bližini križišča West Drive in Mission Lakes Boulevard. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov identificirali osumljenca, ki se bo moral v petek prvič zglasiti pred sodiščem zaradi obtožb o umoru. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa za zdaj niso razkrili motiva za napad ali identitete žrtve. Osumljenec ostaja v priporu do sodne obravnave, kjer bodo uradno predstavljene obtožnice. Policija nadaljuje s preiskavo okoliščin, ki so privedle do streljanja, in prosi morebitne priče za dodatne informacije o dogajanju na usodni večer. Gre za še enega v nizu incidentov z ognjeno močjo, ki v regiji Coachella Valley sprožajo razprave o varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki po navedbah Moskve dokazujejo ukrajinski napad z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva ponovno kategorično zavrnil. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dogodek ostro obsodil in ga označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma. Po njegovih besedah so nekateri svetovalci Putinu celo predlagali povračilni udarec z naprednim raketnim sistemom Orešnik na centre odločanja v Ukrajini, vendar naj bi ruski predsednik takšno stopnjevanje konflikta zavrnil. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo. Medtem ko Rusija trdi, da so bili vsi brezpilotni letalniki uničeni in da škode ni bilo, Kijev vztraja, da gre za rusko provokacijo ali dezinformacijo. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Kitajsko, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj takšni dogodki neposredno vplivajo na morebitna mirovna pogajanja, ki jih v zadnjem času omenjata tako Kremelj kot bodoča ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Emma Heming Willis je na družbenih omrežjih obeležila 18. obletnico začetka razmerja z igralcem Brucom Willisom. Objavila je arhivsko fotografijo iz leta 2007, ko se je njuna skupna pot začela. Par, ki se je poročil leta 2009, ima dve hčerki, Willis pa ima še tri otroke iz prejšnjega zakona z Demi Moore. Praznovanje obletnice prihaja v času, ko se družina sooča z igralčevimi zdravstvenimi težavami, ki so v zadnjih letih močno vplivale na njegovo javno življenje. Istočasno je nekdanja soproga Arnolda Schwarzeneggerja, Maria Shriver, javnost obvestila o smrti svoje sestrične Tatiane Schlossberg. Slednja, sicer vnukinja 35. ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla 30. decembra v starosti 35 let po boju z akutno mieloično levkemijo. Shriverjeva se je od ugledne novinarke in okoljevarstvenice poslovila z daljšim zapisom, v katerem je izpostavila njeno ljubezen do življenja in neizprosen boj z boleznijo. Izrazila je globoko pretresenost nad izgubo sorodnice, ki je svojo kariero posvetila ozaveščanju o okoljski problematiki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike se je ob koncu leta 2025 in vstopu v leto 2026 spopadal z zimskimi vremenskimi razmerami, ki so vključevale sneženje in nizke temperature. Vremenoslovci so za območje Nove Anglije, vključno z zveznima državama Rhode Island in Massachusetts, napovedali od pet do osem centimetrov snega. Sneženje, ki se je razvilo na silvestrovo, je povzročilo poledico in nevarne razmere na cestah prav v času novoletnih praznovanj. Čeprav so se nevihtni sistemi v nekaterih delih države umirjali, je nov hiter vremenski frontni sistem prinesel dodatne padavine. Temperature so ostale nizke, kar je v kombinaciji s snežnimi plohami povečalo tveganje za nesreče v prometu. Največ snega je zapadlo na območjih, ki običajno niso najbolj izpostavljena močnim zimskim neurjem, kar je še dodatno otežilo delo komunalnih služb pri zagotavljanju varnosti na cestah ob prehodu v leto 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Obsežni deli Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kanade in jugovzhodne Evrope so se ob koncu leta 2025 spopadali z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki jih je povzročil vdor polarnega zraka. Arktična zračna masa je prinesla obilno sneženje, sunkovit veter in temperature, ki so se ponekod spustile krepko pod ledišče. V ZDA so meteorologi izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, zlasti na Srednjem zahodu in severovzhodu države, kjer so ponekod napovedali do 90 centimetrov snega in vetrove s hitrostjo do 100 km/h. V mestih, kot so Chicago, Toronto in New York, so prebivalce opozorili na nevarne potovalne razmere med praznovanji ob prihodu leta 2026. Podobne razmere so zajele tudi Evropo, kjer je britanska meteorološka služba Met Office izdala rumena opozorila za sneg in led za večji del Škotske in Walesa. Arktični mraz se je razširil vse do Grčije, kjer so snežne padavine pobelile Atiko in Evbejo, temperature pa so se v nekaterih delih države spustile do -15 stopinj Celzija. Kljub ekstremnemu mrazu v dneh okoli novega leta vremenoslovci za prihodnji konec tedna že napovedujejo postopno otoplitev in prehod v bolj milo, deževno vreme, kar bi lahko povzročilo dodatne težave zaradi tajanja snega in poledice.

Ob prehodu v leto 2026 se deli severne poloble spopadajo z ekstremnimi zimskimi razmerami. Grčijo je zajela polarna zračna masa, ki je ob silvestrovem prinesla oster mraz in redek pojav sneženja na nizkih nadmorskih višinah, vključno z okolico Aten in nekaterimi egejskimi otoki. Meteorologi so opozorili, da so severni vetrovi znižali temperature do te mere, da je sneg pobelil območja na višini le 250 metrov nad morjem, kar je za to regijo nenavaden pojav. Istočasno se Združene države Amerike soočajo z intenzivnim zimskim dogajanjem na obeh obalah. Severovzhod države, zlasti zvezno državo New York, je ohromilo obilno sneženje, kjer je zaradi učinka jezer mestoma zapadlo tudi do 120 centimetrov snega. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo aktiven vzorec z neurji nadaljeval v januar, medtem ko se na zahodni obali, v Kaliforniji, prebivalci pripravljajo na močno deževje in nevarnost obalnih poplav. Razmere v Novi Mehiki se po rekordnem sneženju v decembru postopoma umirjajo, a ostajajo pod vplivom hladnih front.

Severno poloblo ob koncu leta 2025 pretresa silovit val arktičnega mraza, ki je v Združenih državah Amerike prerasel v t. i. bombni ciklon, v Veliki Britaniji pa povzroča kaos zaradi snežnih zametov. V osrednjem delu ZDA so temperature v zveznih državah Iowa, Nebraska in Minnesota zaradi hladnega vetra padle blizu ledišča, medtem ko so sunki vetra nad 120 km/h povzročili obsežne izpade električne energije za več kot 150.000 odjemalcev. V Chicagu so zabeležili drastičen padec temperatur za skoraj 30 stopinj Celzija v manj kot 24 urah, kar je povzročilo nevarno poledico na prometnicah. Na Otoku so oblasti izdale opozorila pred najhladnejšim sunkom leta, ki bi lahko v delih Škotske in severne Anglije prinesel do 30 centimetrov snega. Britansko ministrstvo za delo in pokojninsko varstvo (DWP) je že aktiviralo prva nujna izplačila za ogrevanje v najbolj prizadetih okrožjih, kjer temperature vztrajajo pod lediščem več dni zapored. Meteorologi napovedujejo, da se bodo nestabilne razmere s snežnimi plohami nadaljevale tudi v prvih dneh leta 2026, pri čemer se bo mraz z območja Velikih jezer pomikal proti vzhodni obali ZDA.

V Združenih državah Amerike so se kljub mrazu zbrale množice na Times Squareu v New Yorku, da bi proslavile prehod v novo leto 2026. V Michiganu so zaradi arktičnega mraza pričakovali težave v prometu, predvsem na območjih z veliko snega. Buffalo v zahodnem New Yorku se je pripravljal na spust novoletne krogle kljub zimskemu vremenu.

Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.

V mehiški zvezni državi Aguascalientes je v 41. letu starosti umrl Juan Pedro Franco, ki je bil leta 2017 v Guinnessovi knjigi rekordov uradno prepoznan kot najtežji človek na svetu. Njegovo zdravstveno stanje se je na božični večer nenadoma poslabšalo zaradi resne okužbe ledvic, kar je potrdil tudi njegov osebni zdravnik José Antonio Castañeda. Kljub intenzivnemu zdravljenju v bolnišnici so bile težave z vitalnimi organi usodne. Franco je v svojem najtežjem obdobju tehtal skoraj 600 kilogramov, kar mu je onemogočalo vsakršno premikanje. V zadnjih letih se je s pomočjo številnih kirurških posegov in strogega zdravstvenega režima spopadal s svojo težo ter jo uspel zmanjšati za približno polovico. Njegova smrt predstavlja konec dolgoletnega boja z morbidno debelostjo, ki je bila v preteklosti predmet številnih dokumentarnih oddaj in mednarodne pozornosti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Ruska vojska je ponovila obtožbe, da je Ukrajina z dronom napadla rezidenco Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdijo, da ga je Ukrajina izstrelila proti rezidenci. EU je Kremelj obtožila ustvarjanja 'namerne distrakcije' z domnevnim napadom.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.

V Krasnodarski regiji na jugu Rusije sta se zaradi obilnih snežnih padavin in teže mokrega snega podrli strehi dveh stanovanjskih objektov, kar je povzročilo smrtne žrtve in poškodbe. V mestu Belorečensk se je pod pritiskom snega vdal ostrešje zasebne hiše na ulici Festivalna, pri čemer je življenje izgubila 22-letna ženska, ena oseba pa je bila zaradi poškodb prepeljana v bolnišnico. Lokalne oblasti so potrdile, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na kraju nesreče. Drugi incident se je zgodil v naselju Stepni, kjer se je porušila streha dvoetažnega večstanovanjskega objekta. Čeprav v tem primeru ni bilo poškodovanih, so oblasti iz stavbe evakuirale 20 stanovalcev. Te so začasno namestili v prostore lokalne osnovne šole, kjer so vzpostavili center za nujno pomoč. Regija se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki so močno obremenile dotrajano infrastrukturo in povzročile logistične težave pri zagotavljanju varnosti prebivalstva.

Avstralsko velemesto Sydney je vstop v novo leto 2026 obeležilo s tradicionalnim in spektakularnim ognjemetom v pristanišču, pri čemer so uporabili devet ton pirotehničnih sredstev. Kljub povečanim varnostnim tveganjem in nedavnim pretresom so se oblasti odločile izvesti dogodek v polnem obsegu, s čimer so želele pokazati odpornost mesta in kljubovati grožnjam s terorizmom. Praznovanje je privabilo množice ljudi, ki so si ogledali enega največjih pirotehničnih spektaklov na svetu. Pred začetkom osrednjega praznovanja so se prebivalci in obiskovalci s svečami in minuto molka poklonili žrtvam tragičnega napada na plaži Bondi Beach. Dogodek je tako združil žalovanje za izgubljenimi življenji in praznično vzdušje ob prihodu novega leta. Varnostni ukrepi v okolici pristanišča so bili zaradi preteklih dogodkov poostreni, vendar to ni preprečilo izvedbe načrtovanega programa, ki ostaja osrednji simbol avstralskega novoletnega praznovanja.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.

Ameriška komisija za poltisočletnico želi praznovanje 250. obletnice ZDA spremeniti v največje leto prostovoljstva v državi s programom America Gives.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Na posnetkih je videti generalmajorja, ki pojasnjuje domnevne poti letenja dronov, ter vojaka v maskirni uniformi, ki prikazuje improvizirano eksplozivno napravo. Kljub objavi gradiva neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da verodostojnosti posnetkov ni mogoče potrditi, saj so bili objavljeni z večdnevnim zamikom po dogodku. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je ruske navedbe označila za načrtovan dezinformacijski manever, katerega namen je odvrniti pozornost od dejanskih dogodkov na bojišču. Ukrajinski politični vrh še naprej kategorično zanika kakršno koli vpletenost v incident in trdi, da Rusija uporablja tovrstne inscenirane dogodke kot izgovor za intenzivnejše napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini. Obtožbe so se pojavile v času povečanih napetosti in nejasnosti glede prihodnjih mirovnih pogajanj.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

V tajski provinci Kančanaburi se je 31. decembra zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtobus s 40 ruskimi turisti. Vozilo, ki je bilo namenjeno na novoletni izlet proti reki Kwai, je trčilo v pred njim vozeči avtomobil. Večina potnikov je v trenutku trka spala, zaradi česar jih je sunkovito vrglo s sedežev. Po poročanju lokalnih virov so bili v nesreči poškodovani štirje ljudje, ki so bili nemudoma prepeljani v bolnišnico, kjer so jim nudili ustrezno oskrbo. Preostali potniki so nesrečo prestali brez hujših poškodb in so pot lahko nadaljevali z nadomestnim avtobusom. Incident se je zgodil na območju, ki je med turisti priljubljeno zaradi zgodovinskih znamenitosti, a hkrati znano po zahtevnih cestnih odsekih. Oblasti so začele preiskavo o vzroku trčenja, medtem ko so očividci potrdili, da je bila zdravniška pomoč zagotovljena hitro in učinkovito. Dogodek sledi nizu podobnih prometnih nesreč v regiji, v katere so bili vpleteni tuji državljani.

Zaradi močnega sneženja v osrednjem in severnem delu Poljske je na hitri cesti S7 med Varšavo in Gdanskom nastal več deset kilometrov dolg zastoj. Po poročanju lokalne policije so kolone vozil v noči na sredo dosegle dolžino do 20 kilometrov, v mrazu pa je ostalo ujetih na stotine voznikov. Težave so se začele v torek popoldne, ko so tovorna vozila zaradi spolzkega cestišča in snega začela obstajati na klancih, kar je popolnoma ohromilo promet. Policisti iz Olsztyna in Ostrode so ponoči nudili pomoč ujetim vozikom, do srede zjutraj pa je promet ponovno stekel. Namestnik poljskega ministra za infrastrukturo Stanislaw Bukowiec je na novinarski konferenci potrdil, da v dogodku nihče ni bil poškodovan, kljub ekstremnim zimskim razmeram, ki so ohromile ključno prometno povezavo do baltskega pristanišča Gdansk.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

Nova Zelandija je v svojem največjem mestu Auckland že pozdravila prihod novega leta 2026. Osrednje praznovanje je potekalo ob stolpu Sky Tower, ki velja za najvišjo zgradbo na južni polobli. Ob polnoči se je z 240 metrov visokega stolpa začel petminutni ognjemet, med katerim so z različnih nadstropij izstrelili približno 3500 pirotehničnih sredstev. Auckland je tradicionalno prvo večje svetovno mesto, ki vstopi v novo koledarsko leto, kar vsako leto pritegne pozornost svetovne javnosti. Praznovanje v novozelandski metropoli predstavlja začetek globalnega niza novoletnih praznovanj, ki se nato postopoma selijo prek Avstralije, Azije in Evrope proti ameriški celini. Kljub časovni razliki dogodek simbolizira prelomnico, ki jo spremljajo milijoni ljudi po vsem svetu.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je zadnje tedne intenzivno delal na sestavi svoje administracije in imenovanju ključnih kadrov.

Moskva je v ponedeljek uradno obtožila Kijev, da je z več deset kamikaze droni napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Rusija ni predložila konkretnih dokazov za svoje trditve, je Kremelj nemudoma napovedal revizijo svojih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je o domnevnem incidentu v telefonskem pogovoru obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil ogorčenje nad dogodkom, medtem ko je uradni Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Napetosti so se dodatno stopnjevale z rusko namestitvijo novega raketnega sistema Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, na ozemlje Belorusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Incident predstavlja resno grožnjo krhkemu diplomatskemu procesu, saj Rusija trdi, da napad na rezidenco državnega voditelja bistveno spreminja naravo konflikta in njihovo pripravljenost na kompromise.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Po trčenju dveh vlakov blizu Machu Picchu, v katerem je umrla ena oseba in bilo ranjenih najmanj 40, so začeli preiskavo. Nesreča se je zgodila na glavni progi do inkovske citadele med vlakoma dveh konkurenčnih podjetij, kar je povzročilo prekinitev železniškega prometa.

Po skoraj 12 letih od izginotja leta MH370 se je iskanje znova začelo z uporabo novih tehnologij. Malezijska vlada je sporočila, da je plovilo začelo novo operacijo iskanja pogrešanega letala. Kljub večletnim mednarodnim iskanjem preiskovalci še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo z letalom, vendar ponovno iskanje znova vzbuja upanje.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

V prestolnici Bangladeša, Daki, so danes ob izjemno strogih varnostnih ukrepih izvedli pogrebno molitev (namaz-e-janaza) za nekdanjo trikratno predsednico vlade Khaledo Zia. Na slovesnosti se je zbralo več milijonov ljudi, ki so se poklonili politični ikoni in dolgoletni voditeljici Bangladeške nacionalistične stranke (BNP). Pogrebni sprevod je potekal pod nadzorom močnih policijskih in varnostnih sil, da bi preprečili morebitne nemire v državi. Zia, ki je bila prva ženska na čelu bangladeške vlade, je umrla v torek po dolgotrajni bolezni v starosti 80 let. Njeno smrt je zaznamovalo tudi žalovanje v regiji, saj se je pogreba udeležil indijski zunanji minister S. Jaishankar, sožalje pa je izrazil tudi indijski premier Narendra Modi. Dogodek pomeni konec pomembnega obdobja v bangladeški politiki, ki ga je desetletja zaznamovalo njeno rivalstvo s Sheikh Hasino.

Mamadou Lamine Diawara, župan občine Djirédji v departmaju Sédhiou na jugu Senegala, je umrl 31. decembra 2024. Diawara, ki je bil na položaju župana neprekinjeno od leta 2009, je veljal za vplivnega lokalnega politika in gospodarskega operaterja. Njegova smrt predstavlja pomembno izgubo za regijo, saj je v svojem dolgoletnem mandatu veljal za osrednjo osebnost lokalnega razvoja. Kot poročajo lokalni viri, se je Diawara v svoji politični karieri še posebej posvetil izboljšanju infrastrukture v regiji Boudjé. Prizadeval si je predvsem za odpravljanje izolacije oddaljenih območij in vzpostavitev boljše prometne povezanosti. Njegov prispevek k razvoju javne infrastrukture in gospodarskemu opolnomočenju prebivalstva je pustil globok pečat v lokalni skupnosti, ki se zdaj poslavlja od svojega dolgoletnega voditelja.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih navedbah prikazuje uničenje brezpilotnega letalnika med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je incident označila za načrtovano teroristično dejanje in neposreden napad na voditelja države, ob tem pa napovedala zaostritev stališč v prihodnjih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran trdi, da gre za provokacijo, ki zahteva odločen povračilni odziv. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnico. Po njegovih besedah so trditve Kremlja namenjene spodkopavanju diplomatskih prizadevanj in iskanju izgovorov za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Incident se dogaja v času povečanih napetosti, ko se obe strani spopadata z obtožbami o zračnih napadih na kritično infrastrukturo in strateške objekte. Napad na rezidenco, če bi bil potrjen, bi predstavljal pomemben premik v taktiki ukrajinskih sil, vendar neodvisni viri informacij o vpletenosti Kijeva še niso potrdili.

Češki kriminalisti so vložili obtožnico proti 35-letnemu moškemu, ki je v ponedeljek v Plznu odtujil avtobus in z njim kasneje povzročil prometno nesrečo v bližini vasi Záluží. Preiskava je razkrila, da je osumljenec vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, hkrati pa sta bila hitra testa na prisotnost alkohola in prepovedanih drog v telesu pozitivna. Moški je obtožen neupravičene uporabe tuje stvari, vendar policija napoveduje morebitno razširitev pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po prejemu rezultatov laboratorijskih analiz krvi in urina. Osumljenec se po odločitvi preiskovalnih organov brani s prostosti. Incident predstavlja nadaljevanje težav z varnostjo v cestnem potniškem prometu na Češkem, saj se država spopada s ponavljajočimi se primeri nevarnih voznikov pod vplivom substanc. Čeprav tokrat v avtobusu v času kraje ni bilo potnikov, dogodek poudarja tveganja, ki jih povzročajo osebe z zgodovino prometnih prekrškov in odvzeto pravico do upravljanja vozil.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Podpredsednik in tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je v svojem novoletnem sporočilu izrazil globoko solidarnost s prebivalci Gaze. Čelik je poudaril, da bi moralo prihajajoče leto prinesti upanje in označiti začetek boljših dni za to območje, ki ga je označil za simbol človeštva. Njegove izjave odražajo uradno stališče Turčije, ki se v mednarodni politiki zavzema za končanje spopadov in humanitarno pomoč na palestinskih ozemljih. Izjava je bila podana v kontekstu pričakovanj za novo leto, pri čemer je Čelik izpostavil, da Gaze ne gre razumeti zgolj kot geografsko območje, temveč kot vprašanje svetovne vesti. Njegove besede so namenjene tako domači javnosti v Turčiji kot mednarodni skupnosti, z namenom ohranjanja pozornosti na humanitarni krizi, ki se odvija na Bližnjem vzhodu. Politični vrh Turčije s takšnimi sporočili krepi svojo vlogo zagovornika muslimanskih skupnosti po svetu.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Severni deli Severne Amerike, vključno z Montrealom in Chicagom, so novo leto pričakali v znamenju ekstremnega mraza in snežnih padavin. Vremenoslovci so poročali o hitrem pomiku snežnih front, ki so jim sledile polarne zračne mase, te pa so povzročile padec temperatur blizu ledišča in nevarne vetrovne razmere. V Montrealu so sunki zahodnega vetra dosegali hitrosti do 40 km/h, kar je ob dejanski temperaturi minus 10 stopinj Celzija ustvarilo občutek znatno nižjih temperatur. Napovedi za prve dni novega leta so predvidevale nadaljevanje sezonsko hladnega vremena, pri čemer so se prebivalci spopadali z vetrom, ki je občutek mraza potisnil proti ničli po Fahrenheitovi lestvici. Razmere so bile posledica širšega arktičnega vala, ki je že konec decembra 2025 zajel severno poloblo in povzročil logistične težave ter nevarnost ozeblin. Sneženje je bilo najintenzivnejše v silvestrski noči, kar je dodatno otežilo cestni promet in praznovanja na prostem.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Mesto Kisumu v Keniji je vstopilo v novo leto s kombinacijo praznovanja, premišljevanja in molitve. Svet je vstopil v leto 2026 z ognjemeti in svetlobnimi predstavami, ob tem pa so poostrili varnostne ukrepe.

Začasni odpravnik poslov Združenih držav Amerike v Rusiji Douglas Dyckhouse je 31. decembra v imenu celotnega ameriškega naroda čestital ruskim državljanom ob prihajajočem novem letu. V video nagovoru, ki ga je deloma podal v ruskem jeziku, je državljanom zaželel zdravja, miru in blaginje. Diplomat je v svojem sporočilu poudaril pomen prijateljstva med narodi ter prenesel iskrene želje vsem ruskim družinam. Dogodek sovpada z izjavami ruskega veleposlanika v ZDA Aleksandra Darčijeva, ki je ocenil, da leto 2025 prinaša priložnost za obnovitev odnosov med Moskvo in Washingtonom. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin poslal novoletno voščilo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem. Kljub zaostrenim diplomatskim odnosom med državama praznična voščila ohranjajo kanal neformalne komunikacije na ravni ljudske diplomacije.

V okolici Rima se je ponoči zgodil pretresljiv incident, v katerem je domači pes pasme pitbul v stanovanju brutalno napadel svojega lastnika. Moški je zaradi napada utrpel hude telesne poškodbe, vendar po navedbah zdravniškega osebja njegovo življenje ni ogroženo. Agresivni napad je prekinila njegova soproga, ki je v poskusu reševanja moža prijela nož in psa večkrat zabodla, zaradi česar je žival na mestu poginila. Na prizorišče so po klicu na nujno številko 112 nemudoma prispeli karabinjerji in reševalna vozila. Po prvih informacijah preiskovalcev vzrok za nenaden in silovit napad psa, ki ni hotel popustiti primeža, še ni znan. Dogodek je ponovno odprl vprašanja o varnosti lastništva določenih pasem psov v domačem okolju in ustreznosti ukrepanja v ekstremnih situacijah. Policijska preiskava o okoliščinah incidenta še poteka, moški pa ostaja na zdravljenju v bolnišnici.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.

Tatiana Schlossberg, priznana ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Družina pokojne je v torek potrdila, da je bila za mlado pisateljico usodna agresivna oblika krvnega raka oziroma akutna mieloična levkemija. Schlossbergova je bila širši javnosti poznana predvsem po svojem delu na področju okoljskega novinarstva, kjer je med drugim pisala za prestižni časnik The New York Times. Smrt Schlossbergove je sledila le mesec dni po objavi njenega pretresljivega eseja v reviji The New Yorker, v katerem je odkrito spregovorila o svojem boju z boleznijo in napovedala, da ji ostaja manj kot leto dni življenja. Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja je preko družbenih omrežij izpostavila njene prispevke k ozaveščanju o podnebnih spremembah in njen intelektualni pečat. Kot hči Caroline Kennedy je bila del ene najvplivnejših ameriških političnih dinastij, vendar si je pot v javnosti utrla predvsem z lastnim avtorskim delom.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa ranile šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Po navedbah vodje regionalne vojaške uprave Oleha Kiperja so droni zadeli štiri stanovanjske objekte in povzročili znatno škodo na civilni energetski infrastrukturi, zaradi česar je približno 120.000 ljudi ostalo brez oskrbe z električno energijo. Napad predstavlja del širše ruske strategije stopnjevanja zračnih napadov na urbana središča in kritično infrastrukturo po vsej državi. Odesa, ki je ključno pristanišče ob Črnem morju, se od začetka ruske agresije nenehno spopada z raketnim in letalskim obstreljevanjem. Lokalni uradniki so potrdili, da so bili v zadnjem napadu neposredno tarča stanovanjski bloki, kar dodatno zaostruje humanitarne razmere v regiji. Ukrajinske obrambne sile si prizadevajo okrepiti zračno obrambo nad mestom, medtem ko Rusija nadaljuje z uporabo poceni in številčnih dronov tipa Shahed za izčrpavanje ukrajinskih obrambnih sistemov in uničevanje energetske mreže pred zimskim obdobjem.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je z dekretom imenoval generalmajorja Ahmada Vahidija za novega namestnika vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC). Imenovanje izkušenega stratega, ki je v preteklosti zasedal več visokih položajev v iranskem obrambnem in varnostnem aparatu, velja za pomembno kadrovsko spremembo v vrhu te elitne vojaške veje. Vahidi bo na novem položaju odgovoren za operativno vodenje in strateško načrtovanje znotraj korpusa, ki predstavlja ključni steber iranske moči. Analitiki ocenjujejo, da presenetljivo imenovanje odraža prizadevanja Teherana za utrditev poveljniške strukture v času povečanih regionalnih napetosti. General Vahidi, ki velja za veterana z desetletji izkušenj, bo neposredno podrejen glavnemu poveljniku garde. Njegova nova vloga vključuje koordinacijo med različnimi vejami IRGC, vključno z zunanjimi operacijami in notranjo varnostjo, kar utrjuje njegovo vlogo v najožjem krogu iranskega vojaškega vodstva. Uradni Teheran podrobnejših razlogov za zamenjavo na tem položaju ni navedel.

Otoška država Kiribati v Tihem oceanu je kot prva na svetu uradno vstopila v novo leto 2026. Republika, ki leži približno 6000 kilometrov vzhodno od Avstralije in šteje okoli 135.000 prebivalcev, je polnoč dočakala ob 11. uri po srednjeevropskem času. Zaradi razpršenosti na 33 otokih in specifične lege ob datumski meji država tradicionalno odpira svetovna praznovanja novega leta. Poseben status prve države, ki vstopi v novo leto, Kiribati ohranja že tri desetletja, odkar so leta 1995 revidirali časovne pasove. Medtem ko se v Tihem oceanu slavja začenjajo, evropske države, vključno z Nizozemsko, poročajo o prvih incidentih, povezanih s pirotehniko. V Haagu je policija zasegla 4800 kilogramov ognjemetnih izdelkov, gasilci pa so že posredovali pri prvem požaru, ki je izbruhnil v bližini ene izmed osnovnih šol.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno razkrila podrobnosti o neprijetni izkušnji iz svoje mladosti, ko je bila žrtev napada na vlaku. 78-letna soproga kralja Karla III. je opisala, da je med branjem knjige nanjo planil moški, vendar se mu je odločno uprla. V intervjuju je poudarila, da jo je dogodek takrat navdal z močnim občutkom jeze, kar je kasneje vplivalo na njeno javno udejstvovanje. Kraljica Camilla se že vrsto let aktivno posveča delu v dobrodelnih organizacijah in pobudah, ki se spopadajo s problematiko spolnega in družinskega nasilja. Njena izpoved služi kot podpora žrtvam tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi se redno srečuje pri svojem humanitarnem delu. S tem ko je delila lastno izkušnjo, želi kraljica opolnomočiti druge žrtve in spodbuditi družbo k odločnejšemu ukrepanju proti nasilju nad ženskami. Njen angažma na tem področju velja za enega najpomembnejših stebrov njenega javnega delovanja znotraj britanske monarhije.

V dveh ločenih primerih v Tajvanu in Hongkongu so policisti odkrili trupli mladih žensk, ki sta bili po navedbah preiskovalcev žrtvi nasilnih dejanj svojih partnerjev. V okrožju Hualien na Tajvanu so na pokopališču Yuli našli 28-letno Lin, ki je bila le napol oblečena in je imela na telesu vidne znake nasilja, vključno z modricami na vratu in sledmi avtomobilskih pnevmatik na zadnjici. Policija je pridržala njenega partnerja, ki trdi, da je šlo za prepir, vendar preiskava poteka v smeri naklepnega umora in trpinčenja. Istočasno so v Hongkongu, v stanovanjskem kompleksu Lok Wah South Estate, odkrili truplo 35-letne domačinke v stanovanju njenega partnerja. Truplo je bilo skrito med vzmetnico in posteljnim okvirjem v neurejenem stanovanju brez električne energije. Policija kot glavnega osumljenca išče njenega partnerja nekitajskega porekla, s katerim je bila žrtev v zvezi približno pol leta. V obeh primerih preiskovalci poudarjajo brutalnost dejanj in dejstvo, da so osumljenci osebe, ki so bile žrtvam blizu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Kalifornijo je ob začetku novega leta zajela nova serija neviht, ki so jih okrepile atmosferske reke, kar je povzročilo vnovično nevarnost poplav po celotni zvezni državi. Padavine so se pojavile le nekaj dni po uničujočem božičnem neurju, ki je pustilo visoke vodostaje rek in namočena tla, kar je znatno povečalo tveganje za nove naravne nesreče. Čeprav so meteorologi napovedali, da sredina nevihta nima tako ekstremnih lastnosti kot prejšnja, so prebivalce opozorili na previdnost. Zaradi nasičenosti tal z vodo so se lokalne oblasti pripravile na morebitne evakuacije in zapore cest. Močno deževje je v nekaterih delih države povzročilo težave v prometu in oskrbi z električno energijo. Strokovnjaki poudarjajo, da so zaporedni vremenski dogodki posledica specifičnih atmosferskih pogojev, ki v zadnjih letih povzročajo vse pogostejše in intenzivnejše padavinske cikle na zahodni obali Združenih držav Amerike.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je domnevni udar označilo za načrtovano in stopnjevano operacijo, v kateri naj bi bilo v moskovski regiji poškodovanih več ljudi, ena oseba pa je bila ranjena. Po navedbah ruskih virov so bili napadi usmerjeni neposredno na državno rezidenco, kar Moskva interpretira kot dejanje državnega terorizma. Uradni Kijev je vse obtožbe o vpletenosti kategorično zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na rusko politično vodstvo, temveč se osredotoča na obrambo lastnega ozemlja. Dogodek je povzročil dodatno zaostritev retorike, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že napovedal spremembo ruskih pogajalskih izhodišč v morebitnih mirovnih pogovorih kot neposreden odgovor na incident. Stopnjevanje napetosti med državama se tako nadaljuje v luči medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in vodilne predstavnike držav.

Meteorološki urad je izdal novo opozorilo za sneg in poledico za štiri regije v Angliji, ki jih bo prizadelo ta konec tedna. Nove vremenske napovedi kažejo, da bo sneg verjetno zajel večino Velike Britanije, le eno mesto in njegova okolica naj bi se izognila zimskim razmeram. V Grčiji se novo leto začenja s hladnim vremenom, pričakujejo pa se tudi zmrzal in lokalno sneženje.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

V operativnem štabu Krasnodarske regije so sporočili, da so ukrajinski brezpilotni letalniki v Tuapseju poškodovali pomorski kadetski korpus, psihonevrološki dispanzer in hidrometeorološki tehnikum. Komisije že pregledujejo poškodovane stanovanjske hiše.

Združene države Amerike se ob koncu leta soočajo z obsežnim zimskim neurjem, ki je povzročilo kaos v prometu na srednjem zahodu in severovzhodu države. V zvezni državi Minnesota so oblasti zaradi močnega sneženja in vetra zaprle dele avtoceste I-35, državna policija pa je poročala o stotinah prometnih nesreč in zdrsov vozil. Guverner Tim Walz je zaradi nevarnih razmer na cestah že pooblastil ustrezne službe za ukrepanje, medtem ko ministrstvo za promet odsvetuje potovanja v zahodnih delih države. Vremenske nevšečnosti se selijo proti severovzhodu, kjer v zveznih državah Rhode Island in Massachusetts na silvestrovo pričakujejo do sedem centimetrov novega snega. Temperature bodo ob vstopu v novo leto 2026 ostale nizke, cestišča pa bodo zaradi poledice ostala nevarna. Kljub napovedanemu rahlemu izboljšanju razmer v nekaterih delih države, vremenoslovci opozarjajo na nov sistem padavin, ki bo v sredo prinesel dodatno sneženje, kar bi lahko še podaljšalo potovalne zastoje v prazničnem obdobju.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Kraljica Camilla je podrobno opisala grozljiv trenutek, ko jo je na vlaku napadel moški.

Skoraj dvanajst let po eni največjih ugank v zgodovini civilnega letalstva so se v južnem Indijskem oceanu znova začele iskalne akcije za letalom Boeing 777 družbe Malaysia Airlines. Letalo, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking z 239 osebami na krovu, je izginilo 8. marca 2014. Novo operacijo izvaja ameriško-britansko podjetje za morske raziskave Ocean Infinity, ki bo v iskanju uporabilo najsodobnejšo tehnologijo, vključno z avtonomnimi podvodnimi droni. Podjetje bo uporabilo robotsko opremo, ki se lahko potopi do globine 6.000 metrov in ostane pod vodo več dni. Ti roboti so opremljeni s sonarji visoke ločljivosti, ultrazvočnim slikanjem in magnetometri za izdelavo tridimenzionalnih zemljevidov morskega dna. Iskalna akcija naj bi po načrtih trajala do 55 dni, osredotočena pa bo na ožje in natančneje določeno območje kot v preteklosti. Malezijsko ministrstvo za promet je s podjetjem sklenilo pogodbo po načelu 'brez najdbe ni plačila', v primeru uspešnega odkritja razbitin pa bo podjetju izplačana nagrada v višini 70 milijonov dolarjev.

Zadnji dan leta 2025 je prinesel mrzlo vreme z najvišjimi temperaturami v zgodnjih 30 stopinjah, občutek mraza pa je bil še močnejši zaradi vetra. Temperature so se spustile v zgornje desetine in spodnje dvajsetice, veter pa je bil lahek iz severozahoda.

Ruski predsednik Vladimir Putin je načelniku generalštaba ruske vojske Valeriju Gerasimovu naročil, naj ruske sile v letu 2026 razširijo tako imenovani varovalni oziroma tamponski pas v severovzhodnem delu Ukrajine. General Gerasimov je na srečanju z vojaškim vrhom in predstavniki medijev poudaril, da ruske enote trenutno uspešno napredujejo, pri čemer naj bi ruska vojaška skupina Sever že zasedla približno 950 kvadratnih kilometrov ozemlja na tem območju. Ta strateška odločitev Kremlja sledi preteklim vojaškim uspehom in postopnemu prilagajanju ciljev t. i. posebne vojaške operacije. Načrtovana razširitev varovalnega pasu je neposredno povezana s prizadevanji Moskve za vzpostavitev demilitariziranih območij pod ruskim nadzorom, kar bi po prepričanju ruskega vodstva preprečilo ukrajinske napade na rusko obmejno ozemlje. Gerasimov je potrdil, da so operacije za uresničitev tega cilja že v teku in se bodo v prihodnjem letu še okrepile, kar nakazuje na dolgoročno načrtovanje vojaških dejavnosti na ukrajinskem bojišču.

Savdska Arabija je izvedla zračni napad na jemensko pristaniško mesto Mukala, kjer je ciljala na pošiljko orožja, ki so jo Združeni arabski emirati (ZAE) namenili separatističnemu Južnemu prehodnemu svetu (STC). Napad označuje kritično zaostritev odnosov med ključnima zaveznicama v jemenski koaliciji, saj je Savdska Arabija neposredno napadla logistične interese svojega regionalnega partnerja. Kot odziv na incident so ZAE napovedali popoln umik svojih vojaških sil iz Jemna, kar bi lahko korenito spremenilo dinamiko večletne državljanske vojne. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je jemenski predsedniški svet, ki uživa podporo Rijada, od Abu Dabija zahteval takojšen umik vseh sil v roku 24 ur in enostransko preklical sporazum o skupni obrambi. Do stopnjevanja prihaja po tem, ko so separatisti pod vodstvom STC, ki jih podpirajo ZAE, prevzeli nadzor nad strateško pomembnima provincama Hadramut in Mahra, vključno s ključno naftno infrastrukturo. Jemen, ki velja za najrevnejšo arabsko državo, ostaja razdeljen med mednarodno priznano vlado v Adnu in uporniškimi Hutiji, ki pod nadzorom Irana obvladujejo prestolnico Sana. Novi separatistični konflikt znotraj prvotne koalicije ogroža stabilnost celotne regije Perzijskega zaliva in strateških trgovskih poti. Čeprav so se neposredni spopadi z uporniškimi Hutiji po letu 2022 nekoliko umirili, notranji razkol med Savdsko Arabijo in ZAE odpira novo fronto, ki dodatno poglablja humanitarno krizo in gospodarski zlom države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi razpad zavezništva lahko vodil v dolgotrajno nestabilnost na stičišču pomembnih pomorskih poti.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.