Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

V starosti 35 let je umrla Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Priznana novinarka, ki se je specializirala za področje okolja in podnebnih sprememb, je izgubila bitko z redko in agresivno obliko levkemije. Schlossbergova je novembra lani pritegnila pozornost javnosti s pretresljivim esejem, v katerem je podrobno opisala svoj spopad z boleznijo in negotovost glede prihodnosti. Njena smrt predstavlja novo tragedijo v družini Kennedy, ki jo že desetletja zaznamujejo predčasne smrti in nesreče. Schlossbergova je pred delom neodvisne novinarke pisala za prestižni The New York Times, kjer je s svojim poročanjem o okoljski problematiki veljala za enega najbolj obetavnih glasov svoje generacije. Družina se je od pokojne poslovila v zasebnem krogu, javnost pa se spominja njenega prispevka k ozaveščanju o podnebnih krizi.

Tuomas Malinen, profesor s helsinške univerze, je v svojem prispevku na platformi Substack ocenil, da se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaveda svoje usode po morebitnem koncu konflikta in zato načrtuje odhod iz Ukrajine. Po Malinenovih besedah so vojaške dejavnosti ključne za obstanek Zelenskega na oblasti, saj bi se moral v primeru miru soočiti s pravosodjem zaradi obtožb o korupciji in napačnih političnih odločitvah. Avtor zapisa trdi, da bi razkritja o nepravilnostih predsednika prisilila v iskanje zatočišča v tujini. Analiza se osredotoča na trditve, da Zelenski premišljuje o neobičajnih možnostih za svojo varnost, ko bo vojna končana. Malinen poudarja, da bodo po koncu spopadov postala očitna koruptivna dejanja in napačne strateške poteze trenutnega vodstva, kar naj bi spodkopalo njegovo legitimnost doma in v tujini. Takšni zapisi se pojavljajo v času, ko so poročila o notranjem nezadovoljstvu v Ukrajini in kritikah z Zahoda vse pogostejša.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Obsežno zimsko neurje je v zadnjih dneh leta 2025 močno ohromilo dele osrednjega in severovzhodnega dela Združenih držav Amerike, kar je povzročilo nevarne razmere na cestah in številne prometne nesreče. V zvezni državi Minnesota so oblasti zaradi snežnih zametov in močnega vetra zaprle dele meddržavne avtoceste I-35 proti meji z Iowo, prometna ministrstva pa so izdala opozorila, naj se državljani ne odpravljajo na pot brez nujnih razlogov. Po podatkih državne policije so zabeležili na stotine zdrslov vozil, več deset nesreč z materialno škodo in primere prevrnjenih tovornjakov. Vremenske nevšečnosti se pred prihodom novega leta 2026 selijo proti severovzhodu države. V zveznih državah Rhode Island in Massachusetts se pripravljajo na novo pošiljko snega, ki bi lahko prinesla do pet centimetrov nove odeje, kar bo ob nizkih temperaturah povzročilo poledico. Čeprav se veter v nekaterih delih umirja, ostajajo razmere zaradi močnega sneženja in piha vetra, ki povzroča zamete, izjemno zahtevne za voznike in komunalne službe.

Ruski droni so v nočnem napadu bombardirali stanovanjske zgradbe in električno omrežje v Odesi v Ukrajini. Ranjeni so bili tudi otroci, vključno z malčkom.

V bližini svetovno znane turistične znamenitosti Machu Picchu v Peruju sta včeraj trčila dva potniška vlaka, pri čemer je umrl strojevodja enega izmed vlakov, Roberto Cardenas. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih medijev je bilo v nesreči poškodovanih najmanj 40 ljudi, od katerih jih je 20 v resnem zdravstvenem stanju. Nesreča se je zgodila na progi, ki vodi proti priljubljeni inkovski utrdbi, kar je sprožilo obsežno reševalno akcijo. Na prizorišče trčenja je bilo napotenih 20 reševalnih vozil, ki so poškodovance prepeljala v zdravstvene ustanove v bližnjem mestu Cusco. Med poškodovanimi so po neuradnih podatkih tudi tuji turisti, zaradi česar je razmere začelo spremljati ameriško veleposlaništvo. Preiskava o vzrokih za trčenje dveh kompozicij na eni najprometnejših turističnih železniških povezav v Južni Ameriki še poteka, promet pa je bil začasno prekinjen.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Ruska vojska je v noči na 31. december z brezpilotnimi letalniki izvedla napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa in njegovo okolico. Po navedbah vodje odeske regionalne vojaške uprave Olega Kiperja je bilo v napadu ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Siloviti napadi so povzročili znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi, saj so droni zadeli več večstanovanjskih objektov. V nekaterih stanovanjih in na parkiranih vozilih so izbruhnili požari, ki so jih gasilci kasneje omejili. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so bili ranjeni otroci oskrbljeni v bolnišnici, medtem ko se nadaljuje ocenjevanje škode na prizadetih območjih. Gre za del širše ruske ofenzive z uporabo brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, ki so usmerjeni proti ukrajinskim urbanim središčem in energetski infrastrukturi. Lokalna civilna zaščita je prebivalce pozvala k upoštevanju zračnih alarmov, saj se intenzivnost napadov ob koncu leta stopnjuje.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je ostro odzval na zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obnovitvi letalskih napadov na državo. Pezeškian je poudaril, da bo Iran na vsakršno obliko agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom, ki ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump obljubil podporo morebitnim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo sprejel pogojev novega jedrskega dogovora. Iran je ob tem pozval mednarodno skupnost k obsodbi ameriških vojnih groženj, ki jih označuje za hudo in eksplicitno kršitev mednarodnega prava. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je ponovil stališče Teherana, da se bo država odločno branila pred vsakršno ponovno agresijo. Iranske oblasti vztrajajo, da so njihove jedrske dejavnosti in obrambne zmogljivosti namenjene izključno mirnodobnim in varovalnim namenom, medtem ko Trumpov pritisk interpretirajo kot politiko zatiranja.

Južnokorejsko ministrstvo za združitev je v sredo objavilo strateški načrt za obdobje 2026–2028, v katerem kot prednostno nalogo izpostavlja potrjevanje usode sorodnikov družin, ki jih je ločila korejska vojna. Seul namerava v primeru izboljšanja trenutno napetih odnosov s Severno Korejo nemudoma sprožiti postopke za ponovno vzpostavitev izmenjav tako na vladni kot na civilni ravni. Načrt predvideva sistematično iskanje informacij o preživelih sorodnikih na severu polotoka, kar ostaja eno najbolj perečih humanitarnih vprašanj v regiji. Državno organizirana srečanja družin so bila prekinjena po avgustu 2018 zaradi ohladitve odnosov med državama. Razmere so se dodatno poslabšale leta 2019, ko je severnokorejski voditelj Kim Jong-un ukazal odstranitev južnokorejskih objektov v turističnem območju Mount Kumgang, vključno z infrastrukturo za srečanja ločenih družin. Kljub trenutnemu zastoju si južnokorejska stran prizadeva pripraviti pravne in logistične okvire, ki bi omogočili takojšnje ukrepanje, če bi Pjongjang pokazal pripravljenost na dialog.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v torek izvedla drugi dan obsežnih vojaških manevrov v okolici Tajvana, ki so vključevali simulacijo popolne blokade otoka. V operacijah vzhodnega poveljstva so sodelovale mornariške, zračne in kopenske sile, ki so s pomočjo bombnikov H-6, opremljenih s protiladijskimi raketami, ter novih amfibijskih jurišnih ladij preizkušale zmogljivosti skupnega delovanja. Po navedbah kitajske strani so vaje služile kot demonstracija moči in sposobnosti za ohromitev prometa v okolici otoka, kar je vključevalo tudi izstrelitve raket v morje severno in južno od Tajvana. Oblast v Tajpeju so se na povečane pritiske odzvale z izvedbo lastnih izrednih vaj bojne pripravljenosti v Novem Tajpeju. Tajvanska vojska je ob tem javnost opozorila na obsežen val dezinformacij, ki naj bi se med manevri širile po spletu z namenom povzročanja panike. Kljub kitajskemu stopnjevanju napetosti tajvanske obrambne sile poudarjajo, da razmere pozorno spremljajo in so pripravljene na obrambo suverenosti, medtem ko je zaskrbljenost nad dogajanjem izrazila tudi Japonska.

V pakistanskem velemestu Karači so na silvestrovo uradno predstavili novo floto dvonadstropnih avtobusov, ki bodo javnosti na voljo s 1. januarjem 2026. Minister za promet province Sind Sharjeel Inam Memon je napovedal, da bodo avtobusi sprva vozili na poskusni liniji med območjem Malir in cesto Sharea Faisal, da bi ocenili odziv javnosti. Ta korak je del širše strategije deželne vlade, ki želi v prihodnjem letu dvonadstropne avtobuse uvesti na vse glavne mestne prometnice. Poleg nove flote je vlada uradno odprla povezavo med oranžno in zeleno linijo hitrega avtobusnega prevoza (BRT). Ta integracija potnikom iz Orangi Towna omogoča potovanje do postaje Numaish z eno vozovnico, kar zmanjšuje stroške in poenostavlja prestopanje. Minister Memon je izpostavil, da bo ta izboljšava koristila približno 100.000 potnikom dnevno, kar predstavlja pomemben napredek pri reševanju dolgoletnih težav z mobilnostjo v 23-milijonskem mestu.

Nacionalna vremenska služba ZDA je za dele Nove Mehike izdala opozorilo pred močnim sneženjem, ki je v zadnjih dneh leta 2025 resno oviralo promet in povzročilo nevarne razmere na cestah. Oblasti so potnikom svetovale, naj potovanja odložijo, saj so nizke temperature in padavine najbolj ogrozile mostove in nadvoze. Kljub trenutnemu mrazu napovedi za začetek leta 2026 kažejo na postopen trend ogrevanja pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, čeprav v gorskih predelih še vedno pričakujejo možnost dežja in snega. O zimskih razmerah so poročali tudi iz pakistanske province Beludžistan, kjer so mesta Ziarat, Chaman in Kalat prekrila snežna odeja. Temperature so se v regiji spustile do dveh stopinj Celzija pod ničlo, kar je v prestolnici Quetta povzročilo prekinitve v oskrbi z električno energijo in težave v cestnem prometu. Vremenski dogodki v obeh regijah so del širšega vala hladnih front, ki so ob koncu leta zajele različne dele severne poloble.

V rudniku železove rude Kušk v bližini mesta Bafk v osrednji iranski provinci Jazd se je danes zgodila huda nesreča, ko se je del rudnika zrušil in pod seboj pokopal 24 rudarjev. Po podatkih tiskovnega predstavnika iranskega Rdečega polmeseca so se reševalne ekipe nemudoma odpravile na prizorišče, da bi dosegle ujetnike pod ruševinami. Operacija se je zaključila razmeroma uspešno, saj so uradniki potrdili, da dogodek ni zahteval smrtnih žrtev. Po zadnjih informacijah sta bila v nesreči poškodovana le dva rudarja, medtem ko so ostalih 22 delavcev varno rešili na površje. Direktor Rdečega polmeseca v provinci Jazd je sporočil, da so vse osebe pravočasno locirali in jim nudili ustrezno oskrbo. Vzrok za nenadno zrušenje rudnika za zdaj še ni znan, oblasti pa so že napovedale preiskavo o varnostnih razmerah v objektu.

Območje okrožja Santa Barbara je za silvestrovo zvečer in 1. januarja napovedalo dež, ki naj bi se nadaljeval v jutranje ure, nato pa se pričakujejo rahle padavine. Meteorolog Jack Maney napoveduje otoplitev in možnost dežja v prihodnosti.

Vladi Japonske in Avstralije sta ostro obsodili obsežne kitajske vojaške manevre s pravim strelivom, ki so potekali v okolici Tajvana. Japonsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v regiji in ogrožajo mednarodno stabilnost. Tokio je Pekingu že prenesel svojo globoko zaskrbljenost in pozval k mirnemu reševanju vprašanj prek dialoga, namesto z uporabo sile. Kitajski pritiski so se v zadnjem obdobju okrepili, kar povzroča diplomatska trenja s sosednjimi državami. Avstralija se je pridružila kritikam in poudarila pomen ohranjanja miru v Tajvanski ožini za celotno mednarodno skupnost. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Kitajsko in njenimi regionalnimi partnerji, ki so se v preteklosti že spopadali zaradi vmešavanja v notranje zadeve in vprašanja suverenosti Tajvana.

Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.

Ameriški Deviški otoki so sprožili pravni postopek proti podjetju Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram. Tožba tehnološkemu velikanu očita, da na svojih platformah ni ustrezno zaščitil otrok pred škodljivimi vplivi in vsebinami. Po navedbah tožnikov podjetje uporablja škodljive algoritme, ki so zasnovani za povečanje interakcij uporabnikov, vendar hkrati ogrožajo varnost mladoletnih oseb. Poleg pomanjkljive zaščite mladih tožba izpostavlja tudi finančne koristi, ki jih Meta domnevno pridobiva s prikazovanjem lažnih oglasov. Vložena dokumentacija trdi, da se podjetje zavestno okorišča z nepreverjenimi in zavajajočimi oglasnimi vsebinami, medtem ko zanemarja varnostne protokole. Ta pravni korak se pridružuje vrsti podobnih postopkov, s katerimi različne jurisdikcije zahtevajo večjo odgovornost tehnoloških korporacij za vpliv njihovih storitev na duševno zdravje in varnost državljanov.

V nemški regiji Gornja Pfalška se je v zimskih razmerah pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bila udeležena šestletna deklica. Voznica osebnega avtomobila je pri zavijanju na dovoz spregledala dva otroka, ki sta se v snegu igrala na tleh. Zaradi drseče podlage in pozne reakcije voznica ni uspela pravočasno ustaviti vozila, kar je povzročilo, da je šestletna deklica končala pod kolesi avtomobila in tam ostala ukleščena. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli reševalci in gasilci, ki so deklico s tehničnim posegom rešili izpod vozila. Po prvih informacijah je utrpela poškodbe, vendar stopnja njihove nevarnosti še ni bila uradno potrjena. Njen brat, ki se je prav tako igral v bližini, v nesreči ni bil poškodovan, je pa dogodek povzročil precejšen šok pri vseh vpletenih. Policija še preiskuje natančne okoliščine nesreče in morebitno odgovornost voznice.

Milijoni ljudi po vsem svetu so na mestnih trgih in v zasebnih krogih pričakali novo leto 2026. Kot prva je v novo koledarsko leto vstopila pacifiška otoška država Kiribati, ki je polnoč dočakala ob 11. uri po srednjeevropskem času. Praznovanja so se nato postopoma selila čez svetovne prestolnice, kjer so potekali tradicionalni ognjemeti in javne prireditve ob prehodu iz leta 2025. Zadnji so novo leto pozdravili prebivalci Ameriškega Samoe ter nenaseljenih otokov Baker in Howland, kjer se je leto 2026 začelo 1. januarja ob 13. uri po srednjeevropskem času. Kljub različnim časovnim pasovom so globalna praznovanja minila v znamenju želja po miru in gospodarski stabilnosti, medtem ko so se številne države spopadale z organizacijo varnostnih ukrepov na množičnih javnih zbiranjih. Dogodek simbolizira enoten globalen prehod, ki vsako leto poveže različne kulture in narode.

V indijskem mestu Faridabad sta dva moška v premikajočem se kombiju več ur surovo posiljevala 25-letno žensko, nato pa jo vrgla iz vozila na zapuščeno cesto. Po navedbah lokalne policije je žrtev pri padcu utrpela hude poškodbe glave, zaradi katerih je potrebovala dvanajst šivov. Žensko so storilci zadrževali v ujetništvu v vozilu približno dve uri, preden so jo poškodovano zapustili na cesti med mestoma Gurgaon in Faridabad. Policijska kriminalistična veja je v sredo potrdila, da so oba osumljenca že izsledili in pridržali. Preiskovalci so prav tako zasegli vozilo, v katerem se je zgodil napad. Žrtev, ki je poročena, trenutno okreva po fizičnih poškodbah, medtem ko policija nadaljuje s postopki proti napadalcema. Dogodek je v zvezni državi Haryana povzročil precejšnje ogorčenje javnosti zaradi brutalnosti napada.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

Avstralski organi pregona so vložili obtožnico proti ženski, ki naj bi bila vpletena v majski strelski napad na stanovanjsko hišo v Sydneyju. Incident se je zgodil v ulici Frank Street v predmestju Mount Druitt, kjer so neznanci v objekt izstrelili več kot 30 nabojev. V času napada so bili v hiši prisotni stanovalci, med katerimi so bili tudi otroci, vendar poškodovanih ni bilo. Preiskovalci so po več mesecih dela uspeli identificirati in pridržati osumljenko, ki se bo zdaj zagovarjala pred sodiščem. Policija dogodek obravnava kot izjemno nevarno dejanje, ki bi lahko terjalo več smrtnih žrtev, zlasti zaradi velike količine uporabljenega strelnega orožja in prisotnosti mladoletnih oseb. Preiskava o morebitnih drugih vpletenih osebah in motivu za napad se še nadaljuje, medtem ko obtožena ostaja v pridržanju.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med nedavnimi pogajanji z rusko delegacijo v Rijadu, ki jo je vodil zunanji minister Sergej Lavrov, uporabil citat iz kultnega filma Boter (The Godfather). Po poročanju časnika New York Times je Rubio s citiranjem Vita Corleoneja poskušal sprostiti napeto ozračje med srečanjem visokih predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije. Dogodek v Savdski Arabiji predstavlja redek primer uporabe popularne kulture v visoki diplomaciji med državam z zaostrenimi odnosi. Rubio naj bi z imitacijo filmskega lika želel vzpostaviti neformalno komunikacijsko pot s Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi spopadata s številnimi geopolitičnimi nesoglasji. Ruska stran podrobnosti o odzivu na nenavadno diplomatsko potezo uradno ni komentirala, mediji pa dogodek izpostavljajo kot poskus vzpostavitve osebnega stika med pogajalci.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

V Peruju sta se na enotirni železniški progi, ki vodi do svetovno znanega arheološkega najdišča Machu Picchu, v torek zaletela dva potniška vlaka. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in poročanju televizije CNN je v nesreči umrla najmanj ena oseba, več kot 30 ljudi pa je bilo poškodovanih. Reševalne ekipe so takoj po trčenju začele z evakuacijo in nudenjem pomoči poškodovanim potnikom. Identiteta žrtve in narodnost poškodovanih turistov za zdaj še nista uradno potrjeni, prav tako pa preiskovalci še ugotavljajo natančen vzrok za trčenje na tej izjemno obiskani turistični poti. Gre za progo, ki je ključna za dostop do inkovskega mesta, saj tja ne vodi nobena neposredna cestna povezava. Zaradi nesreče je bil promet na progi začasno ustavljen, kar je povzročilo zastoje v potovanjih številnih tujih obiskovalcev.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let zaradi akutne mieloične levkemije. Novico o njeni smrti je na družbenih omrežjih potrdila Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja. Novembra je pisala o tem, da ji je morda ostalo manj kot leto dni življenja. Njena smrt je ponovno odprla razpravo o 'Kennedyjevi kletevi' in tragedijah, ki so zaznamovale družino Kennedy.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v svojem letnem pregledu za leto 2025 izpostavilo prizadevanja države pri ohranjanju zgodovinskega spomina na drugo svetovno vojno. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je letošnje leto označila za prelomno, saj naj bi Rusija svetu ponovno vrnila vedenje in spomin na dogodke iz tega obdobja, ki so po njenih besedah ponovno dobili ustrezno mesto v mednarodni zavesti. Zaharova je poudarila, da je oživljanje zgodovinskih dejstev o zmagi nad nacizmom ključni dosežek ruske diplomacije v preteklem letu. Po njenih navedbah so te aktivnosti pripomogle k temu, da je spomin na vojno ponovno "zasijal" v pravi luči, kar Moskva vidi kot protiutež poskusom spreminjanja zgodovine na mednarodnem prizorišču. Izjava odraža nadaljevanje ruske zunanjepolitične doktrine, ki se močno opira na dediščino velike domovinske vojne za utrjevanje nacionalne identitete in legitimnosti v sodobnih mednarodnih odnosih.

Več kot milijon ljudi se je zbralo ob obali sydneyskega pristanišča, da bi si ogledali svetovno znani ognjemet ob vstopu v novo leto. Številni obiskovalci so na najboljših lokacijah kampirali že čez noč, da bi si zagotovili nemoten razgled na ikonične znamenitosti, kot sta Opera in Harbour Bridge. Kljub prazničnemu vzdušju so avstralske oblasti izdale opozorila glede gneče in varnosti, saj so bila ključna opazovalna mesta zapolnjena že v zgodnjih jutranjih urah. Dogodek je potekal ob močno povečani prisotnosti policijskih sil, kar je bila neposredna posledica nedavnih varnostnih incidentov v državi. Policisti so bili opremljeni s posebno opremo, ki na avstralskih ulicah običajno ni vidna, s čimer so želeli zagotoviti varnost obiskovalcev ob pričakovanih rekordnih obremenitvah infrastrukture. Sydney ostaja eno prvih večjih svetovnih mest, ki tradicionalno gosti takšna množična praznovanja, kar vsako leto pritegne pozornost svetovne javnosti.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Po navedbah ruskih oblasti je Ukrajina izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal zaostritev pogajalskih izhodišč. Kljub resnim obtožbam iz Kremlja pa zahodni zavezniki, vključno z veleposlanikom ZDA pri zvezi Nato, Whitakerjem, izražajo močan dvom o resničnosti teh navedb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko operacijo pod lažno zastavo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za stopnjevanje agresije ali vplivanje na mednarodno javno mnenje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe odločno zanikal in poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na takšne cilje. Ameriški predsednik Donald Trump je bil o dogodku obveščen neposredno s strani Putina, pri čemer je izrazil ogorčenje, kar kaže na kompleksen preplet informacijske vojne med Moskvo, Kijevom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da so trditve o ukrajinskem napadu na tako oddaljeno in varovano lokacijo tehnično in politično malo verjetne, vendar služijo notranjepolitičnim ciljem Kremlja za utrjevanje podpore vojni.

Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka in postal prvi musliman na tem položaju. Slovesnost je potekala na stopnicah mestne hiše, kjer se je zbralo na stotine ljudi. Mamdani je s tem postal 112. župan New Yorka in eden najmlajših v zadnjih generacijah. Njegov mandat se začenja v času politične sence predsednika Trumpa, kar med judovsko skupnostjo v mestu vzbuja negotovost.

Kitajski analitiki so podali oceno o nedavnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Liu Jun, izvršni direktor centra za ruske študije na Vzhodnokitajski pedagoški univerzi, je izpostavil, da kljub minimalni dejanski škodi dogodek močno ogroža možnosti za prihodnja mirovna pogajanja med stranema. Po njegovih besedah tovrstne akcije kažejo na namero ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi zavrl ali povsem onemogočil proces iskanja diplomatske rešitve konflikta. Incident je sprožil tudi val ogorčenja v delu evropske javnosti in politike, kjer dejanja ukrajinske strani interpretirajo kot provokacijo, ki otežuje stabilizacijo razmer. Ruska stran je napad označila za poskus destabilizacije in napovedala ostre povračilne ukrepe. Čeprav Kijev uradno zavrača odgovornost za neposreden cilj na rezidenco, so ruski uradniki in kitajski opazovalci prepričani, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti v času, ko bi se morali začeti pogovori o premirju. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom, saj Rusija obtožuje Ukrajino uporabe terorističnih metod vojskovanja.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini znamenitega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v torek.

Zohran Mamdani je ob polnoči uradno prevzel vodenje New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki zagovarja demokratično-socialistično politično platformo, v svojo funkcijo prinaša mladostni optimizem, vendar ga že ob začetku mandata čakajo številni izzivi in visoka pričakovanja javnosti glede upravljanja metropole. Novi župan se bo moral nemudoma spopasti z vprašanji mestne infrastrukture, varnosti in gospodarske stabilnosti, hkrati pa uresničiti obljube o socialni pravičnosti, ki so bile ključni del njegove kampanje. Njegova izvolitev pomeni pomemben mejnik v politični zgodovini mesta in odraža spreminjajočo se demografsko ter politično podobo New Yorka.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da so ameriške letalske sile bombardirale domnevno tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Napad se je zgodil v kontekstu zaostrovanja ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo posredno potrdil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Operacija v Venezueli predstavlja redek neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike na ozemlju te južnoameriške države, cilj pa naj bi bilo uničenje infrastrukture za proizvodnjo prepovedanih drog. Poročila o napadu prihajajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer kolumbijske oblasti spremljajo dejavnosti ameriških sil v sosednji državi. Čeprav so podrobnosti o škodi in morebitnih žrtvah še vedno skope, Petrova potrditev dogodka nakazuje na neposredno vpletenost ZDA v protidopinške operacije na tujih tleh.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi sporočil, da so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na objekt v Venezueli. Po Petrovih navedbah je bila tarča napada tovarna kokaina, kar nakazuje na neposredno vmešavanje ameriških sil v protinarkotične operacije na ozemlju sosednje države. Petro je podrobnosti o operaciji razkril kot del širšega poročila o varnostnih razmerah v regiji. Incident predstavlja potencialno zaostritev diplomatskih odnosov v Južni Ameriki, saj vključuje tri države z zapleteno zgodovino sodelovanja in sporov. Čeprav so ZDA v preteklosti že podpirale protinarkotične dejavnosti v regiji, neposredni napadi na ozemlje Venezuele brez uradne objave Washingtona predstavljajo redko in tvegano potezo. Kolumbijski predsednik ob tem ni podal informacij o morebitnih žrtvah ali natančni lokaciji uničenega objekta.

Nemška policija nadaljuje obsežno iskalno akcijo za skupino zamaskiranih storilcev, ki so med božičnimi prazniki izvedli tehnološko dovršen rop v podružnici hranilnice Sparkasse v zahodni Nemčiji. Vlomilci so po vzoru filmskih scenarijev iz sosednje parkirne hiše prevrtali steno v bančni trezor, kjer so odprli več kot 3.000 sefov. Po zadnjih podatkih so tatovi odtujili gotovino, zlato in nakit, katerih vrednost ocenjujejo na približno 100 milijonov evrov (105 milijonov ameriških dolarjev). Preiskovalci so ugotovili, da so storilci izkoristili praznično zaprtje banke in uporabili industrijsko vrtalno opremo za vstop v varovano območje. Čeprav so prve ocene škode kazale na nižje zneske, se je po natančnem popisu izkazalo, da gre za enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Policija trenutno preučuje posnetke nadzornih kamer in sledi morebitnim sledem v parkirni hiši, vendar storilci ostajajo na prostosti.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko regijo Odesa zadele stanovanjske stavbe in gospodarsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so bili v napadu ranjeni štirje civilisti, med katerimi so trije otroci. Odesa, ki predstavlja ključno pristanišče ob Črnem morju, ostaja pogosta tarča ruskih zračnih operacij, ki so v skoraj štirih letih vojne večkrat ohromile energetsko in transportno omrežje mesta. Napad odraža nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih pritiskov na ukrajinska urbana središča. Regionalne oblasti so sporočile, da je bila v napadih povzročena precejšnja gmotna škoda na civilnih objektih, reševalne ekipe pa so bile na terenu nemudoma po dogodku. Incident potrjuje vztrajno nevarnost za civilno prebivalstvo v regijah, ki so oddaljene od neposredne frontne linije, a so strateško pomembne zaradi izvoznih poti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega varovalnega pasu na ukrajinskem ozemlju, natančneje v regijah Sumi in Harkov. Po navedbah načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije, naj bi ruske sile to operacijo izvedle do leta 2026. Gerasimov je ob tem zatrdil, da ruske enote trenutno uspešno prodirajo vzdolž ukrajinskih obrambnih linij in krepijo svoje položaje na fronti. Namen razširitve varovalnega pasu je po trditvah Moskve preprečevanje ukrajinskih napadov na rusko obmejno ozemlje, vendar Kijev in zahodni zavezniki to potezo razumejo kot stopnjevanje agresije in poskus trajne okupacije dodatnega ukrajinskega ozemlja. Razmere na bojišču v bližini Harkova ostajajo napete, saj rusko napredovanje neposredno ogroža civilno infrastrukturo in stabilnost celotne vzhodne Ukrajine. Napovedana časovnica do leta 2026 nakazuje, da Rusija načrtuje dolgotrajen konflikt s postopnim zavzemanjem strateških območij.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

V noči na 31. december sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili ranjene med civilisti in gmotno škodo na energetski infrastrukturi. Ruske sile so nad ukrajinsko ozemlje izstrelile 127 udarnih dronov, pri čemer je ukrajinska protiletalska obramba po uradnih navedbah sestrelila večino sovražnih plovil. Napad predstavlja nadaljevanje intenzivnega zračnega pritiska na ukrajinska mesta v prazničnem obdobju. Istočasno je ukrajinska stran izvedla povračilne napade na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba nad različnimi regijami prestregla 86 ukrajinskih dronov. Zaradi padajočih ostankov plovil so bili v Belgorodski oblasti ranjeni civilisti, v mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju pa je izbruhnil požar v rafineriji nafte, kjer je bilo prav tako ranjenih več oseb. Ti dogodki sledijo seriji podobnih incidentov iz decembra, ko sta obe strani znatno povečali število uporabljenih brezpilotnih letalnikov za napade na kritično infrastrukturo.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.

Stalni predstavnik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato Matthew Whitaker je v intervjuju za televizijsko postajo Fox Business napovedal, da bodo ZDA podrobno preučile okoliščine nedavnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da nameravajo ameriške oblasti temeljito analizirati vse razpoložljive obveščevalne podatke o dogodku, ki ga ruska stran označuje za teroristični napad. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, ko so ukrajinske oborožene sile izvedle obsežen napad z 91 droni na cilje v Rusiji, vključno z območjem Novgorodske oblasti, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa dogodek označuje za dejanje, ki se je zgodilo v izjemno občutljivem diplomatskem trenutku, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost silovitega ruskega povračilnega ukrepa. Analiza naj bi razjasnila stopnjo neposredne vpletenosti ukrajinskih sil in morebitne posledice za nadaljnje mednarodne odnose.

Ukrajinski vojak Sergij Ševčenko se je na območju mesta Guljajpolje v zaporoški regiji odločil za prostovoljno predajo ruskim silam, potem ko je pomagal ranjenemu ruskemu vojaku. Po navedbah ruskih medijev je Ševčenka med incidentom napadel ukrajinski težki brezpilotni letalnik tipa Baba-jaga, ki so ga upravljale njegove lastne enote. Ševčenko je v izjavi pojasnil, da se je za pomoč ranjenemu nasprotniku in kasnejšo predajo odločil po tem, ko je bil priča napadu lastnih soborcev na njegovo lokacijo. Dogodek odraža naraščajočo kompleksnost razmer na fronti, kjer poročila o prostovoljnih predajah postajajo del informacijskega prostora obeh vpletenih strani. Ševčenko je poudaril, da je bila njegova odločitev posledica neposredne nevarnosti, ki so jo predstavljali ukrajinski droni, hkrati pa je izpostavil humanitarno gesto do ranjenega vojaka Ruske federacije pred samim zajetjem.

V ruskem obmejnem okrožju Šebekinski v Belgorodski oblasti so bili v zadnjem ukrajinskem napadu ranjeni trije civilisti. Po podatkih guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so se napadi zgodili 31. decembra 2025, pri čemer so bili dve moški osebi in ena ženska v naselju Maslova Pristan ranjeni zaradi eksplozijskih barotravm. Napad z uporabo topništva in brezpilotnih letalnikov je poleg telesnih poškodb povzročil tudi znatno materialno škodo na več deset stanovanjskih objektih in lokalni infrastrukturi. Ruski uradniki trdijo, da so ukrajinske oborožene sile neposredno ciljale civilna območja, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti ob meji. Lokalni operativni štab je potrdil, da so vsi trije poškodovanci prejeli nujno medicinsko pomoč. Incident se je zgodil le dan po tem, ko je bilo v podobnih napadih v isti regiji ranjenih pet oseb, kar kaže na intenzivno dinamiko spopadov na tem območju ob koncu leta.

Upokojeni polkovnik in vojaški strokovnjak Anatolij Matvijčuk je v pogovoru za ruske medije izrazil pričakovanje, da se bodo vojaški spopadi v Ukrajini končali v letu 2026. Svoje napovedi o zaključku t. i. posebne vojaške operacije je utemeljil na trenutni dinamiki na bojišču in predvidenem razvoju dogodkov. Izjave Matvijčuka prihajajo v času, ko se v mednarodnem prostoru vrstijo različne špekulacije o trajanju konflikta, ki je močno zaznamoval globalno politično in gospodarsko stabilnost. Čeprav gre za mnenje posameznega analitika, njegove besede odražajo določen del ruskega strokovnega razmišljanja o dolžini trajanja vojne izčrpavanja, ki se odvija na ukrajinskem ozemlju. Avtor napovedi ni podal specifičnih pogojev, pod katerimi bi se konflikt zaključil, je pa leto 2026 izpostavil kot prelomno za konec sovražnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

V danskem mestu Odense je v noči na nedeljo prišlo do obsežnih nemirov, ko je skupina približno 200 mladih načrtno uporabila pirotehnična sredstva kot orožje proti civilistom in policistom. Po navedbah policije s Fyna so udeleženci rakete in petarde izstreljevali proti ljudem, policijskim vozilom in stanovanjskim oknom, kar so organi pregona označili za popoln kaos oziroma ragnarok. Kljub izjemno nevarnim razmeram in intenzivnosti napadov policija poroča, da v incidentu ni bil nihče poškodovan. Policijske enote so se na prizorišču spopadale s koordiniranim nasiljem, ki je zajelo širše območje stanovanjske soseske. Napadalci so s pirotehniko merili neposredno v policiste, ki so poskušali vzpostaviti red, in v mimoidoče, ki so se naključno znašli na območju. Lokalna policija je dogajanje opisala kot nezaslišano ogrožanje javne varnosti, preiskava za identifikacijo odgovornih oseb pa še poteka, saj so se številni udeleženci pred prihodom okrepitev razbežali.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je pozvala ukrajinsko stran k vrnitvi k praksi obsežnih menjav vojnih ujetnikov. V izjavi za rusko tiskovno agencijo TASS je poudarila, da Ruska federacija ukrajinskim oblastem redno posreduje sezname vojakov, ki so pripravljeni na izmenjavo, vendar po njenih trditvah proces ne poteka s pričakovano hitrostjo. Moskaljkova je ob tem izpostavila nujnost obnovitve procesov, ki bi omogočili vrnitev večjega števila ujetnikov obema stranema v konfliktu. Ruska stran v svojih poročilih navaja, da so njihovi predlogi usmerjeni v humanitarno reševanje vprašanja ujetništva, medtem ko Ukrajino obtožujejo zastojev pri dogovorih. Gre za del širših prizadevanj za vzpostavitev rednih komunikacijskih kanalov glede usode ujetih vojakov, ki so se v preteklosti že večkrat prekinili zaradi stopnjevanja sovražnosti na fronti. Moskaljkova ni razkrila točnega števila ujetnikov na trenutnih seznamih, je pa nakazala, da je ruska stran pripravljena na takojšnje korake v smeri realizacije menjav.

V bližini starodavnega mesta Machu Picchu v jugovzhodnem Peruju se je v torek zgodila huda železniška nesreča, v kateri sta čelno trčila dva turistična vlaka. Po podatkih lokalnega tožilstva v Cuscu je v nesreči umrl strojevodja Roberto Cárdenas, medtem ko je bilo najmanj 40 potnikov ranjenih. Večina poškodovanih je utrpela močne udarce, oblasti pa še ugotavljajo njihovo državljanstvo in natančno število potnikov na obeh vlakih. Trčenje se je zgodilo okoli 13.20 po lokalnem času na progi z enim tirom, ki povezuje kraj Ollantaytambo z Machu Picchujem. V nesreči sta bila udeležena vlaka podjetij PeruRail in Inca Rail, vzrok za trčenje pa še preiskujejo. Slike s prizorišča kažejo popolnoma uničena in zmečkana čelna dela vagonov. Machu Picchu, ki velja za glavno turistično znamenitost države, dnevno obišče povprečno 4500 obiskovalcev, zato so tovrstne proge ključne za turistično infrastrukturo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v uradnem pismu, naslovljenem na zunanje ministre več držav, poudaril, da Islamska republika Iran ne bo oklevala pri izvedbi odločnega in ostrega odgovora na kakršno koli obliko agresije. Aragči se je s tem odzval na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je označil za grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Po navedbah iranske strani so takšne grožnje nesprejemljive, zato je minister pozval mednarodno skupnost k jasni in odločni obsodbi ameriške retorike. Diplomatska nota, ki jo je poslal Teheran, odraža zaostrene odnose med državama in poudarja pripravljenost Irana na zaščito svoje suverenosti. Aragči je izpostavil, da je cilj pisma opozoriti svetovno javnost na nevarno stopnjevanje napetosti, ki ga povzročajo izjave iz Washingtona. Iransko zunanje ministrstvo vztraja, da bo odgovor na morebitne napade takšen, da ga bo napadalec obžaloval, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil in diplomatskega aparata.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 31. december 2025 odjeknile močne eksplozije, ko je bila po celotni regiji razglašena zračna nevarnost. Po podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo so se sirene v prestolnici sprožile okoli 2.21 po moskovskem času, nevarnost pa je bila razglašena tudi v kijevski, černigovski, sumski in poltavski regiji. Ukrajinski mediji poročajo o delovanju zračne obrambe in napadih na ključno infrastrukturo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah ali materialni škodi v prvem poročilu še ni bilo na voljo. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Po določenem času so se sirene v večjem delu države polegle, vendar razmere ostajajo napete. Gre za nadaljevanje strateških zračnih napadov, ki se vrstijo v zadnjih tednih in so namenjeni predvsem slabljenju ukrajinske energetske in vojaške infrastrukture pred novoletnimi prazniki.

V bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu so izraelske vojaške sile danes streljale na vozilo, pri čemer je bil ubit 20-letni palestinski državljan. Po poročilih lokalnih virov je bilo v incidentu poleg smrtne žrtve ranjenih še več drugih oseb. Izraelske sile so ogenj odprle na območju južno od Nablusa, ki ostaja eno izmed žarišč napetosti v regiji. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja na tem območju, kjer redno prihaja do spopadov med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom. Identiteta žrtve je bila potrjena s strani palestinskih zdravstvenih oblasti, ki so sporočile, da je mladenič podlegel poškodbam takoj po streljanju. Podrobnosti o morebitnih vzrokih za uporabo strelnega orožja s strani vojske v tem specifičnem primeru še niso v celoti pojasnjene, vendar so tovrstni incidenti v zadnjem obdobju postali del vsakdana na okupiranih ozemljih.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato dejansko umaknjeno z dnevnega reda. Svojo oceno je podal v odzivu na izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vključitev Ukrajine v Evropsko unijo izpostavila kot potencialno jamstvo za varnost države. Puškov meni, da takšna retorika Bruslja potrjuje premik fokusa stran od severnoatlantskega zavezništva k evropskim integracijam. Senator je v svojih navedbah šel še dlje in predlagal, da bi lahko Evropska unija v prihodnje oblikovala lastno vojaško strukturo, ki bi služila kot evropski ekvivalent zvezi Nato. Po mnenju ruskega funkcionarja izjave vodstva Evropske komisije nakazujejo, da zahodni zavezniki iščejo alternativne varnostne mehanizme za Kijev, ki ne bi vključevali neposrednega polnopravnega članstva v Natu, kar Rusija že dlje časa označuje za nesprejemljivo rdečo linijo.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

V okolici novozgrajenega izraelskega vojaškega oporišča na območju Tele Al-Hamams znotraj libanonskega ozemlja so včeraj odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij so bili napadi usmerjeni na strateško točko, kjer so izraelske sile pred kratkim vzpostavile svojo prisotnost. Poročila o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na sami infrastrukturi oporišča za zdaj še niso uradno potrjena, vendar dogodek stopnjuje napetosti na obmejnem območju med državama. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnega nasilja, ki se v regiji stopnjuje v zadnjih mesecih. Izraelska vojska se na poročila o eksplozijah še ni uradno odzvala, medtem ko libanonski viri navajajo, da gre za neposreden odziv na prisotnost tujih sil na njihovem ozemlju. Razmere na južni meji Libanona ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje vojaške zmogljivosti in opazovalne postojanke vzdolž razmejitvene črte.

Tajska je uradno obtožila sosednjo Kambodžo kršitve nedavno sklenjenega sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po več tednih smrtonosnih spopadov na spornem obmejnem območju. Zaradi domnevnih kršitev je uradni Bangkok odložil načrtovano izpustitev 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili zajeti julija lani. Odločitev o njihovi repatriaciji je bila sprva predvidena za torek, vendar so tajske oblasti postopek zamrznile, dokler se razmere ne razjasnijo. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pred tem pozdravilo skupno izjavo obeh držav o deeskalaciji konflikta, ki so jo podprle tudi druge regionalne sile, vključno z Vietnamom in Malezijo. Kljub mednarodni diplomatski podpori pa razmere na terenu ostajajo napete, saj so pretekli spopadi povzročili razselitev skoraj milijona ljudi. Tajska vztraja pri doslednem spoštovanju dogovorjenih pogojev, preden bo nadaljevala z izvajanjem humanitarnih in vojaških delov sporazuma.

V večstanovanjski stavbi v nemškem mestu Bochum je prišlo do silovite eksplozije, ki je povzročila znatno gmotno škodo in evakuacijo stanovalcev. Po prvih informacijah je udarni val izbil okno, ki je poletelo neposredno na ulico, stanovanjski objekt pa so morali zaradi varnosti nemudoma izprazniti. Policija in reševalne službe so na kraju dogodka zavarovali območje in izvedli obsežno operacijo. Preiskovalci še vedno ugotavljajo natančen vzrok eksplozije, saj ostaja odprtih več vprašanj glede okoliščin dogodka. Zaenkrat uradni viri še niso potrdili morebitnih žrtev ali podrobnosti o stanju poškodovanih, prav tako pa ni znano, ali je šlo za nesrečo ali namerno dejanje. Objekt bo ostal zaprt do zaključka forenzične preiskave in ocene statične stabilnosti stavbe.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel predsedniško izjavo ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma, s katero je ponovno izrazil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Dokument, ki ga je uskladila Slovenija, poziva politične voditelje v državi k dejavnemu reševanju medsebojnih razlik prek dialoga in gradnje konsenza, kar je ključno za dolgoročno stabilnost regije. Izjava poudarja pomen spoštovanja vladavine prava in popolnega izvajanja vseh določil Daytonskega sporazuma. Članice Varnostnega sveta so v izjavi izrecno opozorile na škodljivost retorike, ki spodbuja razdor in spodkopava državne institucije. Poudarjena je bila nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v državi. Slovenija je s to iniciativo potrdila svojo vlogo aktivne diplomatske posrednice na Zahodnem Balkanu, pri čemer si prizadeva za ohranitev miru in pospešitev reformnih procesov, ki so nujni za evropsko integracijo Bosne in Hercegovine.

Podzemna železnica v New Yorku je z začetkom novega leta uradno zaključila prodajo in polnitev ikoničnih magnetnih kartic MetroCard ter v celoti prešla na sodoben brezkontaktni plačilni sistem OMNY. Sistem, ki so ga v mestu postopoma uvajali od leta 2019, potnikom omogoča plačilo prevoza s preprostim prislonitvijo pametnih telefonov, ur ali brezkontaktnih bančnih kartic. S tem se je največji ameriški metropolitanski prevozni sistem pridružil svetovnim prestolnicam, kot so London, Singapur in Tokio, ki že leta uporabljajo podobno tehnologijo. Čeprav so bile kartice MetroCard ob svoji uvedbi leta 1994 simbol modernizacije in so nadomestile zastarele kovinske žetone, je njihova magnetna tehnologija sčasoma postala nezanesljiva. Uradni organi so potrdili, da je bila sreda zadnji dan za nakup novih kartic, obstoječe stanje na njih pa bodo potniki lahko porabili do sredine leta 2026, ko bo sistem MetroCard dokončno ugasnjen. Prehod predstavlja konec pomembne dobe za New York, hkrati pa odpravlja težave s finimi magnetnimi trakovi, ki so pogosto povzročali zastoje pri vstopu na postaje.

ZDA so uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Posadka enega od tankerjev, povezanih z Iranom, je poskušala preprečiti zaseg s strani ZDA s prebarvanjem v rusko zastavo. Kljub blokadi ZDA se kitajski tankerji približujejo venezuelskim vodam, kar napoveduje novo konfrontacijo med Trumpom in Xijem.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 vojakov kambodžanske vojske, ki so bili zajeti julija lani v okviru dolgotrajnega obmejnega spopada med državama. Izpustitev, ki sta jo potrdili obe vladi, sledi nedavnemu dogovoru o novi prekinitvi ognja. Kambodžanski minister za informiranje Neth Pheaktra je potrdil, da so se vojaki varno vrnili v domovino, tajska diplomacija pa je potezo označila za dejanje dobre volje in korak h krepitvi medsebojnega zaupanja. Državi sta v soboto napovedali takojšnje premirje po najnovejšem valu spopadov, ki so v zadnjih tednih zahtevali najmanj 47 smrtnih žrtev in povzročili razselitev skoraj milijona ljudi na obeh straneh meje. V okviru skupne izjave sta se obrambna ministra zavezala k zamrznitvi vojaških položajev ter sodelovanju pri deminiranju obmejnih območij in boju proti kibernetski kriminaliteti. Dogovor je izrecno predvideval izpustitev ujetnikov po 72 urah dejanskega spoštovanja prekinitve ognja, kar predstavlja pomemben premik v stabilizaciji regije.

Deli Združenih držav Amerike, ki se raztezajo od Minnesote do zvezne države New York, so v začetku tedna prešli pod vpliv silovitega zimskega neurja, ki so ga zaznamovali vetrovi z močjo hurikana in obilno sneženje. Najhuje je bilo ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua, kjer so sunki vetra dosegli hitrost do 127 kilometrov na uro, kar je povzročilo podiranje dreves in obsežne poškodbe na infrastrukturi. V Detroitu so nevarne snežne razmere in poledica privedle do večjih naletov vozil, kar je močno ohromilo promet. Lokalne oblasti v okrožjih Madison in Onondaga so zaradi pričakovanih ekstremnih snežnih padavin, ki bi lahko prinesle do 90 centimetrov novega snega, že izdale opozorila in nasvete glede potovanj. Meteorologi dogajanje opisujejo kot »popolno nevihto«, saj kombinacija nizkih temperatur, močnega vetra in učinka jezera ustvarja izjemno nevarne razmere za prebivalce. Prizadeta območja se trenutno spopadajo z vzpostavljanjem osnovnih storitev in čiščenjem prometnic, medtem ko se nevihtni sistem pomika dalje proti vzhodu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da izvaja revizijo imigracijskih postopkov, ki vključujejo ameriške državljane somalskega porekla. Namen preiskave je odkritje morebitnih goljufij v postopkih pridobivanja dokumentov, kar bi v skrajnem primeru lahko vodilo do denaturalizacije oziroma odvzema ameriškega državljanstva. Po navedbah uradnih virov iz Washingtona se revizija osredotoča na pretekle primere, kjer obstaja sum nepravilnosti. Ta ukrep predstavlja nadaljevanje strožje politike priseljevanja, ki jo zagovarja trenutna ameriška vlada. Kritiki opozarjajo, da bi takšne revizije lahko nesorazmerno vplivale na določene etnične skupnosti in povzročile negotovost med naturaliziranimi državljani. Uradniki medtem poudarjajo, da gre za vprašanje zagotavljanja pravne države in integritete imigracijskega sistema, kjer morajo biti vsi postopki izpeljani skladno z resničnimi podatki prosilcev.

Skoraj dvanajst let po enem najskrivnostnejših izginotij v zgodovini letalstva se je v torek, 30. decembra, v odročnem delu južnega Indijskega oceana ponovno začelo iskanje letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370. Ameriško podjetje Ocean Infinity je na območje poslalo floto visokotehnoloških podvodnih dronov in robotov, ki bodo s pomočjo naprednih algoritmov za obdelavo podatkov pregledovali morsko dno. Malezijska vlada je operacijo odobrila po načelu, da podjetje prejme plačilo le v primeru uspešne najdbe razbitin. Letalo Boeing 777 z 239 osebami na krovu je izginilo 8. marca 2014 med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Kljub temu da so prejšnje iskalne akcije stale več sto milijonov dolarjev in zajele več kot 120.000 kvadratnih kilometrov morskega dna, preiskovalci niso našli trupa letala. Nova odprava se opira na izboljšano tehnologijo in nove analize poti poleta, ki naj bi natančneje določile morebitno lokacijo strmoglavljenja. Za družine žrtev, ki na odgovore čakajo že več kot desetletje, ta poskus predstavlja novo upanje za razjasnitev tragedije.

V bližini starodavnega inkovskega mesta Machu Picchu v Peruju je v torek prišlo do hude železniške nesreče, v kateri sta čelno trčili dve turistični potniški kompoziciji. Po zadnjih uradnih podatkih je v nesreči življenje izgubil strojevodja, najmanj 40 oseb pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila okoli poldneva na progi med krajema Ollantaytambo in Aguas Calientes, ki velja za glavno prometno povezavo do svetovno znane arheološke točke. Na posnetkih s prizorišča je videti močno deformirana vagona in reševalne ekipe, ki so oskrbovale prestrašene turiste. Preiskava o vzroku trčenja še poteka, vendar prvi podatki kažejo na napako v komunikaciji ali usklajevanju voznih redov na enotirni progi. Podjetji, ki upravljata vlake na tej relaciji, sta začasno ustavili vse prevoze, da bi omogočili nemoteno delo reševalcev in preiskovalnih organov. Med poškodovanimi so številni tuji državljani, saj je proga ena najbolj obremenjenih turističnih poti v Južni Ameriki. Perujske oblasti so potrdile, da so vsi poškodovani prejeli nujno medicinsko pomoč in so bili prepeljani v bližnje bolnišnice v Cuscu.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarski regiji sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjena dva človeka, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Po navedbah operativnega štaba Krasnodarskega kraja so letalniki povzročili požar v tamkajšnji rafineriji nafte (NFP) in na enem izmed pristaniških pomolov. Ogenj v rafineriji je zajel približno 300 kvadratnih metrov površine, preden so ga gasilci pogasili. Napad je povzročil tudi materialno škodo na civilni infrastrukturi, saj je bilo razbito ovetje na petih stanovanjskih objektih, poškodovana pa je bila tudi plinska cev v stanovanjskem naselju. Ruska zračna obramba je nad regijo po uradnih navedbah v večernem času uničila skupno 27 brezpilotnih letalnikov. Lokalni organi so napovedali pomoč prebivalcem pri sanaciji škode na njihovih domovih.

John Mearsheimer, ugledni profesor s čikaške univerze, je v oddaji Going Underground izrazil prepričanje, da Ukrajina kot država ne bo preživela leta 2026. Svojo oceno utemeljuje z navedbami, da so zahodne države dejansko prenehale podpirati kijevski režim v zadostni meri, kar po njegovem mnenju vodi v neizbežen poraz. Mearsheimer, ki je znan po svojem realističnem pogledu na mednarodne odnose, trdi, da trenutna dinamika pomoči ne zadošča za dolgoročno ohranitev ukrajinske suverenosti. Analitik izpostavlja, da pomanjkanje stalne in obsežne vojaške ter finančne podpore s strani Zahoda postavlja Ukrajino v nevzdržen položaj proti ruskim silam. Po njegovih besedah so znaki utrujenosti med zaveznicami Kijeva vse bolj očitni, kar bo v prihodnjih dveh letih povzročilo kritično točko, ki je država ne bo zmogla preseči. Njegove izjave so sprožile številne razprave o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in vlogi zveze NATO v konfliktu.

V bližini slovitega perujskega arheološkega najdišča Machu Picchu sta v torek čelno trčila dva vlaka, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, najmanj 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila na progi, ki vodi do ene najbolj priljubljenih turističnih točk na svetu, med poškodovanimi pa so po prvih podatkih tudi tuji turisti. Po poročanju tiskovne agencije AP so na kraj dogodka nemudoma prispele reševalne ekipe, ki so oskrbele poškodovance ob tirih. Posnetki s kraja nesreče prikazujejo hudo poškodovani lokomotivi, ki sta po trčenju ostali ujeti ena v drugo. Preiskava o vzrokih za nesrečo še poteka, vendar prvi podatki kažejo na resne pomanjkljivosti v signalizaciji ali usklajevanju prometa na tem odročnem delu železniške mreže. Perujske oblasti so začasno ustavile promet na tej liniji, da bi omogočile preiskavo in varno odstranitev razbitin.

V bližini starodavnega inkovskega mesta Machu Picchu v perujskih Andih je prišlo do tragične železniške nesreče, ko sta na progi, ki vodi do te priljubljene turistične točke, čelno trčila dva turistična vlaka. Po zadnjih uradnih podatkih je v nesreči življenje izgubila ena oseba, najmanj štirideset potnikov pa je bilo ranjenih. Reševalne ekipe so nemudoma odšle na teren, da bi oskrbele poškodovane in jih prepeljale v lokalne bolnišnice. Večina obiskovalcev dostopa do svetovno znane arheološke znamenitosti prav z vlakom, zato so tovrstne proge močno obremenjene. Preiskava o vzrokih za čelno trčenje dveh kompozicij na istem tiru še poteka, oblasti pa preverjajo morebitne napake v signalizaciji ali človeški faktor. Incident je povzročil začasno ustavitev železniškega prometa na tem območju, kar je vplivalo na potovalne načrte številnih tujih turistov.

Združene države Amerike se ob koncu leta soočajo z vdorom hladnega arktičnega zraka, ki je prinesel strm padec temperatur tik pred silvestrskimi praznovanji. Vremenoslovci v Georgii, Teksasu in drugih zveznih državah poročajo o temperaturah, ki so se v noči na sredo spustile pod ledišče, ponekod celo v sredino 20-ih stopinj Fahrenheita (pod -4 stopinje Celzija). Jasno nebo in šibak veter sta omogočila intenzivno sevalno ohlajanje, kar je povzročilo najhladnejšo noč v tednu. Kljub mrazu, ki bo zaznamoval vstop v novo leto, napovedi za prihajajoči konec tedna že nakazujejo spremembo. Po hladnem in vetrovnem sredinem dnevu se pričakuje postopna otoplitev, ki pa jo bodo spremljale padavine. Prebivalcem svetujejo uporabo toplih oblačil, medtem ko se na jugu države pripravljajo na deževno, a toplejše vreme, ki bo sledilo kratkotrajnemu, a intenzivnemu mrazu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v torek napovedali prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil uveden kot neposreden povračilni odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred tem prepovedal vstop državljanom obeh zahodnoafriških držav v ZDA. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdila zunanja ministra obeh držav, pri čemer sta poudarila načelo vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Malijsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da bodo za ameriške državljane z takojšnjim učinkom veljali enaki pogoji in omejitve, kot jih ZDA izvajajo za državljane Malija. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom in vojaškimi huntami v regiji Sahel. Napetosti so se stopnjevale od 16. decembra, ko je Trumpova administracija razširila potovalne omejitve na 20 dodatnih držav, vključno z Malijem, Burkino Faso in Nigrom. Te države so se pred kratkim odcepile od regionalnega bloka ECOWAS in oblikovale lastno združenje, kar je še dodatno destabiliziralo diplomatsko dinamiko v regiji. Bela hiša je svojo odločitev utemeljila z vztrajnimi napadi in varnostnimi tveganji v omenjenih državah, medtem ko afriške države ukrepe vidijo kot neupravičeno diskriminacijo.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Preiskovalci v ameriški zvezni državi Teksas so v torek popoldne v okrožju Bexar našli truplo, medtem ko so izvajali obsežno iskalno akcijo za 19-letno Camilo Mendozo Olmos. Najstnica je bila pogrešana od božičnega večera, ko se je po navedbah družine odpravila na sprehod in se ni več vrnila. Truplo so odkrili v neposredni bližini njenega doma, kjer so jo nazadnje videli. Šerif okrožja Bexar Javier Salazar je sporočil, da uradna identifikacija trupla še ni bila opravljena, vendar so najdbo povezali s primerom izginule Olmosove. Poleg trupla so preiskovalci na prizorišču našli tudi strelno orožje, kar dodatno zapleta okoliščine njene smrti. Oblasti še naprej preiskujejo dogodek, medtem ko lokalno skupnost pretresa še en primer izginotja mlade osebe v istem obdobju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

V jugovzhodnem Peruju sta na železniški progi, ki vodi do svetovno znanega arheološkega najdišča Machu Picchu, trčila dva turistična vlaka. V nesreči je umrl uslužbenec železnic, identificiran kot strojevodja Roberto Cárdenas, medtem ko je bilo poškodovanih najmanj 30 ljudi. Med ranjenimi je po navedbah lokalnih oblasti in policije iz Cusca vsaj 15 tujih turistov, eden izmed njih je v kritičnem stanju. Nesreča se je zgodila ob 13.20 po lokalnem času na odseku med skupnostjo Ollantaytambo in Machu Picchujem. Podjetje Ferrocarril Transandino, ki upravlja s progo, je potrdilo, da sta bila vpletena vlaka družb Inca Rail in PeruRail. Posnetki s prizorišča prikazujejo znatno materialno škodo na obeh kompozicijah in potnike, ki so pomoč čakali ob tirih. Machu Picchu, ki je pod zaščito Unesca, dnevno obišče povprečno 4.500 ljudi, za dostop do citadele Inkov pa sta nujna vožnja z vlakom in nato z avtobusom. Perujske oblasti so že sprožile preiskavo o vzrokih za trčenje, narodnosti vseh poškodovanih tujcev pa za zdaj še niso javno razkrite.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

V Združenih državah Amerike se gripa hitro širi, kar je posledica nove različice virusa, imenovane "podskupina K". Pričakuje se, da se bo število primerov še povečalo zaradi prazničnih potovanj.

Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.

V mestu Podolsk, ki leži južno od ruske prestolnice Moskva, se je pred nakupovalnim središčem odvil množičen pretep, v katerem so udeleženci uporabili tudi strelno orožje. Po poročanju tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve so neznanci sprožili strele, kar je povzročilo preplah med mimoidočimi. Moskovska policija je po incidentu hitro posredovala na prizorišču in pridržala več oseb, ki so sodelovale v nasilnem dogodku. Policija trenutno še ugotavlja natančne okoliščine in motive za incident, ki se je zgodil v javnem prostoru. Podrobnosti o morebitnih poškodovanih ali številu izstreljenih nabojev uradno še niso bile potrjene, so pa organi pregona prek komunikacijskega kanala Telegram potrdili, da so vsi glavni akterji pretepa že v pridržanju. Dogodek je sprožil zaskrbljenost glede varnosti v primestnih naseljih Moskve, kjer so se podobni incidenti v preteklosti že pojavljali.

Norveški in ruski mediji poročajo, da ameriški predsednik Donald Trump ne namerava preprečiti morebitnega obsežnega povračilnega udarca Rusije, ki bi sledil napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Navedbe temeljijo na predpostavki, da se Združene države Amerike ne bi vpletale v odločitve Moskve glede vojaškega odziva na dogodek, ki ga ruski uradni viri označujejo za teroristični napad kijevskega režima. Dogajanje predstavlja zaostritev v že tako napetih odnosih med vpletenimi stranmi, pri čemer ruski mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, poudarjajo pasivnost Washingtona pod Trumpovim vodstvom v primeru neposrednih napadov na ruske voditelje. Napad z droni na Putinovo rezidenco naj bi služil kot povod za potencialno uničujoče ruske operacije v Ukrajini, ki bi jih administracija v Washingtonu po poročanju tujih medijev tiho dopustila. Ta premik v ameriški zunanji politiki, če se izkaže za resničnega, pomeni odmik od prejšnjih prizadevanj za omejevanje eskalacije spopadov.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Po poročanju več virov je gvinejski prehodni predsednik Mamady Doumbouya zmagal na predsedniških volitvah. Glavni opoziciji ni bilo dovoljeno sodelovati na volitvah. Kljub temu ima general dobre povezave v Evropi.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju sta bili v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjeni dve osebi. Po informacijah operativnega štaba Krasnodarskega kraja, ki so jih objavili 31. decembra 2025, sta bila oba poškodovana oskrbljena po padcu dronov na območje mesta. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z brezpilotnimi letalniki na rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte v bližini Črnega morja. Ruske oblasti so potrdile incident preko uradnih kanalov na platformi Telegram, pri čemer so poudarile, da gre za neposreden napad oboroženih sil Ukrajine. Tuapse je pomembno pristaniško in industrijsko središče, zato so tovrstni napadi usmerjeni predvsem v motenje logističnih in energetskih poti. Gre za drugi zaporedni dan incidentov z letalniki v tej regiji, kar kaže na sistematično kampanjo ukrajinske vojske proti ciljem v Krasnodarskem kraju.

V nemškem mestu Gelsenkirchen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se je med božičnimi prazniki zgodil eden največjih bančnih ropov v zgodovini države. Neznani storilci so izkoristili praznično zaprtje poslovalnice hranilnice Sparkasse in s prefinjenim vrtanjem vdrli v strogo varovan trezor. Po prvih podatkih policije so vlomilci sistematično izpraznili številne zasebne sefe strank, pri čemer naj bi vrednost ukradenih dragocenosti, gotovine in nakita dosegla do 100 milijonov ameriških dolarjev. Policija v mestu Gelsenkirchen je o dogodku javnost obvestila 30. decembra, ko so zaposleni po vrnitvi na delo odkrili opustošenje v trezorju. Preiskovalci navajajo, da so storilci delovali izjemno načrtno, saj so v objekt prodrli s prebijanjem debelih sten trezorja, kar kaže na uporabo specializirane opreme in predhodno poznavanje varnostnih sistemov. Trenutno poteka obsežna forenzična preiskava, s katero skušajo odkriti sledi storilcev, ki so v času zmanjšane prisotnosti ljudi v mestnem središču nemoteno izvajali kaznivo dejanje.

V bližini starodavnega inkaovskega mesta Machu Picchu v Peruju sta v torek čelno trčila potniška vlaka, pri čemer je umrl strojevodja enega izmed vlakov. V nesreči je bilo poškodovanih najmanj 40 oseb, med katerimi so po poročanju lokalnih oblasti številni tuji turisti. Do nesreče je prišlo na progi, ki povezuje Cusco z arheološkim najdiščem, ko sta trčila vlak, namenjen proti Machu Picchuju, in kompozicija, ki se je od tam vračala. Državno tožilstvo v Cuscu je potrdilo smrt strojevodje in sporočilo, da preiskava o vzroku nesreče še poteka. Reševalne ekipe so poškodovance prepeljale v bližnje bolnišnice, medtem ko so oblasti začasno ustavile železniški promet na tej priljubljeni turistični poti. Gre za eno najprometnejših železniških povezav v državi, ki jo dnevno uporabljajo tisoči obiskovalcev iz celega sveta.

Tatiana Schlossberg, priznana ameriška okoljska novinarka, pisateljica in vnukinja nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja, je umrla v 36. letu starosti. Njeno smrt je povzročila akutna mieloična levkemija, oblika krvnega raka, ki so ji jo diagnosticirali maja 2024. Kljub intenzivnemu zdravljenju in številnim terapijam Schlossbergova bitke z boleznijo ni dobila. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Kot novinarka je pisala za prestižni The New York Times, kjer se je specializirala za vprašanja podnebja in okolja, kasneje pa je izdala tudi odmevno knjigo o vplivu potrošništva na okolje. Njena prezgodnja smrt predstavlja novo poglavje v tragični zgodovini družine Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne nesreče in zgodnje smrti ključnih družinskih članov.

Vladislav Maslenikov, vodja oddelka za evropska vprašanja pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izjavil, da dialog med Rusijo in Evropsko unijo ni za vedno izgubljen. Po njegovih besedah bi se odnosi lahko spremenili po izteku mandata trenutne sestave Evropske komisije, saj imajo institucije svoj rok trajanja. Ruska stran s tem nakazuje na možnost prihodnje diplomatske otoplitve, čeprav so trenutni odnosi na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Maslenikov je poudaril, da so povezave med Moskvo in Brusljem sicer pretrgane, vendar ne nepovratno. Diplomatski predstavnik meni, da bi zamenjava vodstva v evropskih institucijah lahko prinesla nove priložnosti za vzpostavitev stikov. Izjava prihaja v času globoke zaostritve odnosov zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih sankcij, ki jih je unija uvedla proti Ruski federaciji. Kljub temu Moskva s takšnimi napovedmi ohranja odprta vrata za morebitna prihodnja pogajanja z novo evropsko administracijo.

Severni in osrednji del zvezne države New York je zajel silovit snežni vihar, ki ga povzroča t. i. učinek jezera, zaradi česar je guvernerka Kathy Hochul razširila razglasitev izrednih razmer. V nekaterih predelih države pričakujejo do 90 centimetrov novozapadlega snega, kar predstavlja resno grožnjo za prometno varnost prav v času novoletnih praznovanj. Napovedi kažejo, da bo na območju osrednjega New Yorka samo v eni noči zapadlo dodatnih 30 centimetrov snega, medtem ko se vihar še stopnjuje. Zaradi nevarnih razmer na cestah so oblasti pozvale prebivalce k previdnosti, saj se pričakuje, da bodo snežne padavine najbolj intenzivne prav v času, ko se številni odpravljajo na praznovanja ob novem letu. Snežni vihar ne povzroča le težav v cestnem prometu, temveč vpliva tudi na širšo infrastrukturo in pripravljenost interventnih služb. Razširitev izrednih razmer omogoča hitrejšo prerazporeditev virov in opreme na najbolj prizadeta območja, kjer močan veter in snežni nanosi močno zmanjšujejo vidljivost in otežujejo čiščenje vozišč.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

V New Yorku je v 36. letu starosti umrla Tatiana Schlossberg, ameriška novinarka, avtorica in vnukinja nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Schlossbergova je izgubila bitko z akutno mieloično levkemijo, ki je bila dodatno otežena z redko gensko mutacijo. O svoji bolezni je odkrito spregovorila le mesec dni pred smrtjo v eseju za revijo The New Yorker, kjer je opisala potek zdravljenja in težko diagnozo, s katero se je spopadala od maja 2024. Bolezen so zdravniki odkrili po naključju med rutinskimi preiskavami krvi ob rojstvu njenega drugega otroka 25. maja letos. Kljub intenzivnemu zdravljenju v bolnišnici Columbia-Presbyterian, kemoterapijam in presaditvi kostnega mozga, so bili zadnji klinični testi neuspešni. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in je veljala za uveljavljeno pisateljico na področju okoljskih sprememb. Družina je ob njeni smrti izrazila globoko žalost in poudarila, da bo pokojnica za vedno ostala v njihovih srcih.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v torek uradno sporočili, da so končali misijo svojih preostalih vojaških enot v Jemnu, s čimer so v celoti sklenili svojo vojaško prisotnost v državi. Ministrstvo za obrambo v Abu Dabiju je v izjavi pojasnilo, da so njihove oborožene sile svojo glavno vojaško vlogo v Jemnu dejansko zaključile že leta 2019, sedaj pa so se umaknile še zadnje enote. Odločitev o popolnem umiku je bila sprejeta prostovoljno, čeprav poročila nakazujejo na naraščajoča nesoglasja znotraj koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Napetosti med ZAE in Savdsko Arabijo so se v zadnjem obdobju stopnjevale predvsem zaradi različnih pogledov na dogajanje na jugu Jemna, kjer so Emirati podpirali lokalne separatistične sile. Kljub umiku svojih neposrednih vojaških sil naj bi ZAE po navedbah nekaterih virov še naprej ohranili določen vpliv preko lokalnih zaveznikov, ki so jih usposabljali in opremljali v zadnjih letih. Ta poteza pomeni pomemben premik v dolgoletnem jemenskem konfliktu, ki je povzročil eno najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

V bližini nakupovalnega središča Gran v podmoskovskem mestu Podolsk je v noči na 30. december prišlo do silovitega množičnega obračuna. Po razpoložljivih podatkih ruskih medijev in informacijskih kanalov je v incidentu sodelovalo med 30 in 40 oseb, oblečenih v temna oblačila. Skupina se je najprej fizično spopadla, nato pa so udeleženci uporabili tudi travmatično orožje, kar je povzročilo paniko med morebitnimi mimoidočimi. Policija in varnostni organi so bili o streljanju obveščeni takoj po polnoči, ko so stanovalci in priče poročali o večjem številu oseb, ki so se zapletle v konflikt. Čeprav natančno število poškodovanih še ni uradno potrjeno, poročila navajajo, da je bila uporaba strelnega orožja omejena na nesmrtna oziroma travmatična sredstva. Identiteta udeležencev in motivi za incident za zdaj ostajajo predmet preiskave, ruski organi pa dogodek obravnavajo kot kršitev javnega reda in miru v večjem obsegu.

V okrožju Arsuz v turški provinci Hatay se je na gradbišču zgodila huda nesreča, v kateri je strela udarila sirijskega delavca Muhammada Alahmada. Do incidenta je prišlo med razkladanjem gradbenega materiala s tovornjaka, ko je v neposredni bližini delavca udarila strela, kar so posnele tudi nadzorne kamere na območju. Alahmad je bil v udaru hudo poškodovan in je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico. Posnetki z mesta dogodka prikazujejo trenutek udara, ki je povzročil preplah med ostalimi prisotnimi na gradbišču. Očividci so v paniki zapustili lokacijo, medtem ko so reševalne službe poskušale pomagati ponesrečencu. Incident poudarja nevarnosti dela na prostem v neugodnih vremenskih razmerah, zlasti na gradbiščih, kjer je prisotna velika količina kovinskih konstrukcij in strojev.

V hamburški soseski Steilshoop je včeraj izbruhnil požar na enem izmed balkonov stanovanjskega objekta, zaradi česar so reševalne službe preventivno evakuirale 40 stanovalcev. Gasilci so hitro omejili ognjene zublje, vendar je eno stanovanje zaradi posledic ognja in dima postalo neprimerno za bivanje. Za večino stanovalcev se je dogodek končal le s kratkotrajnim šokom, saj so se po končani intervenciji lahko vrnili v svoje domove. Operacija je potekala hitro in brez poročil o telesnih poškodbah med stanovalci ali reševalci. Vzrok požara za zdaj ostaja predmet preiskave, lokalne oblasti pa so poskrbele za ustrezno namestitev oseb iz uničenega stanovanja. Dogodek je povzročil začasno zaporo okoliških ulic, kar je vplivalo na promet v tem delu mesta, vendar so se razmere do večera stabilizirale.

V 36. letu starosti je zaradi terminalne oblike levkemije umrla Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, ki je bila hči Caroline Kennedy, je v svoji karieri delovala kot poročevalka za časnik New York Times, kjer se je specializirala za vprašanja okolja in podnebnih sprememb. Novica o njeni smrti je prišla le dober mesec po tem, ko je v javnem zapisu razkrila svojo diagnozo in bolezen opisala kot novo tragedijo v zgodovini družine Kennedy. Njena smrt je ponovno obudila razprave o tako imenovanem prekletstvu družine Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne prezgodnje smrti in nesreče. Schlossbergova je bila spoštovana avtorica, ki je za svoje delo na področju okoljskega novinarstva prejela več priznanj. Njena družina je v uradni izjavi potrdila, da je bitko z boleznijo izgubila v krogu najbližjih, javnost pa jo bo ohranila v spominu kot predano borko za ozaveščanje o podnebnih krizi.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

Oblasti v severni Kaliforniji so identificirale žrtev smrtonosnega napada morskega psa, ki se je zgodil prejšnji teden. Gre za Erico Fox, izkušeno plavalko v odprtih vodah iz kraja Pebble Beach, katere telo so v soboto potegnili iz ocean južno od plaže Davenport Beach. Žrtev je bila pogrešana od napada, ki se je zgodil med njenim plavanjem v bližini obale. Posebno pozornost javnosti je pritegnilo dejstvo, da je triatlonka v času napada uporabljala posebno napravo za odganjanje morskih psov, ki pa očitno ni preprečila tragedije. Preiskovalci še vedno preučujejo okoliščine dogodka in delovanje omenjene zaščitne opreme. Napadi morskih psov s smrtnim izidom so na tem območju sicer redki, vendar so oblasti po dogodku izdale opozorila za uporabnike morskih površin v okolici Pacific Grove in Davenport Beach.

V predoru Pipalkoti, ki je del hidroenergetskega projekta Vishnugad-Pipalkoti v indijski zvezni državi Uttarakhand, je prišlo do silovitega trčenja dveh lokomotiv. Po navedbah lokalnih oblasti se je nesreča zgodila, ko je lokomotiva, ki je prevažala delavce in uradnike, trčila v tovorni vlak znotraj predorske infrastrukture. V času incidenta je bilo na vlaku skupno 109 oseb, od katerih jih je približno 60 utrpelo poškodbe različnih stopenj. Okrožni načelnik Chamolija Gaurav Kumar je potrdil, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na prizorišču nesreče globoko v predoru. Poškodovance so oskrbeli in prepeljali v bližnje zdravstvene ustanove, medtem ko preiskava o vzrokih za trčenje dveh tirnih vozil na istem tiru še poteka. Projekt Vishnugad-Pipalkoti je sicer obsežen infrastrukturni poseg na reki Alaknanda, kjer so tovrstni predori ključni za dostop do gradbišč in strojne opreme.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Iran je uradno označil kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Ta poteza je bila predstavljena kot neposredno povračilo za to, da je Ottawa prej uvrstila iransko vojaško vejo na svoj seznam ekstremističnih skupin.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti in tveganj, ki jih prinaša po mnenju Moskve uničujoča politika do Teherana. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je 30. decembra opozorila na nevarnost destabilizacije in pozvala mednarodne akterje k opustitvi dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. V izjavi je Zaharova poudarila, da se morajo tisti, ki zagovarjajo ostrejše ukrepe, odpovedati politiki pritiska in se namesto tega osredotočiti na diplomatske rešitve. Ruska stran meni, da stopnjevanje sovražnosti okoli Irana ne ogroža le regionalne varnosti, temveč ima lahko širše negativne posledice za mednarodno stabilnost. Poziv k razumu je bil namenjen predvsem akterjem, ki jih Moskva označuje za pobudnike konfliktov v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Francosko tožilstvo v Nîmesu je v torek odredilo pripor in uvedlo uradno preiskavo zoper 27-letnega moškega, ki je priznal umor svojega očeta, sicer uveljavljenega psihologa Salaha Bouabdallaha. Osumljenec se je v nedeljo sam zglasil na policijski postaji, kjer je priznal, da je očeta ubil že 21. decembra 2025 med družinskim sporom, njegovo truplo pa nato zakopal na domačem vrtu. Po njegovih navodilih so preiskovalci truplo dejansko odkrili na navedeni lokaciji v departmaju Gard. Žrtev so svojci in prijatelji sprva obravnavali kot pogrešano osebo, v soboto pa so v upanju na njegovo vrnitev organizirali celo javno iskalno akcijo. Hči pokojnega je takrat opozorila na sumljive okoliščine, saj sta očetova avtomobila ostala parkirana pred hišo. Obdukcija, opravljena v ponedeljek, je potrdila, da je psiholog umrl zaradi posledic nasilnih udarcev. Osumljenec pred tem dogodkom policiji ni bil znan, zdaj pa mu grozi obtožnica zaradi uboja družinskega člana.

V indijskem mestu Indore so v zadnjih dneh zabeležili izbruh bolezni, ki ga oblasti pripisujejo uživanju onesnažene pitne vode. Po uradnih podatkih, ki jih je v torek potrdil župan mesta, so umrle najmanj tri osebe, več kot 100 ljudi pa so zaradi resnih zdravstvenih težav sprejeli na zdravljenje v lokalne bolnišnice. Prebivalci prizadetega območja ob tem trdijo, da je dejansko število žrtev višje, in navajajo, da je doslej umrlo pet oseb, med njimi štiri ženske. Lokalne oblasti so že sprožile obsežno preiskavo, s katero želijo ugotoviti natančen vir kontaminacije vodovodnega omrežja ali drugih vodnih virov v mestu. Prizadetim prebivalcem zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo z neoporečno vodo, medtem ko strokovne službe preverjajo kakovost vode na različnih točkah mestne infrastrukture. Incident je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom, ki opozarja na pomanjkljiv nadzor nad sanitarno ustreznostjo javnih virov.

Na območju gore Mount Baldy v Kaliforniji so reševalne ekipe v torek potrdile smrt treh pohodnikov, med katerimi je bil tudi 19-letni moški. Skupina se je na pot podala v ponedeljek, nesreča pa se je po navedbah lokalnega šerifa zgodila na zahtevnem predelu, imenovanem Devil's Backbone. Po prvih ugotovitvah uradnih oseb je 19-letnik omahnil približno 150 metrov globoko, kar je vodilo do tragičnega izida za vse tri člane skupine. Reševalci so trupla odkrili po obsežni iskalni akciji, ki se je začela, ko so pohodniki postali pogrešani. Oblasti v okrožju San Bernardino so javnost ponovno opozorile na nevarne razmere na tej gori, ki je znana po strmih pobočjih in nepredvidljivem terenu. Mount Baldy velja za enega najbolj smrtonosnih vrhov v regiji, kjer so v preteklosti že beležili številne nesreče s smrtnim izidom, pogosto zaradi poledenelih poti ali padcev z grebenov.

Najnovejša javnomnenjska raziskava je razkrila globoko nezadovoljstvo ameriške javnosti s trenutnim političnim vrhom in potencialnimi kandidati za prihodnje predsedniške volitve leta 2028. Predsednik Donald Trump in trije izpostavljeni politični akterji, ki veljajo za njegove morebitne naslednike, so v anketi prejeli izrazito negativne ocene, kar odraža splošno apatijo in kritičnost volilnega telesa do politične elite v ZDA. Trend upadanja podpore predsedniku Trumpu je povezan predvsem z naraščajočimi življenjskimi stroški in gospodarsko negotovostjo, ki obremenjuje ameriška gospodinjstva. Kljub nekaterim preteklim stabilnim kazalnikom odobravanja njegovega dela so se v zadnjem obdobju okrepili dvomi o njegovi primernosti za vodenje države, k čemur prispevajo tudi notranji politični spori in javni izpadi. Raziskava kaže, da volivci trenutno ne vidijo prepričljive alternative niti v krogih, ki se pripravljajo na kampanjo leta 2028.

V 36. letu starosti je zaradi akutne mieloidne levkemije umrla Tatiana Schlossberg, ameriška novinarka in vnukinja pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina Schlossberg je novico o smrti potrdila v torek zjutraj prek uradnih kanalov predsedniške knjižnice JFK, kjer so zapisali, da bo Tatiana za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova, hči Caroline Kennedy in Edwina Schlossberga, je svojo diagnozo javnosti razkrila novembra lani v osebnem eseju za revijo The New Yorker, kjer je podrobno opisala svojo bitko z redko obliko raka. Bolezen so zdravniki odkrili kmalu po tem, ko je maja 2024 rodila drugo hčerko. V svojem zapisu z naslovom »Bitka z mojo krvjo« je izrazila globok strah, da je njeni otroci ne bodo ohranili v spominu. Poleg osebne izpovedi je v svojih zadnjih zapisih kritizirala tudi imenovanje svojega bratranca Roberta F. Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravje, pri čemer je izpostavila njegovo pomanjkanje strokovnih izkušenj na področju javnega zdravja. Njena prezgodnja smrt je v medijih znova sprožila razprave o tako imenovanem »prekletstvu Kennedyjev«, ki je skozi desetletja zaznamovalo to vplivno politično dinastijo z vrsto tragičnih dogodkov.

Severni in vzhodni del Združenih držav Amerike je v dneh pred novim letom prizadelo uničujoče zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne težave v prometu in oskrbi. Najbolj kritične razmere so zabeležili ob obali jezera Erie v zvezni državi New York, kjer so sunki vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro podirali drevesa in povzročali valove, ki so ogrožali obalna naselja. Nacionalna vremenska služba je izdala opozorila pred snežnimi zameti, saj napovedi predvidevajo do 85 centimetrov novega snega v osrednjem delu države New York. Zaradi snežnih padavin in poledice je v Detroitu prišlo do večjih naletov vozil, medtem ko so oblasti v okrožjih Madison in Onondaga izdale uradna opozorila pred potovanji. Neurje, ki se razteza od Minnesote do Maina, je ustvarilo izjemno nevarne razmere z belo temo, ki skoraj povsem onemogoča vidljivost. Vremenoslovci opozarjajo, da se bodo snežni učinki jezera nadaljevali vse do silvestrovega, kar bo še dodatno otežilo delo interventnih služb, ki se spopadajo s posledicami podrtih dreves in izpadov električne energije. Močan veter, ki je dosegel jakost hurikana, je povzročil največ škode na infrastrukturi v okolici mesta Buffalo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

V New Yorku se je z začetkom novega leta uradno pričel mandat novega župana Zohrana Mamdanija, ki je ob polnoči na silvestrovo nasledil dotedanje vodstvo mesta. Mamdani, sicer demokratični socialist in pakistansko-ameriškega porekla, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Zasebna slovesnost ob zaprisegi je potekala v času tradicionalnega spuščanja krogle na Times Squaru, kar simbolizira prehod mesta v novo politično obdobje. Novi župan je svojo kampanjo zgradil na vprašanjih delavskega razreda in napovedal odločen upor politikam Donalda Trumpa. Njegov prevzem funkcije spremljajo visoka pričakovanja javnosti, predvsem glede socialnih reform in vključevanja manjšin. Mamdani je že ob zmagi poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled progresivnega upravljanja v nasprotju z zvezno politiko republikancev.

Policija v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware preiskuje smrt 64-letne Linde Stevenson, ki so jo v nedeljo zvečer našli neodzivno v njenem domu. Policisti so na prizorišče v Oak Hillu prispeli okoli 23.16 po klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi odkrili žensko, ki ni kazala znakov življenja. Kljub poskusom oživljanja so jo kasneje razglasili za mrtvo. Linda Stevenson je bila soproga Billa Stevensona, prvega moža ameriške prve dame Jill Biden. Preiskava dogodka še poteka, policija pa uradnih informacij o vzroku smrti še ni podala. Kljub temu so se v javnosti že pojavili odzivi družinskih članov; hči pokojne je v čustvenem odzivu namigovala na nasilno smrt, vendar organi pregona teh navedb še niso potrdili. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave s trenutno prvo damo Združenih držav Amerike, čeprav uradni viri ne navajajo nobene neposredne vpletenosti družine Biden v sam incident.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Tatiani Schlossberg, hčerki Caroline Kennedy in vnukinji Johna F. Kennedyja, so akutno mieloično levkemijo diagnosticirali maja 2024, ko je bila stara 34 let. Umrla je po boju z boleznijo.

V torek je v 36. letu starosti umrla Tatiana Schlossberg, novinarka in vnukinja 35. predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Njeno smrt je prek družbenega omrežja Facebook potrdila Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja. Schlossbergova se je zadnje mesece spopadala z agresivno obliko raka, natančneje z redko obliko levkemije, o čemer je javnost prvič obvestila v osebnem eseju novembra lani. Pokojna novinarka, ki je bila mati dveh otrok, je v svojem zapisu za revijo The New Yorker razkrila, da so ji zdravniki napovedali manj kot leto dni življenja. Novica o njeni smrti prihaja le nekaj mesecev po pretresljivem razkritju bolezni, ki ga je simbolično objavila na 62. obletnico atentata na svojega dedka. Schlossbergova je veljala za ugledno novinarko, ki se je v svoji karieri posvečala predvsem okoljskim temam in podnebnim spremembam.

V bližini kraja Trenton v ameriški zvezni državi Kentucky se je v torek, 30. decembra, iztiril tovorni vlak, ki je prevažal nevarne kemikalije. Po dostopnih podatkih se je iztirilo približno 30 vagonov, pri čemer je v enem izmed njih, ki je prevažal tekoče žveplo, izbruhnil požar. Žveplo se pogosto uporablja v industriji gnojil in proizvodnji gume, ob gorenju pa sprošča strupene pline, kar je povzročilo nastanek toksičnega oblaka nad širšim območjem. Lokalne oblasti so zaradi nevarnosti takoj razglasile preplah in sprožile intervencijo gasilskih enot. Gasilcem je uspelo požar na vagonu z žveplom omejiti in pogasiti, s čimer so preprečili nadaljnje širjenje strupenih snovi v okolje. Trenton je majhna skupnost s približno 350 prebivalci in leži približno 100 kilometrov severozahodno od Nashvilla. Trenutno še ni poročil o morebitnih žrtvah ali evakuacijah širšega obsega, so pa prebivalce opozorili na previdnost zaradi kakovosti zraka.

Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v torek, 30. decembra, v starosti 35 let. Schlossbergova je izgubila bitko z akutno mieloidno levkemijo, diagnozo, ki jo je javno razkrila novembra lani. Njena družina je novico o smrti potrdila v uradni izjavi za javnost. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. V svoji profesionalni karieri se je uveljavila kot novinarka pri časniku The New York Times, kjer je pokrivala predvsem področje okolja in podnebnih sprememb. Veljala je za eno redkih potomk družine Kennedy, ki je ubrala pot v medijih namesto neposrednega udejstvovanja v politiki, čeprav je s svojim delom močno vplivala na javni diskurz o trajnostnem razvoju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, naznanil, da bo prihodnji teden v Franciji potekalo novo srečanje voditeljev držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji, združenih pod imenom »koalicija voljnih«. Napoved sledi nedeljskemu srečanju v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta. Zelenski je razkril dodatne podrobnosti o pogovorih s Trumpom, pri čemer sta se osredotočila na morebitna varnostna jamstva za Ukrajino. Kljub optimizmu po srečanju, ki ga je Trump označil za napredek pri iskanju miru, so pogovori potekali v času stopnjevanih ruskih napadov na Kijev. Francosko srečanje bo ključno za uskladitev stališč evropskih zaveznic z novo ameriško strategijo glede ukrajinsko-ruskega spora, medtem ko si Kijev prizadeva za vključitev v neposredne pogovore med Washingtonom in Moskvo.

Iransko politično vodstvo se je ostro odzvalo na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškimi napadi. Teheran je sporočil, da bodo morebitni agresorji svoja dejanja obžalovali, obenem pa poudaril, da država za razvoj svojega obrambnega in raketnega programa ne potrebuje dovoljenja nobene tuje sile. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovi napovedi možnosti napada na iransko ozemlje, kar je po mnenju opazovalcev nevarno približalo regijo novi eskalaciji nasilja. Iranski uradniki so v izjavi za javnost pojasnili, da njihovo oboroževanje služi izključno obrambnim namenom, vendar pa na vsako provokacijo obljubljajo odločen odgovor. Trenutni spor je neposredno povezan s predhodnimi ameriškimi grožnjami glede uničenja iranskega jedrskega programa in obtožbami Washingtona o nezakonitem bogatenju urana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za neposredni spopad, ki bi lahko vključeval tudi regionalne zaveznike, zlasti Izrael.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.

V Bangladešu je v 81. letu starosti umrla Khaleda Zia, nekdanja predsednica vlade in voditeljica Bangladeške nacionalistične stranke (BNP). Zia, ki je bila prva ženska na čelu vlade v tej državi, je umrla v času, ko se je pripravljala na politično vrnitev na napovedanih februarskih volitvah. Njena smrt je v državi sprožila obdobje uradnega žalovanja, saj je veljala za eno najvplivnejših, a hkrati najbolj kontroverznih političnih osebnosti v zgodovini Bangladeša. Zia je bila osrednja figura bangladeške politike več desetletij, zaznamovanih z ostrim rivalstvom z aktualno premierko Sheikh Hasino. Njena smrt prihaja v kritičnem času za državo, ki se spopada s politično nestabilnostjo. Kot voditeljica opozicije je Zia kljub zdravstvenim težavam in preteklim pravnim sporom ohranjala močan vpliv na svoje privržence, njena stranka BNP pa je polagala velike nade v njeno sodelovanje na prihajajočem volilnem procesu, ki naj bi določil prihodnjo smer države.

Izraelska vojska je izvedla serijo topniških napadov na tarče v provinci Nabatije na jugu Libanona, s čimer se nadaljujejo sovražnosti na obmejnem območju. Do napadov je prišlo kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen 27. novembra 2024. Lokalni viri poročajo o žrtvah in poškodovanih, vendar libanonske oblasti še niso podale uradnih podatkov o točnem številu mrtvih ali ranjenih v zadnjem valu obstreljevanja. Operacija v Nabatiji predstavlja nadaljevanje izraelske vojaške taktike pritiska na južni del sosednje države, kar dodatno ogroža stabilnost regije. Kršitve premirja postajajo vse pogostejše, pri čemer Izrael trdi, da se spopada z nevarnostmi na terenu, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na humanitarne posledice stopnjevanja napetosti. Situacija ostaja nestabilna, saj se vojaške dejavnosti stopnjujejo kljub diplomatskim prizadevanjem za ohranitev miru.

Teksaške oblasti so objavile posnetek nadzorne kamere, ki prikazuje zadnji potrjeni posnetek 19-letne Camile Mendoze Olmos, ki je pogrešana od božičnega večera.

V Južni Afriki je v novembru in decembru med tradicionalnimi obredi iniciacije, ki vključujejo obrezovanje, umrlo najmanj 41 mladih moških. Po podatkih tamkajšnjih oblasti so smrti neposredna posledica zapletov pri postopkih obrezovanja, ki se izvajajo v okviru prestopa v odraslost. Ti obredi so globoko zakoreninjeni v tradicijah različnih etničnih skupin v regiji in se izvajajo vsako leto, vendar se pogosto odvijajo v neustreznih higienskih in medicinskih pogojih. Tragični dogodki so znova sprožili razpravo o varnosti tradicionalnih praks v državi. Čeprav so oblasti v preteklosti že poskušale regulirati tovrstne dejavnosti in zagotoviti prisotnost usposobljenega zdravstvenega osebja, se številni obredi še vedno izvajajo na skrivaj ali brez ustreznega nadzora. Lokalne zdravstvene službe v Johannesburgu in drugih provincah si prizadevajo za strožji nadzor nad tabori za iniciacijo, da bi preprečile nadaljnje izgube življenj med mladimi prebivalci.

V starosti 35 let je po boju z levkemijo umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Schlossberg, ki je bila uveljavljena novinarka in avtorica, je le mesec dni pred smrtjo v osebnem eseju javno spregovorila o svojem boju s krvnim rakom. Novica o njeni smrti je v ameriški javnosti sprožila val sožalja, saj je veljala za obetavno kronistko okoljskih vprašanj. Njeno delo je bilo osredotočeno predvsem na podnebne spremembe, pisala pa je za ugledne časopise, kot je The New York Times. Kljub pripadnosti eni najvplivnejših političnih dinastij v Združenih državah Amerike, se je Schlossberg držala stran od neposredne politike in si ustvarila pot v novinarstvu. Njena prezgodnja smrt predstavlja izgubo za družino Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne tragedije.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Tatiana Schlossberg, okoljska novinarka in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v torek pri starosti 35 let. Novico o njeni smrti je potrdila njena družina, sporočila pa jo je tudi Fundacija Knjižnice JFK kmalu po tem, ko je novembra razkrila, da ima redko obliko levkemije.

V starosti 35 oziroma 36 let je po kratki in hudi bolezni umrla Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Iz Knjižnične fundacije JFK so 30. decembra sporočili, da je Schlossbergova izgubila bitko z rakom v terminalnem stadiju. Njena smrt je nastopila le šest tednov po tem, ko je javnosti razkrila svojo diagnozo. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Kot novinarka se je specializirala za vprašanja okolja in podnebnih sprememb, med drugim pa je pisala za prestižni časnik The New York Times. Njeno nenadno slovo je močno odjeknilo v ameriški javnosti, kjer družina Kennedy kljub številnim tragedijam še vedno ohranja velik simbolni pomen in vpliv.

Medtem ko deli ZDA, kot so srednji zahod in severovzhod, pričakujejo motnje zaradi snega, dežja in vetra okoli novega leta, bo v večjem delu države, vključno z Idahom, suho vreme. Na Nizozemskem bo silvestrovo hladno in vetrovno, kasneje pa je možen sneg. Na Irskem bo večinoma suho, a s padajočimi temperaturami. Prvi vikend leta 2026 bo v nekaterih predelih milejši z dežjem.

Ruska prestolnica je bila prizorišče incidenta, v katerem sta po navedbah Kremlja dva ukrajinska brezpilotna letalnika poskušala napasti rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je dogodek označila za načrtovan teroristični napad in poskus atentata, čeprav dokazov za neposredno vpletenost Kijeva niso predložili. Ukrajinski uradniki so navedbe odločno zanikali in poudarili, da se njihove sile osredotočajo na osvobajanje lastnega ozemlja in ne na napade na tuje voditelje. Analitiki pri mediju BILD in ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve so izpostavili, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičenja nadaljnje eskalacije agresije ali pa za notranje ruske spore. Ukrajinska diplomacija je zavrnila ruske trditve, da bodo takšni dogodki okrepili pogajalska izhodišča Moskve, in opozorila, da gre za poskus manipulacije mednarodnega javnega mnenja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo, kar dodatno zapleta varnostne razmere v regiji.

Guverner Andrej Vorobjov je sporočil, da so sile zračne obrambe in elektronskega bojevanja nad sedmimi občinami v moskovski regiji prestregle in nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Pri tem je bil ranjen en civilist.

Metropolitanska policija v Indianapolisu (IMPD) je v ponedeljek, 10. junija 2024, zvečer začela preiskavo umora, potem ko so ob železniški progi na vzhodni strani mesta odkrili truplo moškega. Policisti jugovzhodnega okrožja so bili okoli 17.49 napoteni v blok 3100 na ulici Moore Avenue, kjer so se spopadali z ugotavljanjem okoliščin na kraju dogodka. Ob prihodu so našli moškega s smrtno rano zaradi strelnega orožja. Preiskovalci oddelka za umore so prevzeli primer in trenutno zbirajo dokaze v bližini avtoceste Interstate 70, kjer je bilo telo najdeno. Identiteta žrtve in morebitni osumljenci za zdaj ostajajo neznani. Policija poziva javnost k posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pomagale pri razjasnitvi dogodka, medtem ko forenziki še naprej pregledujejo območje ob tirih.

V severozahodnem delu avstralske zvezne države Queensland so reševalne službe odkrile truplo moškega v avtomobilu, ki so ga popolnoma preplavile naraščajoče vode. Do tragičnega dogodka je prišlo v času, ko se regija spopada z dolgotrajnim in močnim deževjem, ki povzroča obsežne poplave na širšem območju. Lokalne oblasti so potrdile, da je bilo vozilo potopljeno v narasli vodi, kar je onemogočilo pravočasno reševanje. Padavine se v Queenslandu medtem še niso umirile, kar dodatno otežuje delo intervencijskih ekip in povečuje nevarnost za prebivalce na ogroženih območjih. Policija in civilna zaščita sta ponovno izdali opozorila o nevarnosti vožnje skozi poplavljene odseke cest.

Na iranskem otoku Kiš je v začetku decembra potekal maraton, na katerem je sodelovalo več sto žensk. Udeleženke so nosile majice in pajkice ter imele spuščene lase, kar pomeni odstop od strogih pravil oblačenja, ki veljajo v Iranu.

V 36. letu starosti je 30. decembra 2025 umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja 35. predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, ki je bila hči Caroline Kennedy, se je spopadala z akutno mieloično levkemijo. Novico o njeni smrti je sporočila predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja, potem ko je Schlossbergova šele novembra javno razkrila svojo diagnozo redke oblike levkemije. Pokojna Tatiana Schlossberg je bila uveljavljena novinarka in avtorica, ki je med drugim pisala za The New York Times, kjer je pokrivala teme s področja okolja in podnebnih sprememb. Njena smrt predstavlja še eno v vrsti tragičnih izgub za družino Kennedy, ki je skozi desetletja postala sinonim za ameriško politično zgodovino in številne osebne tragedije. Schlossbergova je za seboj pustila moža in sina, njena družina pa se je v izjavi za javnost zahvalila medicinskemu osebju za oskrbo v zadnjih tednih njenega življenja.

V Indiji so odkrili pretresljiv primer dolgoletnega ujetništva, v katerem so služabniki pet let zadrževali svojega delodajalca in njegovo hčer v kleti njunega lastnega doma. Po poročanju časnika The Times of India so storilci žrtvi načrtno stradali in ju izolirali od zunanjega sveta, medtem ko so si verjetno prilaščali njuno premoženje oziroma nadzorovali gospodinjstvo. Policija je ujetnika rešila po prejemu informacij o sumljivem dogajanju v hiši. Preiskava je razkrila, da sta bila oče in hči podvržena ekstremnim razmeram in pomanjkanju hrane, kar je močno načelo njuno zdravstveno stanje. Oblasti trenutno ugotavljajo natančne motive za to dejanje, vendar prvi podatki kažejo na popolno prevlado služabnikov nad nemočnima lastnikoma. Storilci so bili pridržani, žrtvam pa so nudili nujno medicinsko pomoč in psihološko oskrbo. Primer je v indijski javnosti sprožil val zgroženosti nad ravnanjem domačih delavcev.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

V eni izmed britanskih bolnišnic je prišlo do nasilnega napada, v katerem je moški v dvajsetih letih s kovinsko palico napadel osebje in bolnike. Po navedbah prič je napadalec uporabil orodje, podobno lomilki, s katerim je naključno udarjal ljudi v svoji bližini. Zaradi incidenta je pet oseb utrpelo telesne poškodbe in so bili nemudoma oskrbovani v isti zdravstveni ustanovi. Policija je osumljenca, starega 20 let, kmalu po dogodku izsledila in pridržala. Ena izmed prič je opisala grozljiv prizor, ko je okrvavljena ženska pritekla v bližnjo trgovino in prosila za pomoč po napadu v bolnišničnih prostorih. Motiv za dejanje za zdaj še ni znan, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin tega nasilnega dogodka, ki je povzročil preplah med obiskovalci in zaposlenimi.

V italijanskem smučarskem središču Macugnaga, ki se nahaja v bližini meje s Švico, se je zgodila huda nesreča žičnice. Kabina nihalke, v kateri so bili potniki, ob prihodu na zgornjo postajo na prelazu Monte Moro ni pravočasno upočasnila in je s polno hitrostjo trčila v varovalno pregrado. V trčenju so bile poškodovane štiri osebe, ki so potrebovale zdravniško pomoč. Zaradi nesreče je na nadmorski višini približno 2800 metrov ostalo ujetih okoli 100 smučarjev, ki niso mogli varno zapustiti gore. Gorska reševalna služba je nemudoma sprožila obsežno reševalno akcijo, v okviru katere so ujete osebe z gore evakuirali s pomočjo helikopterjev. Preiskava o vzrokih za odpoved zavornega sistema oziroma prehitro vožnjo gondole v postajo še poteka, žičnica pa do nadaljnjega ne obratuje.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

Donald Trump je med skupnim dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svoj načrt za plesno dvorano v Beli hiši. Napovedal je tudi, da bo njegova administracija leta 2026 vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za program preoblikovanja podeželskega zdravstva, katerega cilj je izboljšati dostop do oskrbe in kakovost storitev. Poleg tega je Washington Post poročal, da je socialna varnost pod Trumpovim vodstvom v 'nemirih'.

Tatiana Schlossberg, okoljska novinarka in vnukinja predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Bila je hči Caroline Kennedy. Pred smrtjo je javno spregovorila o svoji diagnozi akutne mieloične levkemije in kritizirala zdravstvene politike Roberta F. Kennedyja mlajšega.

Po podatkih zdravstvenih uradnikov se sezona gripe iz dneva v dan slabša. CDC poroča, da se po ZDA hitro širi nova različica virusa influence, imenovana podskupina K ali 'super gripa', ki povzroča hujše simptome in daljše okrevanje. Ocenjujejo, da je gripa doslej povzročila že vsaj 7,5 milijona bolezni, 81.000 hospitalizacij in 3.100 smrti.

Obsežno zimsko neurje je v zadnjih dneh ohromilo osrednji del Združenih držav Amerike in se zdaj pomika proti vzhodu, kjer ogroža milijone prebivalcev. V zveznih državah Minnesota, Iowa, Wisconsin in Michigan so razglasili snežni mejavic (blizzard), ki so ga spremljali sunki vetra do 80 km/h in obilno sneženje, kar je povzročilo zaprtje avtocest, vključno z delom meddržavne ceste I-35, ter številne prometne nesreče. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nevarnih razmer aktiviral ustrezne službe, medtem ko so v Marquetteu v Michiganu zabeležili več kot 30 centimetrov novozapadlega snega. Na severovzhodu države, vključno z zveznima državama New York in Vermont, največjo nevarnost predstavlja močna poledica, saj napovedi predvidevajo do 1,8 centimetra ledenega oklepa, kar bi lahko povzročilo izpade električne energije in zrušitve dreves. V Novi Mehiki so medtem izdana opozorila zaradi sneženja in vetra, ki bodo veljala do konca ponedeljka. Meteorologi za obdobje po novem letu napovedujejo vzpostavitev novega vremenskega vzorca, ki bi lahko v severovzhodni del ZDA prinesel vsaj dve večji snežni neurji do sredine januarja.

Sodnik v ameriški zvezni državi Alabama je razveljavil obsodbo Brooke Shoemaker, ki je bila leta 2020 obsojena na 18 let zapora zaradi domnevne kemične ogroženosti otroka po mrtvorojenosti. Shoemaker je v zaporu preživela že štiri leta, njeni odvetniki pa so med procesom vztrajno trdili, da je bila smrt ploda posledica okužbe in ne uživanja prepovedanih substanc. Sodnik okrožnega sodišča v Leeju, Jeffrey Tickal, je na podlagi novih dokazov o okužbi ugodil zahtevi za ponovno sojenje. Primer je v javnosti sprožil številne razprave o pravni odgovornosti nosečnic in interpretaciji zakonov o kemični ogroženosti v primerih zapletov med nosečnostjo. Odločitev sodnika za razveljavitev prvotne sodbe pomeni pomemben preobrat v postopku, ki bi lahko vplival na podobne primere v prihodnje. Shoemakerjeva bo na novem sojenju imela priložnost predložiti medicinske dokaze, ki v prvotnem postopku niso bili ustrezno upoštevani ali pa so bili spregledani.

Deli Združenih držav Amerike, ki se raztezajo od Minnesote do zvezne države New York, so v ponedeljek prešli pod vpliv silovitega zimskega neurja, ki so ga zaznamovali močni vetrovi in obilno sneženje. Ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua so sunki vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro podirali drevesa, v Buffalu pa so zabeležili vetrove s hurikansko močjo. V Detroitu so nevarne snežne razmere in poledica povzročile številna verižna trčenja, kar je ohromilo cestni promet. Oblasti v okrožjih Madison in Onondaga so zaradi pričakovanega učinka jezera, ki bi lahko v osrednji del države New York prinesel do 90 centimetrov snega, izdale uradna opozorila glede potovanj. Vremenoslovci opozarjajo, da gre za t. i. popolno nevihto, saj kombinacija sneženja in ekstremnih sunkov vetra ustvarja izjemno nevarne razmere na terenu. Neurje se je razvilo le kratek čas po prvi večji snežni pošiljki sezone, kar dodatno otežuje čiščenje in vzdrževanje infrastrukture.

Po zimskem viharju se je mraz okrepil na Srednjem zahodu ZDA, z izjemno nizkimi temperaturami in občutkom mraza blizu nič stopinj. V osrednji Indiani je pričakovati rahel sneg za novo leto, medtem ko se na jugu ZDA obeta postopno ogrevanje z bolj pomladnim vremenom.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Vzrok smrti je bila levkemija, o svoji bolezni pa je pisala v eseju, ki ga je objavila pred mesecem dni.

Tatiana Schlossberg je novembra 2023 razkrila diagnozo redke oblike levkemije v eseju za The New Yorker. Bila je kritična do svojega strica Roberta F. Kennedyja mlajšega.

Reševalci so v območju Devil’s Backbone na gori Mount Baldy našli trupla treh pohodnikov. Eden od njih, 19-letnik, je padel približno 150 metrov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Evropa podpira Kijev pri pripravi novih načrtov za napade na Rusijo, kar po njegovih besedah onemogoča dolgoročno rešitev krize in blokira mirovna pogajanja. Moskva je ob tem neposredno zagrozila s povračilnimi ukrepi, medtem ko Kijev obtožbe zavrača kot vnaprej pripravljen izgovor za nadaljnjo rusko agresijo. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o domnevnem napadu z droni na razkošno vilo ob jezeru Valdaj, ki jo povezujejo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zanikal vpletenost v domnevni napad na rezidenco in poudaril, da Rusija izrablja zgodbo o vili za opravičevanje lastnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Strokovnjaki ob tem izražajo dvom o verodostojnosti ruskih navedb, saj Kremelj vilo uporablja kot simbolni cilj za krepitev domače propagande. Medtem ko Rusija napoveduje spremembe v svojih pogajalskih izhodiščih, se napetosti med Moskvo in evropskimi prestolnicami zaradi nadaljevanja vojaške pomoči Kijevu stopnjujejo.

V Mehiki je v 41. letu starosti umrl Juan Pedro Franco, ki je bil leta 2017 vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot najtežji človek na svetu. Kot poročajo lokalni mediji, med njimi časnik El Universal, je bila za nekdanjega rekorderja usodna okužba ledvic. Njegova smrt označuje konec dolgotrajnega boja z ekstremno debelostjo in povezanimi zdravstvenimi zapleti, ki so zaznamovali večino njegovega odraslega življenja. Franco je svetovno pozornost pritegnil leta 2016, ko je njegova teža dosegla skoraj 600 kilogramov, zaradi česar je bil več let prikovan na posteljo. Kljub uspešnim operacijam za zmanjšanje telesne teže in strogim dietam, s katerimi je v preteklih letih izgubil znaten del svoje teže, so kronične bolezni pustile nepopravljive posledice na njegovem organizmu. Njegov primer je v mednarodni javnosti pogosto služil kot opomin na resne posledice patološke debelosti.

Tatiana Schlossberg, vnukinja Johna F. Kennedyja, je umrla v torek v starosti 35 let zaradi akutne mieloične levkemije. Bila je okoljska novinarka. Donald Trump je sprožil polemike s kritičnimi objavami o družini Kennedy na Truth Social le nekaj ur po njeni smrti.

Španska obalna straža je pred obalo Girone izvedla zahtevno reševalno akcijo, v kateri so rešili štiričlansko nizozemsko družino. Starša in njuna otroka, stara sedem in devet let, so več ur preživeli na trupu svoje prevrnjene jadrnice, preden so jih opazile reševalne ekipe. Nesreča se je zgodila v ponedeljek, ko se je plovilo iz neznanega razloga prevrnilo, družina pa je ostala ujeta sredi morja. Reševalci so ob prihodu na kraj nesreče ugotovili, da so vsi štirje družinski člani močno podhlajeni, vendar zunaj smrtne nevarnosti. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo reševanje v zadnjem trenutku ključno za preživetje otrok, saj so bili vremenski pogoji in temperatura vode neugodni. Družino so nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico na zdravljenje zaradi podhlajenosti, kjer okrevajo po pretresljivem dogodku. Preiskava o vzrokih za prevrnitev plovila še poteka.

Združeni arabski emirati (ZAE) so po zračnih napadih Savdske Arabije na strateško jemensko pristanišče Mukala pozvali k modrosti in zadržanosti. Napadi so se zgodili v času zaostrenih odnosov znotraj koalicije, saj Rijad obtožuje Abu Dabi podpore separatističnim silam na vzhodu Jemna, ki so v zadnjem času okrepile svojo ofenzivo. UAE so ostro zavrnili savdske trditve o pošiljanju orožja separatistom in spodbujanju napadov na jemensko vlado, pri čemer so uradne izjave Rijada označili za polne netočnosti in nepravičnih obtožb. Napetosti med nekdanjima tesnima zaveznicama ogrožajo krhko vojaško koalicijo, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Savdska Arabija vztraja pri zahtevi, da se sile pod vplivom ZAE umaknejo s separatističnih območij, kar Abu Dabi zavrača kot neutemeljeno pogojevanje. Stopnjevanje sovražnosti med dvema ključnima silama v regiji bi lahko vodilo v nov val nestabilnosti v Jemnu in poglobilo humanitarno krizo v državi, ki jo že desetletje pretresa državljanska vojna.

Neznani storilci so v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli izjemno premišljen in obsežen vlom v poslovalnico banke Sparkasse. Po prvih podatkih preiskovalnih organov so neznanci odnesli plen, katerega vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Način izvedbe ropa, ki ga nekateri mediji opisujejo kot filmskega, kaže na visoko stopnjo organiziranosti in predpriprave storilcev. Pred poslovalnico banke so se po dogodku zbrali številni zaskrbljeni občani in komitenti, vzdušje na kraju dogodka pa je napeto. Policija je območje zavarovala in pričela z obsežno forenzično preiskavo, s katero skušajo izslediti storilce in ugotoviti natančen potek vdora v bančne prostore. Javnosti za zdaj niso razkrili podrobnosti o tem, kako so storilci zaobšli varnostne sisteme.

Južnoafriške oblasti so v torek sporočile, da je med tradicionalnimi obredi iniciacije, ki so potekali v novembru in decembru, zaradi zapletov po obrezovanju umrlo najmanj 41 mladeničev. Tradicionalna iniciacija predstavlja obred prehoda v odraslost, ki ga vsako leto izvajajo različne etnične skupine v Afriki, vključno s skupnostmi Xhosa, Ndebele, Sotho in Venda v Južni Afriki. V tem obdobju so mladostniki izolirani v posebnih šolah, kjer se učijo kulturnih vrednot in odgovornosti odraslega življenja. Kljub temu da je država zaradi ponavljajočih se tragičnih dogodkov sprejela zakonodajo, ki zahteva obvezno registracijo iniciacijskih šol, se število nezakonitih ustanov še naprej povečuje. Glavni motiv za odpiranje tovrstnih neregistriranih šol je pogosto finančne narave, saj starši za vključitev otrok v programe plačujejo visoke zneske. Minister za tradicionalne zadeve Velenkosini Hlabisa je potrdil visoko število žrtev in izpostavil težave pri nadzoru nad temi nevarnimi praksami.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška policija je v okviru preiskave izginotja najstnice Camile Mendoza Olmos, ki so jo nazadnje videli na božični večer v San Antoniu, objavila nove posnetke nadzorne kamere. Video posnetek prikazuje osebo, ki je oblečena v podobna oblačila kot Olmosova, kako hodi ob robu ceste na dan svojega izginotja. Preiskovalci upajo, da bo ta vizualni dokaz pomagal pri iskanju in razjasnitvi okoliščin njenega izginotja. Medtem ko policija analizira nove posnetke, so v javnost prišla poročila o nesoglasjih med starši pogrešane glede razlogov za njen odhod. Njena družina je razdeljena, saj starša ponujata različne razlage o tem, zakaj in kako je njuna hči zapustila dom. Policija v San Antoniu kljub družinskim sporom nadaljuje z iskanjem in prosi javnost za kakršne koli informacije, ki bi lahko pripomogle k varni vrnitvi najstnice.

V ZDA so za silvestrovo napovedali zelo mrzlo vreme. V Chicagu bo na silvestrovo prehodno sneženje, nato pa se bo ohladilo s temperaturami blizu ničle. Za številne Američane se bo leto 2025 zaključilo in leto 2026 začelo s hudim zimskim vremenom. Izdana so bila opozorila o zimskih nevihtah.

Močan zimski nevihtni sistem je v ponedeljek prizadel dele Združenih držav Amerike od Minnesote do New Yorka, pri čemer so orkanski vetrovi in obilno sneženje povzročili obsežne težave v prometu in oskrbi. Ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua so sunki vetra podirali drevesa, v Buffalu pa so izmerili hitrosti vetra do 127 kilometrov na uro. V Detroitu so nevarne razmere s snegom in ledom povzročile številna verižna trčenja, zaradi česar so lokalne oblasti izdale potovalna opozorila. V osrednjem delu države New York, vključno z okrožjema Madison in Onondaga, meteorologi napovedujejo do enega metra novega snega zaradi učinka jezera. Oblasti opozarjajo prebivalce na nevarnost snežnih zametov in slabo vidljivost, kar močno otežuje čiščenje cest in vzdrževanje osnovne infrastrukture. Gre za eno najmočnejših neurij v letošnji sezoni, ki sledi obdobju ekstremnega nihanja temperatur v preteklih tednih.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Guverner Evgenij Balicki je sporočil, da so v večjem delu naseljenih krajev v Zaporožski regiji ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo, potem ko je ukrajinska vojska izvedla več kot 20 napadov na energetski sistem, zaradi česar je skoraj 120.000 odjemalcev ostalo brez elektrike.