V hamburški soseski Steilshoop je včeraj izbruhnil požar na enem izmed balkonov stanovanjskega objekta, zaradi česar so reševalne službe preventivno evakuirale 40 stanovalcev. Gasilci so hitro omejili ognjene zublje, vendar je eno stanovanje zaradi posledic ognja in dima postalo neprimerno za bivanje. Za večino stanovalcev se je dogodek končal le s kratkotrajnim šokom, saj so se po končani intervenciji lahko vrnili v svoje domove. Operacija je potekala hitro in brez poročil o telesnih poškodbah med stanovalci ali reševalci. Vzrok požara za zdaj ostaja predmet preiskave, lokalne oblasti pa so poskrbele za ustrezno namestitev oseb iz uničenega stanovanja. Dogodek je povzročil začasno zaporo okoliških ulic, kar je vplivalo na promet v tem delu mesta, vendar so se razmere do večera stabilizirale.

V 36. letu starosti je zaradi terminalne oblike levkemije umrla Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, ki je bila hči Caroline Kennedy, je v svoji karieri delovala kot poročevalka za časnik New York Times, kjer se je specializirala za vprašanja okolja in podnebnih sprememb. Novica o njeni smrti je prišla le dober mesec po tem, ko je v javnem zapisu razkrila svojo diagnozo in bolezen opisala kot novo tragedijo v zgodovini družine Kennedy. Njena smrt je ponovno obudila razprave o tako imenovanem prekletstvu družine Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne prezgodnje smrti in nesreče. Schlossbergova je bila spoštovana avtorica, ki je za svoje delo na področju okoljskega novinarstva prejela več priznanj. Njena družina je v uradni izjavi potrdila, da je bitko z boleznijo izgubila v krogu najbližjih, javnost pa jo bo ohranila v spominu kot predano borko za ozaveščanje o podnebnih krizi.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

Oblasti v severni Kaliforniji so identificirale žrtev smrtonosnega napada morskega psa, ki se je zgodil prejšnji teden. Gre za Erico Fox, izkušeno plavalko v odprtih vodah iz kraja Pebble Beach, katere telo so v soboto potegnili iz ocean južno od plaže Davenport Beach. Žrtev je bila pogrešana od napada, ki se je zgodil med njenim plavanjem v bližini obale. Posebno pozornost javnosti je pritegnilo dejstvo, da je triatlonka v času napada uporabljala posebno napravo za odganjanje morskih psov, ki pa očitno ni preprečila tragedije. Preiskovalci še vedno preučujejo okoliščine dogodka in delovanje omenjene zaščitne opreme. Napadi morskih psov s smrtnim izidom so na tem območju sicer redki, vendar so oblasti po dogodku izdale opozorila za uporabnike morskih površin v okolici Pacific Grove in Davenport Beach.

V predoru Pipalkoti, ki je del hidroenergetskega projekta Vishnugad-Pipalkoti v indijski zvezni državi Uttarakhand, je prišlo do silovitega trčenja dveh lokomotiv. Po navedbah lokalnih oblasti se je nesreča zgodila, ko je lokomotiva, ki je prevažala delavce in uradnike, trčila v tovorni vlak znotraj predorske infrastrukture. V času incidenta je bilo na vlaku skupno 109 oseb, od katerih jih je približno 60 utrpelo poškodbe različnih stopenj. Okrožni načelnik Chamolija Gaurav Kumar je potrdil, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na prizorišču nesreče globoko v predoru. Poškodovance so oskrbeli in prepeljali v bližnje zdravstvene ustanove, medtem ko preiskava o vzrokih za trčenje dveh tirnih vozil na istem tiru še poteka. Projekt Vishnugad-Pipalkoti je sicer obsežen infrastrukturni poseg na reki Alaknanda, kjer so tovrstni predori ključni za dostop do gradbišč in strojne opreme.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Iran je uradno označil kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Ta poteza je bila predstavljena kot neposredno povračilo za to, da je Ottawa prej uvrstila iransko vojaško vejo na svoj seznam ekstremističnih skupin.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti in tveganj, ki jih prinaša po mnenju Moskve uničujoča politika do Teherana. Uradna govorka ministrstva Marija Zaharova je 30. decembra opozorila na nevarnost destabilizacije in pozvala mednarodne akterje k opustitvi dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. V izjavi je Zaharova poudarila, da se morajo tisti, ki zagovarjajo ostrejše ukrepe, odpovedati politiki pritiska in se namesto tega osredotočiti na diplomatske rešitve. Ruska stran meni, da stopnjevanje sovražnosti okoli Irana ne ogroža le regionalne varnosti, temveč ima lahko širše negativne posledice za mednarodno stabilnost. Poziv k razumu je bil namenjen predvsem akterjem, ki jih Moskva označuje za pobudnike konfliktov v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

V indijskem mestu Indore so v zadnjih dneh zabeležili izbruh bolezni, ki ga oblasti pripisujejo uživanju onesnažene pitne vode. Po uradnih podatkih, ki jih je v torek potrdil župan mesta, so umrle najmanj tri osebe, več kot 100 ljudi pa so zaradi resnih zdravstvenih težav sprejeli na zdravljenje v lokalne bolnišnice. Prebivalci prizadetega območja ob tem trdijo, da je dejansko število žrtev višje, in navajajo, da je doslej umrlo pet oseb, med njimi štiri ženske. Lokalne oblasti so že sprožile obsežno preiskavo, s katero želijo ugotoviti natančen vir kontaminacije vodovodnega omrežja ali drugih vodnih virov v mestu. Prizadetim prebivalcem zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo z neoporečno vodo, medtem ko strokovne službe preverjajo kakovost vode na različnih točkah mestne infrastrukture. Incident je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom, ki opozarja na pomanjkljiv nadzor nad sanitarno ustreznostjo javnih virov.

Na območju gore Mount Baldy v Kaliforniji so reševalne ekipe v torek potrdile smrt treh pohodnikov, med katerimi je bil tudi 19-letni moški. Skupina se je na pot podala v ponedeljek, nesreča pa se je po navedbah lokalnega šerifa zgodila na zahtevnem predelu, imenovanem Devil's Backbone. Po prvih ugotovitvah uradnih oseb je 19-letnik omahnil približno 150 metrov globoko, kar je vodilo do tragičnega izida za vse tri člane skupine. Reševalci so trupla odkrili po obsežni iskalni akciji, ki se je začela, ko so pohodniki postali pogrešani. Oblasti v okrožju San Bernardino so javnost ponovno opozorile na nevarne razmere na tej gori, ki je znana po strmih pobočjih in nepredvidljivem terenu. Mount Baldy velja za enega najbolj smrtonosnih vrhov v regiji, kjer so v preteklosti že beležili številne nesreče s smrtnim izidom, pogosto zaradi poledenelih poti ali padcev z grebenov.

Francosko tožilstvo v Nîmesu je v torek odredilo pripor in uvedlo uradno preiskavo zoper 27-letnega moškega, ki je priznal umor svojega očeta, sicer uveljavljenega psihologa Salaha Bouabdallaha. Osumljenec se je v nedeljo sam zglasil na policijski postaji, kjer je priznal, da je očeta ubil že 21. decembra 2025 med družinskim sporom, njegovo truplo pa nato zakopal na domačem vrtu. Po njegovih navodilih so preiskovalci truplo dejansko odkrili na navedeni lokaciji v departmaju Gard. Žrtev so svojci in prijatelji sprva obravnavali kot pogrešano osebo, v soboto pa so v upanju na njegovo vrnitev organizirali celo javno iskalno akcijo. Hči pokojnega je takrat opozorila na sumljive okoliščine, saj sta očetova avtomobila ostala parkirana pred hišo. Obdukcija, opravljena v ponedeljek, je potrdila, da je psiholog umrl zaradi posledic nasilnih udarcev. Osumljenec pred tem dogodkom policiji ni bil znan, zdaj pa mu grozi obtožnica zaradi uboja družinskega člana.

Najnovejša javnomnenjska raziskava je razkrila globoko nezadovoljstvo ameriške javnosti s trenutnim političnim vrhom in potencialnimi kandidati za prihodnje predsedniške volitve leta 2028. Predsednik Donald Trump in trije izpostavljeni politični akterji, ki veljajo za njegove morebitne naslednike, so v anketi prejeli izrazito negativne ocene, kar odraža splošno apatijo in kritičnost volilnega telesa do politične elite v ZDA. Trend upadanja podpore predsedniku Trumpu je povezan predvsem z naraščajočimi življenjskimi stroški in gospodarsko negotovostjo, ki obremenjuje ameriška gospodinjstva. Kljub nekaterim preteklim stabilnim kazalnikom odobravanja njegovega dela so se v zadnjem obdobju okrepili dvomi o njegovi primernosti za vodenje države, k čemur prispevajo tudi notranji politični spori in javni izpadi. Raziskava kaže, da volivci trenutno ne vidijo prepričljive alternative niti v krogih, ki se pripravljajo na kampanjo leta 2028.

V 36. letu starosti je zaradi akutne mieloidne levkemije umrla Tatiana Schlossberg, ameriška novinarka in vnukinja pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina Schlossberg je novico o smrti potrdila v torek zjutraj prek uradnih kanalov predsedniške knjižnice JFK, kjer so zapisali, da bo Tatiana za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova, hči Caroline Kennedy in Edwina Schlossberga, je svojo diagnozo javnosti razkrila novembra lani v osebnem eseju za revijo The New Yorker, kjer je podrobno opisala svojo bitko z redko obliko raka. Bolezen so zdravniki odkrili kmalu po tem, ko je maja 2024 rodila drugo hčerko. V svojem zapisu z naslovom »Bitka z mojo krvjo« je izrazila globok strah, da je njeni otroci ne bodo ohranili v spominu. Poleg osebne izpovedi je v svojih zadnjih zapisih kritizirala tudi imenovanje svojega bratranca Roberta F. Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravje, pri čemer je izpostavila njegovo pomanjkanje strokovnih izkušenj na področju javnega zdravja. Njena prezgodnja smrt je v medijih znova sprožila razprave o tako imenovanem »prekletstvu Kennedyjev«, ki je skozi desetletja zaznamovalo to vplivno politično dinastijo z vrsto tragičnih dogodkov.

Severni in vzhodni del Združenih držav Amerike je v dneh pred novim letom prizadelo uničujoče zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne težave v prometu in oskrbi. Najbolj kritične razmere so zabeležili ob obali jezera Erie v zvezni državi New York, kjer so sunki vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro podirali drevesa in povzročali valove, ki so ogrožali obalna naselja. Nacionalna vremenska služba je izdala opozorila pred snežnimi zameti, saj napovedi predvidevajo do 85 centimetrov novega snega v osrednjem delu države New York. Zaradi snežnih padavin in poledice je v Detroitu prišlo do večjih naletov vozil, medtem ko so oblasti v okrožjih Madison in Onondaga izdale uradna opozorila pred potovanji. Neurje, ki se razteza od Minnesote do Maina, je ustvarilo izjemno nevarne razmere z belo temo, ki skoraj povsem onemogoča vidljivost. Vremenoslovci opozarjajo, da se bodo snežni učinki jezera nadaljevali vse do silvestrovega, kar bo še dodatno otežilo delo interventnih služb, ki se spopadajo s posledicami podrtih dreves in izpadov električne energije. Močan veter, ki je dosegel jakost hurikana, je povzročil največ škode na infrastrukturi v okolici mesta Buffalo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

V New Yorku se je z začetkom novega leta uradno pričel mandat novega župana Zohrana Mamdanija, ki je ob polnoči na silvestrovo nasledil dotedanje vodstvo mesta. Mamdani, sicer demokratični socialist in pakistansko-ameriškega porekla, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Zasebna slovesnost ob zaprisegi je potekala v času tradicionalnega spuščanja krogle na Times Squaru, kar simbolizira prehod mesta v novo politično obdobje. Novi župan je svojo kampanjo zgradil na vprašanjih delavskega razreda in napovedal odločen upor politikam Donalda Trumpa. Njegov prevzem funkcije spremljajo visoka pričakovanja javnosti, predvsem glede socialnih reform in vključevanja manjšin. Mamdani je že ob zmagi poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled progresivnega upravljanja v nasprotju z zvezno politiko republikancev.

Policija v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware preiskuje smrt 64-letne Linde Stevenson, ki so jo v nedeljo zvečer našli neodzivno v njenem domu. Policisti so na prizorišče v Oak Hillu prispeli okoli 23.16 po klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi odkrili žensko, ki ni kazala znakov življenja. Kljub poskusom oživljanja so jo kasneje razglasili za mrtvo. Linda Stevenson je bila soproga Billa Stevensona, prvega moža ameriške prve dame Jill Biden. Preiskava dogodka še poteka, policija pa uradnih informacij o vzroku smrti še ni podala. Kljub temu so se v javnosti že pojavili odzivi družinskih članov; hči pokojne je v čustvenem odzivu namigovala na nasilno smrt, vendar organi pregona teh navedb še niso potrdili. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave s trenutno prvo damo Združenih držav Amerike, čeprav uradni viri ne navajajo nobene neposredne vpletenosti družine Biden v sam incident.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Tatiani Schlossberg, hčerki Caroline Kennedy in vnukinji Johna F. Kennedyja, so akutno mieloično levkemijo diagnosticirali maja 2024, ko je bila stara 34 let. Umrla je po boju z boleznijo.

V torek je v 36. letu starosti umrla Tatiana Schlossberg, novinarka in vnukinja 35. predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Njeno smrt je prek družbenega omrežja Facebook potrdila Fundacija knjižnice Johna F. Kennedyja. Schlossbergova se je zadnje mesece spopadala z agresivno obliko raka, natančneje z redko obliko levkemije, o čemer je javnost prvič obvestila v osebnem eseju novembra lani. Pokojna novinarka, ki je bila mati dveh otrok, je v svojem zapisu za revijo The New Yorker razkrila, da so ji zdravniki napovedali manj kot leto dni življenja. Novica o njeni smrti prihaja le nekaj mesecev po pretresljivem razkritju bolezni, ki ga je simbolično objavila na 62. obletnico atentata na svojega dedka. Schlossbergova je veljala za ugledno novinarko, ki se je v svoji karieri posvečala predvsem okoljskim temam in podnebnim spremembam.

V bližini kraja Trenton v ameriški zvezni državi Kentucky se je v torek, 30. decembra, iztiril tovorni vlak, ki je prevažal nevarne kemikalije. Po dostopnih podatkih se je iztirilo približno 30 vagonov, pri čemer je v enem izmed njih, ki je prevažal tekoče žveplo, izbruhnil požar. Žveplo se pogosto uporablja v industriji gnojil in proizvodnji gume, ob gorenju pa sprošča strupene pline, kar je povzročilo nastanek toksičnega oblaka nad širšim območjem. Lokalne oblasti so zaradi nevarnosti takoj razglasile preplah in sprožile intervencijo gasilskih enot. Gasilcem je uspelo požar na vagonu z žveplom omejiti in pogasiti, s čimer so preprečili nadaljnje širjenje strupenih snovi v okolje. Trenton je majhna skupnost s približno 350 prebivalci in leži približno 100 kilometrov severozahodno od Nashvilla. Trenutno še ni poročil o morebitnih žrtvah ali evakuacijah širšega obsega, so pa prebivalce opozorili na previdnost zaradi kakovosti zraka.

Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v torek, 30. decembra, v starosti 35 let. Schlossbergova je izgubila bitko z akutno mieloidno levkemijo, diagnozo, ki jo je javno razkrila novembra lani. Njena družina je novico o smrti potrdila v uradni izjavi za javnost. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. V svoji profesionalni karieri se je uveljavila kot novinarka pri časniku The New York Times, kjer je pokrivala predvsem področje okolja in podnebnih sprememb. Veljala je za eno redkih potomk družine Kennedy, ki je ubrala pot v medijih namesto neposrednega udejstvovanja v politiki, čeprav je s svojim delom močno vplivala na javni diskurz o trajnostnem razvoju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, naznanil, da bo prihodnji teden v Franciji potekalo novo srečanje voditeljev držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji, združenih pod imenom »koalicija voljnih«. Napoved sledi nedeljskemu srečanju v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta. Zelenski je razkril dodatne podrobnosti o pogovorih s Trumpom, pri čemer sta se osredotočila na morebitna varnostna jamstva za Ukrajino. Kljub optimizmu po srečanju, ki ga je Trump označil za napredek pri iskanju miru, so pogovori potekali v času stopnjevanih ruskih napadov na Kijev. Francosko srečanje bo ključno za uskladitev stališč evropskih zaveznic z novo ameriško strategijo glede ukrajinsko-ruskega spora, medtem ko si Kijev prizadeva za vključitev v neposredne pogovore med Washingtonom in Moskvo.

Iransko politično vodstvo se je ostro odzvalo na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškimi napadi. Teheran je sporočil, da bodo morebitni agresorji svoja dejanja obžalovali, obenem pa poudaril, da država za razvoj svojega obrambnega in raketnega programa ne potrebuje dovoljenja nobene tuje sile. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovi napovedi možnosti napada na iransko ozemlje, kar je po mnenju opazovalcev nevarno približalo regijo novi eskalaciji nasilja. Iranski uradniki so v izjavi za javnost pojasnili, da njihovo oboroževanje služi izključno obrambnim namenom, vendar pa na vsako provokacijo obljubljajo odločen odgovor. Trenutni spor je neposredno povezan s predhodnimi ameriškimi grožnjami glede uničenja iranskega jedrskega programa in obtožbami Washingtona o nezakonitem bogatenju urana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za neposredni spopad, ki bi lahko vključeval tudi regionalne zaveznike, zlasti Izrael.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.

V Bangladešu je v 81. letu starosti umrla Khaleda Zia, nekdanja predsednica vlade in voditeljica Bangladeške nacionalistične stranke (BNP). Zia, ki je bila prva ženska na čelu vlade v tej državi, je umrla v času, ko se je pripravljala na politično vrnitev na napovedanih februarskih volitvah. Njena smrt je v državi sprožila obdobje uradnega žalovanja, saj je veljala za eno najvplivnejših, a hkrati najbolj kontroverznih političnih osebnosti v zgodovini Bangladeša. Zia je bila osrednja figura bangladeške politike več desetletij, zaznamovanih z ostrim rivalstvom z aktualno premierko Sheikh Hasino. Njena smrt prihaja v kritičnem času za državo, ki se spopada s politično nestabilnostjo. Kot voditeljica opozicije je Zia kljub zdravstvenim težavam in preteklim pravnim sporom ohranjala močan vpliv na svoje privržence, njena stranka BNP pa je polagala velike nade v njeno sodelovanje na prihajajočem volilnem procesu, ki naj bi določil prihodnjo smer države.

Izraelska vojska je izvedla serijo topniških napadov na tarče v provinci Nabatije na jugu Libanona, s čimer se nadaljujejo sovražnosti na obmejnem območju. Do napadov je prišlo kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen 27. novembra 2024. Lokalni viri poročajo o žrtvah in poškodovanih, vendar libanonske oblasti še niso podale uradnih podatkov o točnem številu mrtvih ali ranjenih v zadnjem valu obstreljevanja. Operacija v Nabatiji predstavlja nadaljevanje izraelske vojaške taktike pritiska na južni del sosednje države, kar dodatno ogroža stabilnost regije. Kršitve premirja postajajo vse pogostejše, pri čemer Izrael trdi, da se spopada z nevarnostmi na terenu, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na humanitarne posledice stopnjevanja napetosti. Situacija ostaja nestabilna, saj se vojaške dejavnosti stopnjujejo kljub diplomatskim prizadevanjem za ohranitev miru.

Teksaške oblasti so objavile posnetek nadzorne kamere, ki prikazuje zadnji potrjeni posnetek 19-letne Camile Mendoze Olmos, ki je pogrešana od božičnega večera.

V Južni Afriki je v novembru in decembru med tradicionalnimi obredi iniciacije, ki vključujejo obrezovanje, umrlo najmanj 41 mladih moških. Po podatkih tamkajšnjih oblasti so smrti neposredna posledica zapletov pri postopkih obrezovanja, ki se izvajajo v okviru prestopa v odraslost. Ti obredi so globoko zakoreninjeni v tradicijah različnih etničnih skupin v regiji in se izvajajo vsako leto, vendar se pogosto odvijajo v neustreznih higienskih in medicinskih pogojih. Tragični dogodki so znova sprožili razpravo o varnosti tradicionalnih praks v državi. Čeprav so oblasti v preteklosti že poskušale regulirati tovrstne dejavnosti in zagotoviti prisotnost usposobljenega zdravstvenega osebja, se številni obredi še vedno izvajajo na skrivaj ali brez ustreznega nadzora. Lokalne zdravstvene službe v Johannesburgu in drugih provincah si prizadevajo za strožji nadzor nad tabori za iniciacijo, da bi preprečile nadaljnje izgube življenj med mladimi prebivalci.

V starosti 35 let je po boju z levkemijo umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Schlossberg, ki je bila uveljavljena novinarka in avtorica, je le mesec dni pred smrtjo v osebnem eseju javno spregovorila o svojem boju s krvnim rakom. Novica o njeni smrti je v ameriški javnosti sprožila val sožalja, saj je veljala za obetavno kronistko okoljskih vprašanj. Njeno delo je bilo osredotočeno predvsem na podnebne spremembe, pisala pa je za ugledne časopise, kot je The New York Times. Kljub pripadnosti eni najvplivnejših političnih dinastij v Združenih državah Amerike, se je Schlossberg držala stran od neposredne politike in si ustvarila pot v novinarstvu. Njena prezgodnja smrt predstavlja izgubo za družino Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne tragedije.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Tatiana Schlossberg, okoljska novinarka in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v torek pri starosti 35 let. Novico o njeni smrti je potrdila njena družina, sporočila pa jo je tudi Fundacija Knjižnice JFK kmalu po tem, ko je novembra razkrila, da ima redko obliko levkemije.

V starosti 35 oziroma 36 let je po kratki in hudi bolezni umrla Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Iz Knjižnične fundacije JFK so 30. decembra sporočili, da je Schlossbergova izgubila bitko z rakom v terminalnem stadiju. Njena smrt je nastopila le šest tednov po tem, ko je javnosti razkrila svojo diagnozo. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Kot novinarka se je specializirala za vprašanja okolja in podnebnih sprememb, med drugim pa je pisala za prestižni časnik The New York Times. Njeno nenadno slovo je močno odjeknilo v ameriški javnosti, kjer družina Kennedy kljub številnim tragedijam še vedno ohranja velik simbolni pomen in vpliv.

Medtem ko deli ZDA, kot so srednji zahod in severovzhod, pričakujejo motnje zaradi snega, dežja in vetra okoli novega leta, bo v večjem delu države, vključno z Idahom, suho vreme. Na Nizozemskem bo silvestrovo hladno in vetrovno, kasneje pa je možen sneg. Na Irskem bo večinoma suho, a s padajočimi temperaturami. Prvi vikend leta 2026 bo v nekaterih predelih milejši z dežjem.

Ruska prestolnica je bila prizorišče incidenta, v katerem sta po navedbah Kremlja dva ukrajinska brezpilotna letalnika poskušala napasti rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je dogodek označila za načrtovan teroristični napad in poskus atentata, čeprav dokazov za neposredno vpletenost Kijeva niso predložili. Ukrajinski uradniki so navedbe odločno zanikali in poudarili, da se njihove sile osredotočajo na osvobajanje lastnega ozemlja in ne na napade na tuje voditelje. Analitiki pri mediju BILD in ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve so izpostavili, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičenja nadaljnje eskalacije agresije ali pa za notranje ruske spore. Ukrajinska diplomacija je zavrnila ruske trditve, da bodo takšni dogodki okrepili pogajalska izhodišča Moskve, in opozorila, da gre za poskus manipulacije mednarodnega javnega mnenja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo, kar dodatno zapleta varnostne razmere v regiji.

Guverner Andrej Vorobjov je sporočil, da so sile zračne obrambe in elektronskega bojevanja nad sedmimi občinami v moskovski regiji prestregle in nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Pri tem je bil ranjen en civilist.

Metropolitanska policija v Indianapolisu (IMPD) je v ponedeljek, 10. junija 2024, zvečer začela preiskavo umora, potem ko so ob železniški progi na vzhodni strani mesta odkrili truplo moškega. Policisti jugovzhodnega okrožja so bili okoli 17.49 napoteni v blok 3100 na ulici Moore Avenue, kjer so se spopadali z ugotavljanjem okoliščin na kraju dogodka. Ob prihodu so našli moškega s smrtno rano zaradi strelnega orožja. Preiskovalci oddelka za umore so prevzeli primer in trenutno zbirajo dokaze v bližini avtoceste Interstate 70, kjer je bilo telo najdeno. Identiteta žrtve in morebitni osumljenci za zdaj ostajajo neznani. Policija poziva javnost k posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pomagale pri razjasnitvi dogodka, medtem ko forenziki še naprej pregledujejo območje ob tirih.

V severozahodnem delu avstralske zvezne države Queensland so reševalne službe odkrile truplo moškega v avtomobilu, ki so ga popolnoma preplavile naraščajoče vode. Do tragičnega dogodka je prišlo v času, ko se regija spopada z dolgotrajnim in močnim deževjem, ki povzroča obsežne poplave na širšem območju. Lokalne oblasti so potrdile, da je bilo vozilo potopljeno v narasli vodi, kar je onemogočilo pravočasno reševanje. Padavine se v Queenslandu medtem še niso umirile, kar dodatno otežuje delo intervencijskih ekip in povečuje nevarnost za prebivalce na ogroženih območjih. Policija in civilna zaščita sta ponovno izdali opozorila o nevarnosti vožnje skozi poplavljene odseke cest.

Na iranskem otoku Kiš je v začetku decembra potekal maraton, na katerem je sodelovalo več sto žensk. Udeleženke so nosile majice in pajkice ter imele spuščene lase, kar pomeni odstop od strogih pravil oblačenja, ki veljajo v Iranu.

V 36. letu starosti je 30. decembra 2025 umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja 35. predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, ki je bila hči Caroline Kennedy, se je spopadala z akutno mieloično levkemijo. Novico o njeni smrti je sporočila predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja, potem ko je Schlossbergova šele novembra javno razkrila svojo diagnozo redke oblike levkemije. Pokojna Tatiana Schlossberg je bila uveljavljena novinarka in avtorica, ki je med drugim pisala za The New York Times, kjer je pokrivala teme s področja okolja in podnebnih sprememb. Njena smrt predstavlja še eno v vrsti tragičnih izgub za družino Kennedy, ki je skozi desetletja postala sinonim za ameriško politično zgodovino in številne osebne tragedije. Schlossbergova je za seboj pustila moža in sina, njena družina pa se je v izjavi za javnost zahvalila medicinskemu osebju za oskrbo v zadnjih tednih njenega življenja.

V Indiji so odkrili pretresljiv primer dolgoletnega ujetništva, v katerem so služabniki pet let zadrževali svojega delodajalca in njegovo hčer v kleti njunega lastnega doma. Po poročanju časnika The Times of India so storilci žrtvi načrtno stradali in ju izolirali od zunanjega sveta, medtem ko so si verjetno prilaščali njuno premoženje oziroma nadzorovali gospodinjstvo. Policija je ujetnika rešila po prejemu informacij o sumljivem dogajanju v hiši. Preiskava je razkrila, da sta bila oče in hči podvržena ekstremnim razmeram in pomanjkanju hrane, kar je močno načelo njuno zdravstveno stanje. Oblasti trenutno ugotavljajo natančne motive za to dejanje, vendar prvi podatki kažejo na popolno prevlado služabnikov nad nemočnima lastnikoma. Storilci so bili pridržani, žrtvam pa so nudili nujno medicinsko pomoč in psihološko oskrbo. Primer je v indijski javnosti sprožil val zgroženosti nad ravnanjem domačih delavcev.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

V eni izmed britanskih bolnišnic je prišlo do nasilnega napada, v katerem je moški v dvajsetih letih s kovinsko palico napadel osebje in bolnike. Po navedbah prič je napadalec uporabil orodje, podobno lomilki, s katerim je naključno udarjal ljudi v svoji bližini. Zaradi incidenta je pet oseb utrpelo telesne poškodbe in so bili nemudoma oskrbovani v isti zdravstveni ustanovi. Policija je osumljenca, starega 20 let, kmalu po dogodku izsledila in pridržala. Ena izmed prič je opisala grozljiv prizor, ko je okrvavljena ženska pritekla v bližnjo trgovino in prosila za pomoč po napadu v bolnišničnih prostorih. Motiv za dejanje za zdaj še ni znan, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin tega nasilnega dogodka, ki je povzročil preplah med obiskovalci in zaposlenimi.

V italijanskem smučarskem središču Macugnaga, ki se nahaja v bližini meje s Švico, se je zgodila huda nesreča žičnice. Kabina nihalke, v kateri so bili potniki, ob prihodu na zgornjo postajo na prelazu Monte Moro ni pravočasno upočasnila in je s polno hitrostjo trčila v varovalno pregrado. V trčenju so bile poškodovane štiri osebe, ki so potrebovale zdravniško pomoč. Zaradi nesreče je na nadmorski višini približno 2800 metrov ostalo ujetih okoli 100 smučarjev, ki niso mogli varno zapustiti gore. Gorska reševalna služba je nemudoma sprožila obsežno reševalno akcijo, v okviru katere so ujete osebe z gore evakuirali s pomočjo helikopterjev. Preiskava o vzrokih za odpoved zavornega sistema oziroma prehitro vožnjo gondole v postajo še poteka, žičnica pa do nadaljnjega ne obratuje.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

Donald Trump je med skupnim dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svoj načrt za plesno dvorano v Beli hiši. Napovedal je tudi, da bo njegova administracija leta 2026 vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za program preoblikovanja podeželskega zdravstva, katerega cilj je izboljšati dostop do oskrbe in kakovost storitev. Poleg tega je Washington Post poročal, da je socialna varnost pod Trumpovim vodstvom v 'nemirih'.

Tatiana Schlossberg, okoljska novinarka in vnukinja predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Bila je hči Caroline Kennedy. Pred smrtjo je javno spregovorila o svoji diagnozi akutne mieloične levkemije in kritizirala zdravstvene politike Roberta F. Kennedyja mlajšega.

Po podatkih zdravstvenih uradnikov se sezona gripe iz dneva v dan slabša. CDC poroča, da se po ZDA hitro širi nova različica virusa influence, imenovana podskupina K ali 'super gripa', ki povzroča hujše simptome in daljše okrevanje. Ocenjujejo, da je gripa doslej povzročila že vsaj 7,5 milijona bolezni, 81.000 hospitalizacij in 3.100 smrti.

Obsežno zimsko neurje je v zadnjih dneh ohromilo osrednji del Združenih držav Amerike in se zdaj pomika proti vzhodu, kjer ogroža milijone prebivalcev. V zveznih državah Minnesota, Iowa, Wisconsin in Michigan so razglasili snežni mejavic (blizzard), ki so ga spremljali sunki vetra do 80 km/h in obilno sneženje, kar je povzročilo zaprtje avtocest, vključno z delom meddržavne ceste I-35, ter številne prometne nesreče. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nevarnih razmer aktiviral ustrezne službe, medtem ko so v Marquetteu v Michiganu zabeležili več kot 30 centimetrov novozapadlega snega. Na severovzhodu države, vključno z zveznima državama New York in Vermont, največjo nevarnost predstavlja močna poledica, saj napovedi predvidevajo do 1,8 centimetra ledenega oklepa, kar bi lahko povzročilo izpade električne energije in zrušitve dreves. V Novi Mehiki so medtem izdana opozorila zaradi sneženja in vetra, ki bodo veljala do konca ponedeljka. Meteorologi za obdobje po novem letu napovedujejo vzpostavitev novega vremenskega vzorca, ki bi lahko v severovzhodni del ZDA prinesel vsaj dve večji snežni neurji do sredine januarja.

Sodnik v ameriški zvezni državi Alabama je razveljavil obsodbo Brooke Shoemaker, ki je bila leta 2020 obsojena na 18 let zapora zaradi domnevne kemične ogroženosti otroka po mrtvorojenosti. Shoemaker je v zaporu preživela že štiri leta, njeni odvetniki pa so med procesom vztrajno trdili, da je bila smrt ploda posledica okužbe in ne uživanja prepovedanih substanc. Sodnik okrožnega sodišča v Leeju, Jeffrey Tickal, je na podlagi novih dokazov o okužbi ugodil zahtevi za ponovno sojenje. Primer je v javnosti sprožil številne razprave o pravni odgovornosti nosečnic in interpretaciji zakonov o kemični ogroženosti v primerih zapletov med nosečnostjo. Odločitev sodnika za razveljavitev prvotne sodbe pomeni pomemben preobrat v postopku, ki bi lahko vplival na podobne primere v prihodnje. Shoemakerjeva bo na novem sojenju imela priložnost predložiti medicinske dokaze, ki v prvotnem postopku niso bili ustrezno upoštevani ali pa so bili spregledani.

Deli Združenih držav Amerike, ki se raztezajo od Minnesote do zvezne države New York, so v ponedeljek prešli pod vpliv silovitega zimskega neurja, ki so ga zaznamovali močni vetrovi in obilno sneženje. Ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua so sunki vetra s hitrostjo do 127 kilometrov na uro podirali drevesa, v Buffalu pa so zabeležili vetrove s hurikansko močjo. V Detroitu so nevarne snežne razmere in poledica povzročile številna verižna trčenja, kar je ohromilo cestni promet. Oblasti v okrožjih Madison in Onondaga so zaradi pričakovanega učinka jezera, ki bi lahko v osrednji del države New York prinesel do 90 centimetrov snega, izdale uradna opozorila glede potovanj. Vremenoslovci opozarjajo, da gre za t. i. popolno nevihto, saj kombinacija sneženja in ekstremnih sunkov vetra ustvarja izjemno nevarne razmere na terenu. Neurje se je razvilo le kratek čas po prvi večji snežni pošiljki sezone, kar dodatno otežuje čiščenje in vzdrževanje infrastrukture.

Po zimskem viharju se je mraz okrepil na Srednjem zahodu ZDA, z izjemno nizkimi temperaturami in občutkom mraza blizu nič stopinj. V osrednji Indiani je pričakovati rahel sneg za novo leto, medtem ko se na jugu ZDA obeta postopno ogrevanje z bolj pomladnim vremenom.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Vzrok smrti je bila levkemija, o svoji bolezni pa je pisala v eseju, ki ga je objavila pred mesecem dni.

Tatiana Schlossberg je novembra 2023 razkrila diagnozo redke oblike levkemije v eseju za The New Yorker. Bila je kritična do svojega strica Roberta F. Kennedyja mlajšega.

Reševalci so v območju Devil’s Backbone na gori Mount Baldy našli trupla treh pohodnikov. Eden od njih, 19-letnik, je padel približno 150 metrov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Evropa podpira Kijev pri pripravi novih načrtov za napade na Rusijo, kar po njegovih besedah onemogoča dolgoročno rešitev krize in blokira mirovna pogajanja. Moskva je ob tem neposredno zagrozila s povračilnimi ukrepi, medtem ko Kijev obtožbe zavrača kot vnaprej pripravljen izgovor za nadaljnjo rusko agresijo. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o domnevnem napadu z droni na razkošno vilo ob jezeru Valdaj, ki jo povezujejo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zanikal vpletenost v domnevni napad na rezidenco in poudaril, da Rusija izrablja zgodbo o vili za opravičevanje lastnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Strokovnjaki ob tem izražajo dvom o verodostojnosti ruskih navedb, saj Kremelj vilo uporablja kot simbolni cilj za krepitev domače propagande. Medtem ko Rusija napoveduje spremembe v svojih pogajalskih izhodiščih, se napetosti med Moskvo in evropskimi prestolnicami zaradi nadaljevanja vojaške pomoči Kijevu stopnjujejo.

V Mehiki je v 41. letu starosti umrl Juan Pedro Franco, ki je bil leta 2017 vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot najtežji človek na svetu. Kot poročajo lokalni mediji, med njimi časnik El Universal, je bila za nekdanjega rekorderja usodna okužba ledvic. Njegova smrt označuje konec dolgotrajnega boja z ekstremno debelostjo in povezanimi zdravstvenimi zapleti, ki so zaznamovali večino njegovega odraslega življenja. Franco je svetovno pozornost pritegnil leta 2016, ko je njegova teža dosegla skoraj 600 kilogramov, zaradi česar je bil več let prikovan na posteljo. Kljub uspešnim operacijam za zmanjšanje telesne teže in strogim dietam, s katerimi je v preteklih letih izgubil znaten del svoje teže, so kronične bolezni pustile nepopravljive posledice na njegovem organizmu. Njegov primer je v mednarodni javnosti pogosto služil kot opomin na resne posledice patološke debelosti.

Tatiana Schlossberg, vnukinja Johna F. Kennedyja, je umrla v torek v starosti 35 let zaradi akutne mieloične levkemije. Bila je okoljska novinarka. Donald Trump je sprožil polemike s kritičnimi objavami o družini Kennedy na Truth Social le nekaj ur po njeni smrti.

Španska obalna straža je pred obalo Girone izvedla zahtevno reševalno akcijo, v kateri so rešili štiričlansko nizozemsko družino. Starša in njuna otroka, stara sedem in devet let, so več ur preživeli na trupu svoje prevrnjene jadrnice, preden so jih opazile reševalne ekipe. Nesreča se je zgodila v ponedeljek, ko se je plovilo iz neznanega razloga prevrnilo, družina pa je ostala ujeta sredi morja. Reševalci so ob prihodu na kraj nesreče ugotovili, da so vsi štirje družinski člani močno podhlajeni, vendar zunaj smrtne nevarnosti. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo reševanje v zadnjem trenutku ključno za preživetje otrok, saj so bili vremenski pogoji in temperatura vode neugodni. Družino so nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico na zdravljenje zaradi podhlajenosti, kjer okrevajo po pretresljivem dogodku. Preiskava o vzrokih za prevrnitev plovila še poteka.

Združeni arabski emirati (ZAE) so po zračnih napadih Savdske Arabije na strateško jemensko pristanišče Mukala pozvali k modrosti in zadržanosti. Napadi so se zgodili v času zaostrenih odnosov znotraj koalicije, saj Rijad obtožuje Abu Dabi podpore separatističnim silam na vzhodu Jemna, ki so v zadnjem času okrepile svojo ofenzivo. UAE so ostro zavrnili savdske trditve o pošiljanju orožja separatistom in spodbujanju napadov na jemensko vlado, pri čemer so uradne izjave Rijada označili za polne netočnosti in nepravičnih obtožb. Napetosti med nekdanjima tesnima zaveznicama ogrožajo krhko vojaško koalicijo, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Savdska Arabija vztraja pri zahtevi, da se sile pod vplivom ZAE umaknejo s separatističnih območij, kar Abu Dabi zavrača kot neutemeljeno pogojevanje. Stopnjevanje sovražnosti med dvema ključnima silama v regiji bi lahko vodilo v nov val nestabilnosti v Jemnu in poglobilo humanitarno krizo v državi, ki jo že desetletje pretresa državljanska vojna.

Neznani storilci so v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli izjemno premišljen in obsežen vlom v poslovalnico banke Sparkasse. Po prvih podatkih preiskovalnih organov so neznanci odnesli plen, katerega vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Način izvedbe ropa, ki ga nekateri mediji opisujejo kot filmskega, kaže na visoko stopnjo organiziranosti in predpriprave storilcev. Pred poslovalnico banke so se po dogodku zbrali številni zaskrbljeni občani in komitenti, vzdušje na kraju dogodka pa je napeto. Policija je območje zavarovala in pričela z obsežno forenzično preiskavo, s katero skušajo izslediti storilce in ugotoviti natančen potek vdora v bančne prostore. Javnosti za zdaj niso razkrili podrobnosti o tem, kako so storilci zaobšli varnostne sisteme.

Južnoafriške oblasti so v torek sporočile, da je med tradicionalnimi obredi iniciacije, ki so potekali v novembru in decembru, zaradi zapletov po obrezovanju umrlo najmanj 41 mladeničev. Tradicionalna iniciacija predstavlja obred prehoda v odraslost, ki ga vsako leto izvajajo različne etnične skupine v Afriki, vključno s skupnostmi Xhosa, Ndebele, Sotho in Venda v Južni Afriki. V tem obdobju so mladostniki izolirani v posebnih šolah, kjer se učijo kulturnih vrednot in odgovornosti odraslega življenja. Kljub temu da je država zaradi ponavljajočih se tragičnih dogodkov sprejela zakonodajo, ki zahteva obvezno registracijo iniciacijskih šol, se število nezakonitih ustanov še naprej povečuje. Glavni motiv za odpiranje tovrstnih neregistriranih šol je pogosto finančne narave, saj starši za vključitev otrok v programe plačujejo visoke zneske. Minister za tradicionalne zadeve Velenkosini Hlabisa je potrdil visoko število žrtev in izpostavil težave pri nadzoru nad temi nevarnimi praksami.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška policija je v okviru preiskave izginotja najstnice Camile Mendoza Olmos, ki so jo nazadnje videli na božični večer v San Antoniu, objavila nove posnetke nadzorne kamere. Video posnetek prikazuje osebo, ki je oblečena v podobna oblačila kot Olmosova, kako hodi ob robu ceste na dan svojega izginotja. Preiskovalci upajo, da bo ta vizualni dokaz pomagal pri iskanju in razjasnitvi okoliščin njenega izginotja. Medtem ko policija analizira nove posnetke, so v javnost prišla poročila o nesoglasjih med starši pogrešane glede razlogov za njen odhod. Njena družina je razdeljena, saj starša ponujata različne razlage o tem, zakaj in kako je njuna hči zapustila dom. Policija v San Antoniu kljub družinskim sporom nadaljuje z iskanjem in prosi javnost za kakršne koli informacije, ki bi lahko pripomogle k varni vrnitvi najstnice.

V ZDA so za silvestrovo napovedali zelo mrzlo vreme. V Chicagu bo na silvestrovo prehodno sneženje, nato pa se bo ohladilo s temperaturami blizu ničle. Za številne Američane se bo leto 2025 zaključilo in leto 2026 začelo s hudim zimskim vremenom. Izdana so bila opozorila o zimskih nevihtah.

Močan zimski nevihtni sistem je v ponedeljek prizadel dele Združenih držav Amerike od Minnesote do New Yorka, pri čemer so orkanski vetrovi in obilno sneženje povzročili obsežne težave v prometu in oskrbi. Ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua so sunki vetra podirali drevesa, v Buffalu pa so izmerili hitrosti vetra do 127 kilometrov na uro. V Detroitu so nevarne razmere s snegom in ledom povzročile številna verižna trčenja, zaradi česar so lokalne oblasti izdale potovalna opozorila. V osrednjem delu države New York, vključno z okrožjema Madison in Onondaga, meteorologi napovedujejo do enega metra novega snega zaradi učinka jezera. Oblasti opozarjajo prebivalce na nevarnost snežnih zametov in slabo vidljivost, kar močno otežuje čiščenje cest in vzdrževanje osnovne infrastrukture. Gre za eno najmočnejših neurij v letošnji sezoni, ki sledi obdobju ekstremnega nihanja temperatur v preteklih tednih.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Guverner Evgenij Balicki je sporočil, da so v večjem delu naseljenih krajev v Zaporožski regiji ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo, potem ko je ukrajinska vojska izvedla več kot 20 napadov na energetski sistem, zaradi česar je skoraj 120.000 odjemalcev ostalo brez elektrike.

Večina ameriških zveznih držav poroča o visoki ali zelo visoki aktivnosti gripe, pri čemer se stopnje okužb po vsej državi še naprej povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da se je sezona gripe šele začela.

Narodna vremenska služba ZDA (NWS) je v torek izdala niz opozoril pred zimskim vremenom za več okrožij v zveznih državah New York, Massachusetts in Michigan. Opozorila, ki veljajo za sredo in četrtek, napovedujejo snežne padavine, ki bodo najbolj izrazite na območju zgornjega polotoka Michigan, kjer lahko zapade do 18 centimetrov snega. V okrožjih Northern Erie, Livingston in Ontario v zvezni državi New York bodo neugodne razmere trajale od srede zjutraj do četrtka ponoči. Podobne razmere pričakujejo tudi v Massachusettsu, natančneje v okrožjih Dukes in Nantucket, kjer bo opozorilo veljalo od srede zvečer do četrtka popoldne. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost poledice in zmanjšano vidljivost, kar bo vplivalo predvsem na prometno varnost v jutranjih in večernih konicah. Ta val zimskega vremena sledi decembrskim neurjem, ki so že povzročala zastoje v regiji.

Nacionalna vremenska služba Združenih držav Amerike (NWS) je izdala vrsto opozoril pred zimskimi nevihtami in snežnimi padavinami za predele zveznih držav Pensilvanija in New York. Opozorila, ki so stopila v veljavo v sredo, predvidevajo do 20 centimetrov zapadlega snega v višje ležečih predelih Fayette in Westmoreland, medtem ko bi v okrožju Somerset sunki vetra lahko dosegli hitrost do 65 kilometrov na uro. Vremenske nevšečnosti bodo po napovedih meteorologov trajale do četrtka dopoldne, kar bo predvidoma povzročilo precejšnje težave v cestnem prometu. Napovedano poslabšanje vremena sledi obdobju nestabilnega zimskega vremena, ki je to regijo pestilo že konec leta 2025. Poleg snežnih padavin so za širše območje jugozahodne Pensilvanije izdali tudi blažja vremenska opozorila, ki vključujejo okrožja Allegheny, Butler in Washington. Prebivalce opozarjajo na poledenela cestišča in zmanjšano vidljivost, kar bi lahko ohromilo lokalno infrastrukturo v času jutranje prometne konice. Oblasti svetujejo previdnost pri potovanjih in spremljanje najnovejših vremenskih poročil, saj se razmere v goratih predelih hitro spreminjajo.

Iransko politično in vojaško vodstvo je izdalo ostro opozorilo Izraelu in Združenim državam Amerike po napovedi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori morebitnim novim izraelskim napadom na islamsko republiko. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je poudaril, da se bo Iran dosledno odzval na vsakršno obliko agresije, pri čemer bo agresor svoje dejanje obžaloval. Teheran je sporočil, da bo vsak vojaški poseg povzročil hudo škodo napadalcu, kar je neposreden odziv na Trumpove pogoje glede novega jedrskega sporazuma. Napetosti med državama so se stopnjevale, ko je Trump izrazil pripravljenost za podporo nadaljnjim izraelskim vojaškim akcijam, če Iran zavrne ponovna pogajanja o jedrskem programu. Iranska stran takšne pogoje zavrača in trdi, da so izraelske grožnje znak šibkosti. Regionalna varnostna situacija ostaja nestabilna, saj obe strani stopnjujeta retoriko o vojaški pripravljenosti in povračilnih udarcih na bližnjih ter oddaljenih frontah.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Fundacija za boj proti korupciji (FBK), ki jo je ustanovil pokojni ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, je objavila novo preiskavo o domnevni luksuzni rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina na priključenem polotoku Krim. Po navedbah organizacije je bila palača zgrajena na mestu, kjer so sprva načrtovali poletno rezidenco za nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Dokumentarec, objavljen na platformi YouTube, podrobno opisuje obsežno posestvo in razkošje objekta. Preiskovalci FBK trdijo, da gre za še enega v vrsti nepremičninskih projektov, ki so povezani z najožjim krogom ruskega predsednika in financirani prek zapletenih mrež podjetij. Objava preiskave sovpada z obdobjem povečanih napetosti na okupiranih ozemljih in predstavlja nadaljevanje prizadevanj ruske opozicije za razkrivanje korupcije v samem vrhu države. Kremelj se na nove obtožbe še ni uradno odzval, v preteklosti pa je podobna razkritja zavračal kot neutemeljena.

V domorodni skupnosti Big Island Lake Cree Nation v kanadski provinci Saskatchewan je prišlo do streljanja, v katerem je bila ubita ena oseba, tri pa so bile ranjene. Kraljeva kanadska konjeniška policija (RCMP) je sporočila, da dogodek še vedno preiskujejo in da so žrtve oskrbeli v lokalnih zdravstvenih ustanovah. Motiv za napad trenutno še ni znan, prav tako policija še ni razkrila identitete žrtev. Policija trenutno izvaja obsežno iskalno akcijo za dvema osumljencema, ki sta po streljanju pobegnila s prizorišča. Organi pregona sta moška opisali kot oborožena in nevarna, zato so lokalno prebivalstvo pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Operacija iskanja poteka na širšem območju skupnosti, vključenih pa je več policijskih enot. Incident je povzročil precejšen preplah med prebivalci te odročne regije na zahodu Kanade.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Združene države Amerike je zajelo silovito zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne težave v prometu in oskrbi s prebivalstvom, zlasti na območju od Minnesote do zvezne države New York. V Buffalu so sunki vetra dosegli orkansko hitrost do 127 kilometrov na uro, kar je ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua povzročilo podiranje dreves in električnih daljnovodov. Na območju osrednjega New Yorka vremenoslovci napovedujejo do en meter novega snega, zaradi česar so lokalne oblasti v okrožjih Madison in Onondaga že izdale opozorila pred potovanji. Razmere so kritične tudi na cestah, kjer poročajo o številnih naletih vozil. V Detroitu sta sneg in poledica povzročila več verižnih trčenj, kar je ustavilo promet na ključnih prometnicah. Gre za stopnjevanje neugodnih vremenskih razmer, ki so se začele že v začetku decembra, tokratno neurje pa zaradi kombinacije izjemno močnega vetra in snežnega učinka jezera velja za eno najmočnejših v tej sezoni. Reševalne ekipe so na terenu, prebivalce pa pozivajo, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno.

Republikanec Thomas Massie preverja podporo za ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Ugled Donalda Trumpa naj bi bil breme za republikance tudi v letu 2026. Kljub temu, da Trump ne bo kandidiral za tretji mandat, JD Vance ne prepriča republikancev. Odkrito je bilo, da so posli med Trumpom in Epsteinom skrivnostni, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Trump noče javno objaviti svojih davkov. Pričakuje se, da bo leto 2026 burno, saj Trump še naprej deluje neovirano.

Po zimski nevihti se je mraz z vetrovi, ki so temperature spustili blizu nič stopinj, razširil po Iowi, Nebraski, Minnesoti in Wisconsinu. V osrednji Indiani je za silvestrovo napovedano rahlo sneženje. Medtem pa se v Savannahu v Georgii obeta toplejše vreme s padavinami za konec tedna, po mrzlem začetku silvestrovega.

Medtem ko bo v večjem delu Združenih držav Amerike za novo leto prevladovalo jasno in suho vreme, meteorologi opozarjajo na možnost snega, dežja in vetra v delih srednjega zahoda, severovzhoda in Kalifornije. V Evropi, vključno z Nizozemsko in Irsko, prav tako pričakujejo mrzlo vreme za novo leto, ponekod pa se obetajo tudi snežne padavine. V Idahu je možna kombinacija padavin, vključno z dežjem, ki zmrzuje, in snega v gorah. Po novem letu se napovedujejo milejše temperature in dež.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Ameriški mediji so poročali, da je CIA izvedla tajni napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniško infrastrukturo v Venezueli v začetku tega meseca. CNN je potrdil, da se je napad zgodil 24. decembra. To je prvi zračni napad na Venezuelo, odkar se je ameriška vojaška prisotnost začela avgusta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in napovedal, da bo Iran na vsakršno dejanje agresije odgovoril s silovitim in odvračilnim ukrepom. Pezeškian je poudaril, da bosta Združene države Amerike in Izrael obžalovala morebiten napad na iransko ozemlje. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se dodatno stopnjevale po tem, ko je Trump v ponedeljek zagrozil z vojaškimi napadi zaradi iranskega programa oboroževanja. Iransko vodstvo vztraja, da so njihove obrambne zmogljivosti namenjene zgolj odvračanju, vendar so pripravljeni na takojšnje ukrepanje v primeru kršitve suverenosti. Po besedah Pezeškiana bo iranski odziv povzročil resno škodo napadalcem, kar odraža naraščajočo nevarnost nove eskalacije na Bližnjem vzhodu. ZDA iranski program oboroževanja vidijo kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji in svojim zaveznikom, kar poglablja diplomatski in vojaški zastoj med državama.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih sil iz Jemna, potem ko je Savdska Arabija bombardirala pristaniško mesto Mukala. Odločitev je sledila obtožbam Savdske Arabije.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski je sporočil, da je za Ukrajino sprejemljiva omejitev vojske na 800.000 pripadnikov. Po njegovih ocenah ta številka zagotavlja učinkovito obrambo države v primeru nadaljnje ruske agresije in hkrati omogoča vzdržen sistem mobilizacije. Medtem ko se Kijev ukvarja s strateškimi vprašanji obrambe, je predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se Ukrajina ne more enostavno umakniti z okupiranih ozemelj, saj bi to pomenilo kršitev nacionalne zakonodaje. Kot morebiten kompromis je izpostavil vzpostavitev proste ekonomske cone s posebnimi pravili na teh območjih. Na okupiranih ozemljih so ruske sile po več kot treh letih ponovno odprle gledališče v Mariupolu. Objekt je bil uničen v ruskem zračnem napadu leta 2022, v katerem je pod ruševinami umrlo veliko število civilistov, ki so tam poiskali zatočišče. Odprtje gledališča je v Kijevu sprožilo ostre odzive, saj dogodek označujejo za nespoštljivo dejanje do žrtev masakra. Hkrati Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, saj naj bi bil raketni sistem Orešnik pripravljen za morebitno uporabo, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril, da je odprt za srečanje v katerem koli formatu.

Ukrajinske sile so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na območju Novgorodske oblasti, kjer se nahaja rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko ruski vojaški analitiki, kot je Andrej Maročko, trdijo, da je pri napadu neposredno sodelovalo zavezništvo Nato z zagotavljanjem satelitskih podatkov in koordinat, nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič navaja drugačne motive. Po njegovih besedah tarča ni bila predsedniška rezidenca, temveč objekt za upravljanje strateških jedrskih sil, kar bi po ruski doktrini lahko pomenilo povod za jedrski odziv. Uradni Kijev je vpletenost v napad zanikal, ruska stran pa dogodek interpretira kot poskus spodkopavanja morebitnih mirovnih pogajanj. Ruski strokovnjaki poudarjajo, da so bili pri usmerjanju dronov uporabljeni napredni sistemi geolociranja, ki jih ukrajinska vojska po njihovih navedbah ne bi mogla upravljati brez zahodne pomoči. Dogodek je dodatno zaostril že tako napete odnose med Rusijo in Zahodom, zlasti v luči nedavnih opozoril o jedrski pripravljenosti.

Ameriško podjetje Ocean Infinity, specializirano za morsko robotiko, je več kot desetletje po izginotju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370 uradno začelo novo iskalno akcijo na morskem dnu Indijskega oceana. Iskalna operacija, ki naj bi trajala do 55 dni, temelji na uporabi izpopolnjene tehnologije in avtonomnih podvodnih vozil, s katerimi želijo odkriti razbitine letala, ki je leta 2014 skrivnostno izginilo med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Nova operacija se je pričela na podlagi decembrske napovedi malezijskega ministrstva za promet, ki je po dolgem premoru odobrilo ponovno preiskavo določenih območij oceana. Kljub številnim preteklim poskusom mednarodne skupnosti, da bi locirali letalo z 239 ljudmi na krovu, ostaja usoda MH370 ena največjih ugank v zgodovini letalstva. Trenutna misija podjetja Ocean Infinity velja za ključno prizadevanje, da bi končno pojasnili vzroke nesreče in družinam žrtev zagotovili potrebne odgovore.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago napovedal možnost podpore novim obsežnim zračnim napadom na Iran. Trump je poudaril, da Washington ne izključuje vojaškega posredovanja, če bo Teheran nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov in jedrskega programa. Izjava prihaja po junijskem vojaškem sodelovanju ameriških sil z Izraelom v napadih na iranske cilje, kar je dodatno zaostrilo odnose na Bližnjem vzhodu. Kremelj se je na napovedi odzval s pozivom k mednarodni zadržanosti in opozoril pred stopnjevanjem napetosti v regiji. Ruski predstavniki so izpostavili nevarnost širšega konflikta, medtem ko je svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Hameneja, Šarkani, na družbenih omrežjih napovedal takojšen odgovor na morebitno agresijo. Incident odraža zaostreno varnostno dinamiko po nedavni dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom, ki je pustila globoke posledice v regionalni stabilnosti.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o ključnih podrobnostih druge faze krhkega premirja v Gazi. Trump je po pogovorih izjavil, da bo do uveljavitve naslednje faze dogovora prišlo zelo kmalu, kljub temu da se na terenu spopadi niso popolnoma ustavili. Po podatkih uradnikov v Gazi je bilo od podpisa premirja 10. oktobra 2025 v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, humanitarne razmere v šotorskih mestih pa dodatno poslabšuje izjemno slabo vreme. Srečanje so zaznamovala tudi širša geopolitična vprašanja, vključno s Trumpovo namero o prodaji bojnih letal Turčiji, čemur Izrael nasprotuje zaradi napetosti glede Sirije in Gaze. Obisku se je pridružil tudi tehnološki milijarder Elon Musk, ki je sprejel Netanjahujevo vabilo na obisk v Izrael. Muskova odločitev je v javnosti sprožila val kritik zaradi mednarodnih tiralic za vojne zločine in obtožb o genocidu v Gazi, ki bremenijo izraelski vrh. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitrega napredka premirja, razhajanja med prioritetami obeh voditeljev ostajajo očitna, saj se Izrael močno osredotoča na grožnjo Irana, medtem ko Trump pritiska na stabilizacijo Gaze preko mirovnega sveta.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) in Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sta napovedala znatno povečanje sredstev in kadrov za preiskavo domnevnih sistemskih goljufij v državi Minnesota. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti v centrih za otroško varstvo, ki naj bi neupravičeno pridobivali proračunska sredstva. Do ukrepanja prihaja po tem, ko je po spletu zaokrožil viralen videoposnetek, ki je sprožil val javnega ogorčenja in opozoril na morebitne zlorabe v sistemu socialne pomoči. Operacija predstavlja eno največjih demonstracij zvezne moči v tej zvezni državi, kjer živi največja somalijska skupnost v Združenih državah Amerike. Čeprav oblasti niso neposredno povezale celotne skupnosti s preiskavo, je povečana prisotnost zveznih agentov povzročila napetosti. Preiskovalci se spopadajo z obsežno dokumentacijo in sumi, da so bile subvencije za varstvo otrok sistematično odtujene prek fiktivnih programov in prirejenih poročil o prisotnosti otrok.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Deli Združenih držav Amerike, od Minnesote do New Yorka, so se v ponedeljek spopadali z uničujočim zimskim neurjem, ki so ga spremljali vetrovi s hitrostjo hurikana in obilno sneženje. Ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua so sunki vetra, ki so dosegali do 127 kilometrov na uro, podirali drevesa in povzročali gmotno škodo. Zaradi snežnih zametov in poledice so v Detroitu poročali o številnih naletih vozil, medtem ko so oblasti v okrožjih Madison in Onondaga izdale uradna opozorila glede potovanj. Napovedi za osrednji del zvezne države New York predvidevajo do 90 centimetrov novozapadlega snega, kar je posledica pojava snežnega učinka jezera. Razmere so se zaostrile po nizu hladnih front, ki so regijo dosegle že v novembru. Tokratno neurje velja za eno najmočnejših v letošnji sezoni, saj kombinacija vetra in ekstremnih padavin močno ovira cestni promet ter oskrbo z električno energijo v več zveznih državah.

Vremenske razmere so ob prehodu v novo leto povzročale številne nevšečnosti po svetu, zlasti v Združenih državah Amerike in na Tajvanu. V Kaliforniji in Novi Mehiki so vremenoslovci napovedali prihod novega dežnega sistema iz smeri Mehike, ki je dosegel vrhunec prav v silvestrski noči. V Novi Mehiki je pred tem zapadlo več kot 20 centimetrov snega, medtem ko se na severovzhodu ZDA pripravljajo na nove snežne padavine. Nestanovitno vreme je sledilo intenzivnim božičnim neurjem, ki so regijo namočila že teden dni prej. Na drugi strani Pacifika, na Tajvanu, je osrednja vremenska uprava (CWA) izdala opozorila zaradi vpliva severovzhodnega monsuna. Nizka oblačnost in vlaga sta v severnem in vzhodnem delu otoka močno zmanjšali vidljivost, kar je vplivalo na tradicionalne ognjemete. Hladno in mokro vreme se je v večjem delu omenjenih regij nadaljevalo tudi v prvem dnevu novega leta, kar je otežilo proslave na prostem in potovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci stopnjevanja ruskih napadov na Kijev in napetosti po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Trump je po pogovorih izrazil namero, da bo o mirovnih predlogih opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom, čeprav je Kremelj že napovedal revizijo svojega stališča do mirovnih pogajanj. Ob robu diplomatskih prizadevanj so se v Peruju zbrali jasnovidci, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Med prerokbami so se znašle napovedi o resni bolezni Donalda Trumpa, naravnih katastrofah in nadaljnjem zaostrovanju globalnih konfliktov. Ritual, pri katerem so šamani uporabljali podobe Trumpa, Putina, Zelenskega in Xi Jinpinga, odraža visoko stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v mednarodni politiki predvsem zaradi nepredvidljivosti mirovnega procesa v Ukrajini.

V Indijskem oceanu se je začelo novo iskanje pogrešanega leta Malaysia Airlines MH370. Iskanje oživlja prizadevanja za rešitev ene največjih letalskih ugank desetletje po izginotju letala.

Medtem ko se ZDA spopadajo z zimskim neurjem, nekatere regije doživljajo milejše vreme. El Paso pričakuje topel začetek leta 2026, južno Novo Anglijo pa dež in veter. V Malti napovedujejo oblačno vreme in občasne plohe za silvestrovo in novo leto. Severozahodni Oregon in jugozahodni Washington pričakujeta hladna jutra, zmrzal in meglo.

Donald Trump je med dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svojo načrtovano plesno dvorano v Beli hiši. Washington Post je poročal, da se je socialna varnost znašla v 'nemiru' po enem letu Trumpovega mandata v Beli hiši.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je v sodelovanju s partnerskimi silami v Siriji izvedlo niz vojaških operacij, v katerih so ubili ali zajeli 25 operativcev teroristične skupine Islamska država (IS). Ključne dejavnosti so potekale v okviru operacije Hawkeye Strike, ki se je začela 19. decembra, ko so ameriške in jordanske sile z več kot 100 preciznimi izstrelki zadele nad 70 ciljev. Med 20. in 29. decembrom so izvedli še 11 dodatnih misij, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem pripadnikov IS, uničena pa so bila tudi štiri skladišča orožja. Te akcije so del širše strategije preprečevanja ponovnega vzpona teroristične mreže v regiji. CENTCOM je ob tem poudaril, da so operacije usmerjene v uničevanje logističnih zmogljivosti in vodstvenih struktur skupine, ki kljub izgubi ozemlja še vedno predstavlja varnostno grožnjo. Napadi so bili izvedeni brez žrtev med ameriškimi vojaki ali civilisti, kar potrjuje visoko stopnjo usklajenosti z zavezniki, vključno z Jordanijo, ki je aktivno sodelovala pri začetnih zračnih napadih.

Najnovejši zračni napadi na strateško pomembna pristanišča v Jemnu so sprožili vprašanja o novi fazi stopnjevanja konfliktov v tej državi. Napadi so se zgodili v času, ko se v regiji krepijo varnostna tveganja, kar bi lahko ogrozilo stabilnost celotnega Arabskega polotoka. Čeprav Savdska Arabija in Združeni arabski emirati v Jemnu uradno delujejo kot zavezniki v boju proti uporniškim Hutijem, se pojavljajo ugibanja o morebitnem nastanku nove fronte med samimi zavezniki. Analitiki opozarjajo, da bi neusklajenost interesov med ključnimi akterji lahko privedla do odkritega spopada med silami, ki jih podpirata Riad in Abu Dabi. Takšen razvoj dogodkov bi še dodatno poslabšal že tako kritične humanitarne razmere v Jemnu in ohromil ključne oskrbovalne poti preko jemenskih pristanišč. Trenutno stanje odraža krhkost regionalnih zavezništev v boju proti milici Hutijev, ki jo podpira Iran.

Ameriška vojska je sporočila, da je bilo v Siriji ta mesec ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države. Do tega je prišlo po zasedi, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilist.

V nemškem mestu Duisburg je v poznih večernih urah prišlo do policijske intervencije, potem ko so neznane osebe z močnimi pirotehničnimi sredstvi (petardami) obmetavale vozila javnega potniškega prometa. Policija je bila o napadih na tramvaje obveščena s strani očividcev in zaposlenih v komunalnem podjetju. Ob prihodu na prizorišče so policisti uspeli izslediti in pridržati dve osebi, ki sta bili vpleteni v incident oziroma sta se nahajali na območju napadov. Lokalne oblasti in policijske enote so pojasnile, da so bili na tovrstne dogodke v dneh pred silvestrovim pripravljeni, saj se v tem obdobju pogosto poveča število kršitev javnega reda in miru z uporabo pirotehnike. Kljub hitremu posredovanju policije podrobnosti o morebitni materialni škodi na tramvajih ali poškodbah potnikov niso bile nemudoma razkrite. Preiskava dogodka se nadaljuje, policija pa je poostrila nadzor na kritičnih točkah v mestu, da bi preprečila nadaljnje ogrožanje varnosti v prometu.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da polnopravno članstvo Ukrajine v Evropski uniji predstavlja najpomembnejše dolgoročno varnostno jamstvo za to državo. Po pogovorih z evropskimi voditelji je izpostavila, da proces vključevanja ni le politični in gospodarski cilj, temveč ključen element prihodnje stabilnosti in obnove države po vojni. Njene izjave odražajo vse večje soglasje znotraj evropskih institucij glede nujnosti tesnejšega povezovanja s Kijevom v luči trajnih geopolitičnih groženj. Von der Leynova je na družbenem omrežju X pojasnila, da so razprave z voditelji držav članic vključevali vprašanja nadaljnje vojaške in finančne pomoči ter načrte za povojno rekonstrukcijo. Po njenem prepričanju bo prav integracija v evropske strukture preprečila prihodnje agresije in Ukrajini omogočila razvoj v okviru zahodnih demokratičnih standardov. Evropska komisija tako ostaja trdno na stališču, da je pot v Bruselj edina prava pot za zagotavljanje miru na vzhodnih mejah povezave.

Poljski novinar Eugeniusz Zinkiewicz je v prispevku za publikacijo Myśl Polska ostro odgovoril na izjave ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibige, ki je Poljsko obtožil pritiska na ukrajinske državljane. Zinkiewicz je poudaril, da na Poljskem nihče na silo ne zadržuje Ukrajincev in da je pot domov za vse tiste, ki bi se želeli vrniti, vedno prosta. Njegov odziv je sledil uradnim izjavam Kijeva, ki so v poljski javnosti in političnih krogih sprožile val ogorčenja in nezadovoljstva. Spor se je zaostril po navedbah Sibige o domnevnem »zatiranju Ukrajincev«, kar poljska stran razume kot neutemeljeno obtožbo glede na obsežno humanitarno in vojaško pomoč, ki jo država nudi od začetka ruske invazije. Poljski mediji poročajo, da so takšne izjave ukrajinske diplomacije škodljive za medsebojne odnose, saj zanemarjajo dejstvo, da Poljska gosti milijone beguncev. Analitiki ocenjujejo, da gre za nov primer napetosti med Varšavo in Kijevom, ki se v zadnjem času pogosto spopadata zaradi vprašanj kmetijske politike in zgodovinskih interpretacij.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Vremenoslovci so za zadnje dni leta 2025 in vstop v leto 2026 v Združenih državah Amerike napovedali raznoliko vremensko dogajanje, ki bo vplivalo na praznovanja na obeh obalah države. Na zahodni obali, predvsem v Južni Kaliforniji, se prebivalci pripravljajo na nov val padavin, ki bo območja Los Angelesa in Santa Barbare zajel prav na silvestrovo. Pričakujejo od 2 do 4 palce dežja na višjih predelih ter sneg v gorah, kar povečuje tveganje za poplave na območjih, ki so jih močna neurja prizadela že prejšnji teden. Na severovzhodu države bo prehod hladne fronte prinesel možnost snežnih plošč v New Yorku ravno v času tradicionalnega spuščanja kristalne krogle na Times Squareu, vendar izrazitejših snežnih odej ne pričakujejo. Močnejše sneženje z učinkom jezera se bo nadaljevalo le na območju Velikih jezer. V osrednjem delu države, vključno z Minnesoto, bo prevladovalo hladno in delno oblačno vreme z občasnim rahlim sneženjem, ki pa ne bo povzročalo večjih nevšečnosti v prometu. Praznični večer bo tam minil v znamenju mraza in mirnega vremena.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja. Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian sta v torkovem telefonskem pogovoru podrobno pregledala trenutno stanje bilateralnih odnosov in napredek pri izvajanju skupnih sporazumov. Voditelja sta poudarila pomen nadaljnje širitve sodelovanja med Moskvo in Teheranom na različnih področjih, kar sledi predhodnim prizadevanjem obeh držav za vzpostavitev tesnejših strateških vezi. Pogovori so bili osredotočeni na pregled strateških dogovorov, ki so bili sklenjeni v zadnjem obdobju, pri čemer sta obe strani izrazili zadovoljstvo nad dinamiko implementacije projektov. Srečanje na daljavo predstavlja nadaljevanje intenzivnega dialoga, ki vključuje tako vprašanja regionalne varnosti kot tudi gospodarsko povezovanje v luči spreminjajočih se mednarodnih okoliščin.

Mestni svet mesta Salem v ameriški zvezni državi Oregon je sprožil val ogorčenja javnosti z odločitvijo o ponovnem imenovanju Kyla Hedquista v odbor za nadzor nad delom policije. Hedquist je bil leta 1994 obsojen zaradi umora 19-letne Nikki Thrasher, ki jo je kot 17-letnik ustrelil v zatilje v gozdnatem predelu, da bi prikril predhodno tatvino. Za dejanje, ki so ga tožilci opisali kot eksekucijo, je bil obsojen na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta, vendar mu je leta 2022 nekdanja guvernerka Kate Brown podelila pomilostitev. Kljub njegovi preteklosti ga je mestni svet po dveh letih na prostosti ponovno vključil v organ, ki obravnava pritožbe državljanov in nadzoruje etiko policijskega ravnanja. Kritiki odločitve poudarjajo neustreznost takšnega imenovanja za vlogo, ki zahteva visoko stopnjo javnega zaupanja in integritete. Javnost se na odločitev odziva s pozivi k političnim spremembam na lokalnih volitvah, medtem ko mestne oblasti vztrajajo pri odločitvi, ki Hedquistu omogoča sodelovanje pri vprašanjih javne varnosti.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, se je po mnenju CNN-ovega Harryja Entena izkazal kot zgodovinski kandidat v zgodnjih anketah za leto 2028. Hkrati se je pojavila tiha vstaja proti predsedniku predstavniškega doma, Mikeu Johnsonu, kar po mnenju političnih analitikov ogroža možnosti republikanske stranke na vmesnih volitvah. Sin Nikki Haley je na X ostro napadel Viveka Ramaswamyja, svetovalca za učinkovitost državne uprave, zaradi domnevne prevare.

Guvernerka ameriške zvezne države New York Kathy Hochul je razširila izredne razmere, potem ko so vremenoslovci napovedali obsežen zimski vihar z učinkom jezera, ki naj bi območje zajel prav v času novoletnih praznikov. V osrednjem delu države New York in v okolici mesta Syracuse pričakujejo med 20 in 35 centimetri novozapadlega snega, medtem ko bi posamezni predeli lahko prejeli celo do 90 centimetrov padavin. Nevihta bo po napovedih vrhunec dosegla na silvestrovo in prvi dan novega leta, kar bo povzročilo znatne motnje v prometu in oskrbi. Zaradi snežnih padavin in nevarnih razmer so oblasti pozvale prebivalce k previdnosti. Napovedani snežni vihar je neposredno nadaljevanje neugodnih vremenskih razmer, ki so severovzhod Združenih držav Amerike prizadele že konec decembra. Močno sneženje v kombinaciji z vetrom bo po pričakovanjih zmanjšalo vidljivost in povzročilo dodatne zastoje v že tako obremenjenem prazničnem letalskem in cestnem prometu.

V belgijskem mestu Antwerpen se je v jutranjih urah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena dva tramvaja. Po poročanju lokalnih oblasti je eden od tramvajev od zadaj trčil v drugega, pri čemer je bilo poškodovanih devet oseb. Reševalne službe so nemudoma prispele na prizorišče nesreče, kjer so oskrbele poškodovance in jih prepeljale v bližnje bolnišnice. Preiskava o vzrokih za trčenje še poteka, vendar prvi podatki kažejo na možnost človeške napake ali tehnične okvare na zavornem sistemu. Nesreča je povzročila precejšnje zastoje v javnem potniškem prometu v drugem največjem belgijskem mestu, saj so morali nekatere linije začasno zapreti za čas odstranjevanja posledic in zbiranja dokazov s strani policije.

V gorskem letovišču Macugnaga v italijanski provinci Verbano-Cusio-Ossola se je v regiji Piemont zgodila nesreča na nihalki, v kateri sta bili poškodovani dve osebi. Do okvare sistema je prišlo na nadmorski višini nad 2.800 metrov, zaradi česar je v kabinah ostalo ujetih skoraj sto potnikov. Italijanske reševalne službe so takoj sprožile obsežno reševalno akcijo, pri kateri so za evakuacijo ujetih oseb uporabili helikopterje. Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA so se reševalci trudili čim hitreje varno prepeljati vse potnike na trdna tla, saj so ekstremne višinske razmere predstavljale dodatno tveganje. Poškodovanca so oskrbeli in prepeljali v bolnišnico, medtem ko so preostale potnike postopoma evakuirali iz ujetih kabin. Vzrok za nenadno zaustavitev in okvaro žičniškega sistema še ni uradno potrjen, pristojni organi pa so že napovedali preiskavo dogodka.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Francoska policija je na liniji 3 pariškega metroja pridržala 26-letnega moškega, ki je s kladivom napadel in poškodoval najmanj dve osebi. Incident se je zgodil le nekaj dni po podobnem nasilnem dogodku na isti podzemni liniji, kar je med potniki povzročilo precejšen preplah. Po navedbah lokalnih oblasti so napadalca hitro obvladali in mu odvzeli prostost, trenutno pa poteka preiskava o motivih za dejanje. Napad z orodjem sledi seriji nasilnih incidentov v mestnem prometu, ki so v Parizu okrepili razprave o varnosti na javnih mestih. Žrtvi napada s kladivom sta bili oskrbljeni zaradi lažjih poškodb, medtem ko preiskovalci preverjajo morebitne psihiatrične težave storilca. Policija za zdaj incidenta ne obravnava kot teroristično dejanje, vendar ostaja stopnja pripravljenosti v prestolnici visoka zaradi ponavljajočih se napadov na naključne mimoidoče.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

V pogovorni oddaji ameriške televizijske mreže CNN je prišlo do ostre izmenjave mnenj med udeleženci po izjavah radijskega voditelja Scotta Jenningsa. Jennings je kritiziral podguvernerko zvezne države Minnesota Peggy Flanagan zaradi njene izbire oblačil med srečanjem s somalsko skupnostjo. Flanaganova je na omenjenem dogodku nosila opravo, ki jo je Jennings primerjal s kostumi iz serije Deklina zgodba (The Handmaid's Tale). Jennings je ob tem demokrate obtožil neiskrenega dobrikanja somalskim volivcem in namignil na domnevne nepravilnosti oziroma prevare, kar je v studiu sprožilo buren odziv drugih gostov. Incident odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se retorika pred volitvami stopnjuje, zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo verske in etnične manjšine. Kritiki Jenningsu očitajo nespoštljivost, medtem ko njegovi zagovorniki poudarjajo pravico do kritike političnega delovanja.

Iranski predsednik Masud Bezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Bezeškian je na družbenem omrežju X zapisal, da bo odgovor Islamske republike Iran na vsako obliko agresije silovit in obžalovanja vreden za napadalce. Njegove izjave so sledile Trumpovim grožnjam o popolnem uničenju kakršnih koli prizadevanj Teherana za ponovno vzpostavitev jedrskega programa. Napetosti med državama je dodatno podžgal Ali Šamhani, višji politični svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ki je potrdil, da se bo Iran na vsakršen napad odzval s takojšnjim in neusprosnim protinapadom. Retorika med Washingtonom in Teheranom se je zaostrila v luči pričakovanj o prihodnji ameriški zunanjepolitični strategiji na Bližnjem vzhodu, kar vzbuja dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v regiji.

Ameriško podjetje Ocean Infinity je po več mesecih priprav znova začelo iskalno akcijo za letalom družbe Malaysia Airlines, ki je pred 11 leti nepojasnjeno izginilo na letu MH370. Iskanje v južnem delu Indijskega oceana bo trajalo 55 dni in po mnenju strokovnjakov predstavlja eno zadnjih realnih možnosti za odkritje razbitin ter pojasnitev usode 239 oseb na krovu. Ekspedicija temelji na novih tehnoloških dognanjih in uporabi avtonomnih podvodnih vozil, ki bodo podrobno pregledala morsko dno na območju, kjer bi se letalo lahko nahajalo po izgubi goriva. Akcija prihaja v času, ko svojci žrtev še vedno iščejo odgovore na številna vprašanja o okoliščinah tragedije, ki ostaja ena največjih ugank v zgodovini letalstva. Prejšnje mednarodne operacije kljub obsežnemu preiskovanju niso prinesle želenih rezultatov, z izjemo nekaterih delov letala, ki jih je morje naplavilo na obale Afrike in otokov v Indijskem oceanu. Podjetje Ocean Infinity bo iskanje izvajalo po načelu, po katerem bo plačilo prešlo v njihove roke le v primeru uspešne najdbe razbitin.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Uprava ameriškega vojaškega pokopališča v vasi Margraten na jugu Nizozemske je odstranila dve razstavi, ki sta bili posvečeni temnopoltim ameriškim vojakom, ki so sodelovali pri osvobajanju Evrope med drugo svetovno vojno. Ta poteza je med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci sprožila val nezadovoljstva in ogorčenja, kar se močno odraža v zapisih v knjigi gostov na pokopališču. Kritiki opozarjajo, da gre za nespoštljivo dejanje do vojakov, ki so pomembno prispevali k zmagi nad nacizmom, a so bili v preteklosti pogosto prezrti. Odstranitev plošč, ki so med drugim osvetljevale usodo 1. vodnika Jeffersona Wigginsa in drugih temnopoltih borcev, je bila izvedena kljub temu, da so te vsebine veljale za pomemben del izobraževalnega programa o rasni raznolikosti v ameriških oboroženih silah. Nizozemska javnost, ki tradicionalno goji globoko spoštovanje do svojih osvoboditeljev, je dejanje označila za nerazumljivo. Incident je povzročil napetosti med lokalno skupnostjo in ameriškimi oblastmi, ki upravljajo z vojaškim spominskim parkom.

V ponedeljek je pariška policija aretirala 26-letnega moškega, rojenega v Romuniji, ki je na liniji 3 pariške podzemne železnice s kladivom napadel potnike. Do incidenta je prišlo na postaji Temple v središču francoske prestolnice, ko je napadalec poskušal oropati eno izmed potnic. Ko se mu je ženska uprla, jo je napadel, nato pa poškodoval še drugega potnika, ki je poskušal posredovati. Po poročanju policijskih virov in tožilstva je bil moški v času napada pod vplivom alkohola. Policija ga je kmalu po dogodku obvladala in pridržala, preiskava motiva in okoliščin napada pa še poteka. Napad se je zgodil na isti liniji podzemne železnice, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni nasilni incidenti, kar je med potniki sprožilo dodatno zaskrbljenost glede varnosti v javnem prometu. Žrtvi sta utrpeli poškodbe, vendar so te po prvih informacijah lažje narave. Tuje tiskovne agencije poročajo, da osumljenec nima stalnega prebivališča v Franciji in je bil policiji že prej znan zaradi manjših prekrškov.

Avstralska križarka Coral Adventurer je po nasedanju na koralnem grebenu ob obali Papue Nove Gvineje zadržana. Incident se je zgodil med prvo plovbo po smrti potnika. Medtem ko so nekateri potniki dogajanje opisali kot kaotično in so se počutili ogrožene, so drugi situacijo sprejeli bolj mirno. Eden od potnikov se je spopadel z osebjem križarke, nezadovoljen z razpletom božičnega potovanja.

V ruskem mestu Krasnodar sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 30. decembra 2025 ranjena dva moška. Po podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja sta bila moška hospitalizirana z oskolčnimi ranami, potem ko so na območje padli deli sestreljenih ali strmoglavljenih letalnikov. Zdravstveno osebje poškodovancema nudi vso potrebno oskrbo, dodatnih informacij o njunem stanju pa uradni viri niso podali. Napad se je zgodil v času stopnjevanja uporabe brezpilotnih letalnikov v rusko-ukrajinskem konfliktu, pri čemer so cilji v Krasnodarski regiji postali redna tarča ukrajinskih sil. Gre za neposredno nadaljevanje podobnih incidentov v tej regiji, kjer so bili v preteklih mesecih prav tako zabeleženi napadi na stanovanjske objekte in kritično infrastrukturo. Ruska stran je ob tem sporočila, da so njihove obrambne enote delovale proti večjim skupinam dronov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo gibanju Hamas, v katerem je zahteval, da se skupina razoroži v izjemno kratkem času. Trump je poudaril, da je razorožitev ključni del druge faze njegovega mirovnega načrta za Gazo, in napovedal hude posledice, če militantna skupina ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Po njegovih besedah bo imel Hamas na voljo le omejeno časovno okno za izvedbo zahtev, sicer bodo Združene države Amerike ukrepale. Izjave prihajajo v času, ko nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da Hamas že krši določila obstoječega dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Trumpova administracija je namignila, da bi neizpolnjevanje pogojev lahko vodilo do neposredne ameriške intervencije ali drugih oblik povračilnih ukrepov, ki jih je predsednik opisal z besedami, da bo za kršitve treba "drago plačati". Ta zaostritev retorike predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za stabilizacijo regije pod strogimi ameriškimi pogoji, ki vključujejo popolno nevtralizacijo vojaških zmogljivosti Hamasa.

Kitajska vojska je okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, ki vključujejo zračne, mornariške in raketne enote. V okviru operacij so kitajske sile izstrelile rakete v morje severno in južno od otoka ter simulirale popolno blokado. V vajah sodelujejo najsodobnejše amfibijske jurišne ladje, bombniki in rušilci, ki delujejo usklajeno z namenom testiranja bojne pripravljenosti. Peking je manevre označil za strogo opozorilo separatističnim silam in zunanjim akterjem, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot visoko provokativna in nepremišljena, saj dejavnosti z uporabo pravega streliva neposredno vplivajo na varnost pomorskega in zračnega prometa v regiji. Stopnjevanje napetosti sledi nedavnim obrambnim pripravam Tajpeja, ki je julija izvedel civilne in vojaške vaje za primer invazije. Kitajska s temi manevri stopnjuje pritisk na otok, ki ga smatra za del svojega ozemlja, medtem ko se mednarodna skupnost boji morebitne destabilizacije v Južnokitajskem morju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Oblasti v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so zaradi stopnjevanja sovražnosti in približevanja frontne črte odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 45 naselij v dvanajstih občinah. Ukrep je bil sprejet zaradi neposredne nevarnosti za civilno prebivalstvo, saj se ruske sile vztrajno pomikajo proti strateško pomembnim mestom v regiji. Guverner regije je poudaril, da je prednostna naloga zaščita človeških življenj, saj so omenjena območja pod stalnim topniškim in zračnim ognjem. Lokalne službe so že začele z organizacijo prevozov in namestitev za tiste, ki nimajo lastnih možnosti za umik. Evakuacija se nanaša predvsem na družine z otroki in starejše osebe, ki so na območjih spopadov najbolj ranljivi. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z močnim pritiskom agresorja, hkrati pa poskušajo preprečiti humanitarno katastrofo v naseljih blizu frontne črte.

Policijska uprava mesta Indio v ameriški zvezni državi Kalifornija je objavila rezultate poostrenega nadzora prometa, ki so ga izvedli pretekli konec tedna. Operacija, osredotočena na odkrivanje vožnje pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi, je potekala od petka zvečer do zgodnjih sobotnih ur na območju križišča avtoceste 111 in ulice Clinton. Med nadzorom so policisti pridržali dva voznika zaradi suma vožnje v alkoholiziranem stanju. Poleg aretacij so organi pregona izdali skupno 43 glob zaradi različnih prometnih prekrškov. Policija je poudarila, da so tovrstne akcije ključne za zagotavljanje varnosti na cestah in zmanjševanje števila prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, ki pogosto povzročajo hude poškodbe ali smrtne žrtve.

Nemška policija je v središču Düsseldorfa sprožila obsežno iskalno akcijo, potem ko je bil v streljanju poškodovan moški. Po navedbah organov pregona so na kraj dogodka nemudoma napotili močne policijske sile, pri iskanju storilca pa so vključili tudi helikopter. Incident se je zgodil sredi dneva, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje med mimoidočimi. Identiteta poškodovanca in resnost njegovih poškodb javnosti še nista bili podrobno razkriti, prav tako ostaja neznan motiv za napad. Policija je območje zavarovala in začela zbirati dokaze, medtem ko storilec ostaja na begu. Preiskovalci trenutno preverjajo izpovedi prič in posnetke nadzornih kamer, da bi čim prej identificirali osumljenca.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

Meteorologi so opozorili, da se bo ekstremni mraz z občutkom mraza zaradi vetra, ki se bo približeval ničli, nadaljeval na območju Iowe, Nebraske, Minnesote in Wisconsina.

Ruska zračna obramba je sestrelila še tri brezpilotne zrakoplove, ki so leteli proti Moskvi. Župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je bilo skupno uničenih že pet brezpilotnih letal.

Združeni arabski emirati so v torek uradno napovedali popoln umik svojih preostalih vojaških sil iz Jemna. Po navedbah obrambnega ministrstva, ki jih je povzela tiskovna agencija WAM, je bila odločitev sprejeta glede na zadnji razvoj dogodkov v državi. Ta poteza pomeni konec neposredne vojaške vpletenosti države v jemenski konflikt, kjer so bili Emirati ključni zaveznik Savdske Arabije v boju proti hutijevskim upornikom. Do odločitve o umiku prihaja po poročilih o zaostrovanju odnosov med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in Emirati. Jemenska vlada je predhodno razglasila konec sodelovanja z Emirati v vojaški koaliciji. Čeprav so Emirati že v preteklosti zmanjšali svojo prisotnost, trenutna napoved kaže na dokončno preusmeritev njihove regionalne strategije po večletnem posredovanju, ki se je začelo leta 2015.

V Estoniji se je v torek, 30. decembra, na relaciji med Talinom in Narvo prevrnil potniški avtobus, v katerem so bili tudi državljani Ruske federacije. Nesrečo je po prvih podatkih povzročil izjemno močan veter, ki je vozilo potisnil s cestišča. Po trenutno razpoložljivih informacijah v incidentu ni bilo poškodovanih oseb, vendar so potniki ostali ujeti na poti brez takojšnjega nadomestnega prevoza. Zaradi pomanjkanja prostih avtobusov so bili potniki primorani sami poiskati načine za nadaljevanje poti do ciljnega mesta. Estonske oblasti in lokalni viri so potrdili, da je bil veter glavni dejavnik nesreče, ki se je zgodila na severovzhodnem delu države. Incident je povzročil krajše zastoje v prometu, medtem ko so pristojne službe preverjale stanje vseh udeleženih potnikov.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je preko agencije WAM sporočilo, da umikajo svoje sile, ki so izvajale protiteroristične operacije v Jemnu. Odločitev je bila sprejeta samostojno na podlagi analize trenutnih razmer.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem zagrozil Hamasu in Iranu ter Izraelu obljubil podporo. Izrael in ZDA sta se dogovorila, da bosta Hamasu dala dva meseca časa za razorožitev. Trump je pohvalil Izrael zaradi spoštovanja prekinitve ognja v Gazi in spodbudil Netanjahuja k prehodu v drugo fazo.

Tajska in Kambodža sta uspešno prestali prvih 72 ur dogovorjenega premirja, s čimer se je ustavilo dvajsetdnevno obdobje nasilnih mejnih spopadov. Prekinitev ognja, ki je začela veljati v soboto opoldne, je končala najhujše sovražnosti v zadnjih letih, v katerih je umrlo najmanj 101 oseba, več kot pol milijona prebivalcev na obeh straneh meje pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Čeprav so razmere na terenu trenutno stabilne, Bangkok opozarja na domnevne kršitve dogovora, kar je povzročilo zamudo pri izpustitvi vojnih ujetnikov. Kambodža uradno še ni podala informacij o usodi 18 svojih vojakov, vendar obe strani izražata upanje, da bo premirje omogočilo stabilizacijo dvostranskih odnosov in ustvarilo pogoje za dolgotrajnejšo politično rešitev mejnega spora. Razmere so se umirile po intenzivnih diplomatskih pritiskih sosednjih držav in mednarodne skupnosti, ki so sledili stopnjevanju nasilja ob spornem obmejnem pasu, kjer so se spopadi v juliju nevarno razširili na civilna območja.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Jemenski predsedniški svet pod vodstvom Rašada al Alimija je v torek uradno preklical skupni obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Jemen je zahteval, da vse emiratske sile v roku 24 ur zapustijo državo, hkrati pa je razglasil 90-dnevno izredno stanje. Ukrep vključuje tudi 72-urno zaporo vseh pristanišč in mejnih prehodov, kar predstavlja drastično zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznicama v jemenski državljanski vojni. Odločitev za prekinitev sodelovanja je sledila poročilom o emiratskih pošiljkah orožja Južnemu prehodnemu svetu (STC), ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela Jemna. Osrednja jemenska vlada te poteze razume kot neposredno spodkopavanje svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zahteva po takojšnjem umiku sil ZAE pomeni pomemben premik v regionalni varnostni dinamiki, saj so bili Emirati ključni član koalicije, ki se je borila proti uporniškim Hutijem, vendar so hkrati podpirali separatistične težnje na jugu države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Donald Trump naj bi se poleg Ukrajine odločil igrati tudi na karto Venezuele. Po srečanju Zelenskega s Trumpom na Floridi je ta dejal, da sta Rusija in Ukrajina bližje dogovoru. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala Trumpove izjave o jedrski elektrarni Zaporožje. Rusija je po obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco sporočila, da bo ponovno preučila svoje pogajalsko stališče.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.

V nemškem mestu Lübeck se je v ponedeljek zvečer zgodil nevaren incident, ko so trije moški na mestnem avtobusu med vožnjo sprožili baterijo ognjemeta. Po podatkih policije se je dogodek odvil okoli 20.40 v bližini postajališča Kohlmarkt v središču mesta. Zaradi močnega dima, ki je nastal ob eksplozijah pirotehničnih sredstev, je bila lažje poškodovana 23-letna potnica. Storilci so po dejanju pobegnili s prizorišča in ostajajo neznani. Policija dogodek preiskuje zaradi povzročitve telesnih poškodb in nevarnega posega v promet. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje med potniki, saj je bila uporaba pirotehnike v zaprtem prostoru javnega prevoznega sredstva izjemno tvegana in bi lahko privedla do hujših posledic ali požara.

V nemškem mestu Gelsenkirchen je po odmevnem vlomu v trezorske prostore lokalne hranilnice Sparkasse prišlo do povečanih napetosti med komitenti in policijo. Neznani storilci so vdrli v prostore s sefi, pri čemer natančna višina gmotne škode in število oškodovanih strank še nista znana. Pomanjkanje informacij je med ljudmi povzročilo val nezadovoljstva, ki se je stopnjevalo v ulične nemire. Pred poslovalnico v mestni četrti Buer se je v torek dopoldne zbrala množica približno 200 ljudi, ki so kljub mrazu zahtevali vstop v prostore banke in pojasnila o stanju svojega premoženja. Po poročanju tiskovne agencije dpa so morali posredovati organi pregona, saj je situacija postala napeta. Policija in banka trenutno še ugotavljata obseg kraje, medtem ko preiskava o identiteti storilcev, ki so izvedli ta logistično zahteven podvig, še poteka.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Bolivijska policija je v torek zgodaj zjutraj na mednarodnem letališču Viru Viru v bližini Santa Cruza pridržala Eduarda del Castilla, nekdanjega ministra za vladne zadeve in predsedniškega kandidata. Del Castilla so organi pregona ustavili le nekaj minut pred načrtovanim vkrcanjem na letalo za Čile, od koder naj bi pot nadaljeval proti Kitajski. Po uradnih navedbah lokalnih medijev, vključno z dnevnikom La Razón, so ga aretirali zaradi domnevnega oviranja policijskih postopkov, vendar podrobnosti o specifičnih dejanjih še niso v celoti pojasnjene. Dogodek je sprožil burne politične odzive v državi, saj gre za vidnega politika, ki se je potegoval za najvišjo funkcijo v državi. Aretacija nekdanjega notranjega ministra v času politične nestabilnosti krepi napetosti med različnimi političnimi tabori v Boliviji. Pridržanje vpliva tudi na mednarodne odnose, predvsem v luči Del Castillovih načrtovanih potovanj v tujino, kar opozicija interpretira kot morebiten poskus umika pred sodnimi postopki v domovini.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

Kitajska in Indija sta v torek izrazili zaskrbljenost in pozvali k deeskalaciji razmer, potem ko je Moskva obtožila Ukrajino poskusa napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Rusija v noči z nedelje na ponedeljek prestregla 91 ukrajinskih dronov dolgega dosega, ki naj bi ciljali na predsednikovo podeželsko posestvo severno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti napad ni povzročil materialne škode ali žrtev. Kijev je uradno zavrnil vpletenost v incident in poudaril, da nima dokazov o kakršnem koli napadu na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran trdi, da gre za rusko propagando, ki bi lahko služila kot opravičilo za prihodnje stopnjevanje agresije. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti glede mirovnih pogajanj, pri čemer je Rusija že napovedala morebitno revizijo svojih pogajalskih izhodišč zaradi domnevnega ogrožanja državnega vrha. Mednarodna skupnost, predvsem Peking in New Delhi, poudarjata nujnost dialoga in mirnega reševanja spora, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Andrej Kartapolov, predsednik odbora ruske dume za obrambo, je v izjavi za medije poudaril, da ruske oborožene sile ne načrtujejo napadov na zasebno nepremičnino ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah ruska vojska pri načrtovanju svojih operacij izbira cilje, ki jih ocenjuje kot strateško pomembnejše oziroma, kot se je izrazil, "dostojnejše" od osebnega bivališča ukrajinskega voditelja. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer in nenehnih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Kartapolov je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih neposrednih napadih na simbole ukrajinske državne oblasti in zasebno lastnino njenih najvišjih predstavnikov. Čeprav so ruske sile doslej zadele številne civilne in vladne objekte po vsej Ukrajini, uradna Moskva s to izjavo poskuša komunicirati selektivnost pri izbiri tarč, hkrati pa ohranja retoriko o vojaški premoči.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Združeni arabski emirati so ostro zavrnili obtožbe koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, da so v jemensko pristanišče al-Mukalla poslali pošiljko orožja in vojaških vozil. Koalicijske sile so v torek izvedle letalski napad na omenjeno pristanišče, pri čemer so po lastnih navedbah uničile večjo količino vojaške opreme, namenjene separatistom na jugu države. Savdska Arabija trdi, da je bila pošiljka neposredno namenjena oboroževanju milic, ki si prizadevajo za odcepitev južnega dela države. Predstavniki Združenih arabskih emiratov so v uradnem odzivu pojasnili, da tovor ni vseboval nobenega orožja ali bojnih vozil. Dogodek je močno zaostril odnose med ključnima članicama koalicije, ki se sicer v Jemnu borita proti uporniškim Hutijem, vendar podpirata različne frakcije znotraj države. Napad v pristanišču al-Mukalla predstavlja neposredno vojaško konfrontacijo med interesi dveh regionalnih sil, kar bi lahko dodatno destabiliziralo že tako razdrobljeno jemensko bojišče.

John Michael Garza mlajši iz Midlothiana v Teksasu je bil aretiran in obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore ISIS. Po navedbah oblasti je Garza na srečanju s tajnim agentom prinesel material za izdelavo bomb.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Združeno kraljestvo se je ob začetku novega leta spopadalo z izrazitim prodorom arktičnega zraka, ki je prinesel sneženje in temperature do -12 stopinj Celzija. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal rumeno opozorilo za sneg in poledico, ki je sprva zajelo severno Škotsko, nato pa se je hladna fronta razširila nad preostale dele države. Po navedbah meteorologov so močni severni vetrovi, ki so ponekod dosegali hitrosti viharja, še stopnjevali občutek mraza. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so zdravstvene oblasti izdale opozorila druge stopnje za severno Anglijo, saj so nizke temperature predstavljale neposredno tveganje za zdravje prebivalstva. Medtem ko so na severu države zabeležili precejšnje količine snega, so južni predeli poročali le o krajših snežnih plohah. Napovedi kažejo na nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena, ki ga povzroča vpliv nizkega zračnega tlaka iznad Severnega morja, kar je prekinilo obdobje mirnejšega vremena, ki je prevladovalo med božičnimi prazniki.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti Florian Philippo je izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti po domnevnem napadu ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Philippo je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bil odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omenjeni dogodek izjemno pomenljiv, napad pa je označil za nerazumno dejanje, ki bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih odnosov. Francoski politik meni, da Trumpov pristop k incidentu kaže na drugačno dinamiko v ameriški zunanji politiki glede konflikta v Ukrajini. Philippo je v svojih izjavah poudaril tveganja, ki jih prinašajo tovrstne operacije na rusko ozemlje, hkrati pa je pozval k previdnosti pri ocenjevanju posledic, ki jih bo takšen dogodek imel na prihodnja diplomatska pogajanja med svetovnimi velesilami.

General Mamadi Doumbouya, vodja gvinejske hunte, je po delnih uradnih rezultatih nedeljskih predsedniških volitev dosegel prepričljivo prednost pred svojimi tekmeci. Po podatkih volilne komisije, ki jih je objavila državna televizija RTG, Doumbouya v številnih okrožjih prestolnice Conakry in v notranjosti države dosega več kot 80-odstotno podporo. Volitve so potekale več kot štiri leta po državnem udaru septembra 2021, ko je Doumbouya s prestola vrgel nekdanjega predsednika Alphaja Condéja. Čeprav so glavni opozicijski voditelji volitve bojkotirali, ker so bili izključeni iz volilne tekme, je volilna komisija poročala o presenetljivo visoki, 85-odstotni volilni udeležbi. Istočasno so volitve potekale tudi v Srednjeafriški republiki, kjer se je predsednik Faustin-Archange Touadéra potegoval za svoj tretji zaporedni mandat. V Gvineji medtem strokovnjaki, kot je dr. Seidik Abba, ocenjujejo, da proces označuje konec vojaške tranzicije, čeprav kritiki opozarjajo na zmanjševanje političnih svoboščin in odsotnost relevantne opozicije. Poraženi kandidati v nekaterih lokalnih okrajih, kot je Maurice Kakou Guikahué, so že priznali izide, medtem ko mednarodni opazovalci še podajajo končne ocene o legitimnosti procesa.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je prek platforme Telegram objavil niz ostrih žalitev in osebnih napadov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedev je v svojem zapisu uporabil dehumanizirajoče izraze, med drugim je Zelenskega označil za "zelenega homunkulusa" in "marioneto", hkrati pa je izrazil željo, da bi bilo prihodnje leto za ukrajinskega voditelja zadnje. Ruski politik je v svojih provokacijah šel še dlje in zapisal, da bi morali truplo ukrajinskega predsednika po njegovi smrti razstaviti v muzeju. Ti napadi so del širše strategije stopnjevanja retorike s strani Kremlja, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostrila zaradi ukrajinske nepopustljivosti pri mirovnih pogajanjih. Medvedev, ki je od začetka ruske invazije na Ukrajino zavzel vlogo enega najglasnejših jastrebov v Moskvi, s takšnimi izjavami sistematično spodkopava možnosti za diplomatsko rešitev konflikta. Analitiki ocenjujejo, da so te grožnje neposreden odziv na nedavne napovedi Zelenskega o morebitnih napadih na ruske strateške cilje in njegovo vztrajanje pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je razvidno tudi iz preteklega konteksta njunih javnih sporov.

Mednarodno priznana jemenska vlada je danes razglasila 90-dnevne izredne razmere in za 72 ur popolnoma zaprla zračne, pomorske ter kopenske meje države. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti na jugu države, kjer se vlada spopada z dejavnostmi separatistov, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati. Razmere so se dodatno zaostrile po torkovem napadu sil Savdske Arabije na pristaniško mesto Mukala. Savdska Arabija je bombardiranje izvedla z namenom preprečitve tuje vojaške podpore separatistom, pri čemer so bili tarča napada domnevni pošiljki orožja iz Združenih arabskih emiratov. Ta dogodek razkriva poglabljanje razkola znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu, saj so se interesi Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov očitno razšli. Zaprtje meja in uvedba izrednih razmer bosta verjetno še dodatno otežila humanitarno situacijo v državi, ki jo že leta pretresa državljanska vojna. Ukrepi vlade so usmerjeni v stabilizacijo razmer in preprečevanje nadaljnjega oboroževanja separatističnih sil na jugu, vendar hkrati pomenijo popolno izolacijo države v kritičnem obdobju.

Po nesreči žičnice v italijanskih Alpah je bilo poškodovanih več ljudi, skoraj 100 pa jih je obtičalo na gori. Reševalci so s pomočjo dveh helikopterjev izvedli večurno evakuacijo, s katero so vse potnike prepeljali v dolino. Vzrok nesreče še ni znan.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta in tesen zaveznik Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev, je preko komunikacijskega kanala Telegram izrekel nove ostre grožnje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v odzivu na Zelenskove božične nagovore uporabil žaljiv jezik in namignil na predsednikovo nasilno smrt, pri čemer je dejal, da mu »kosa smrti že sedi za vratom«. Njegov zapis je vseboval tudi morbidne fantazije o javni razstavi konzerviranega trupla ukrajinskega voditelja v Sankt Peterburgu, rodnem mestu ruskega predsednika Putina. Retorika Moskve se s temi izjavami dodatno zaostruje, saj Medvedjev v svojih objavah Zelenskega označuje z žaljivimi izrazi, kot je »zeleni homunkulus«. Čeprav Medvedjev redno uporablja agresiven jezik za notranjepolitične potrebe in ustrahovanje zahodne javnosti, njegove zadnje izjave o razstavljanju posmrtnih ostankov tujega državnika predstavljajo nov nivo diplomatskega pritiska in dehumanizacije ukrajinskega vodstva. Incident odraža globoko sovražno razpoloženje v Kremlju in popolno odsotnost podlage za morebitna mirovna pogajanja v bližnji prihodnosti.

Severni in osrednji del Združenih držav Amerike se ob prehodu v novo leto spopadata z ekstremno nizkimi temperaturami in močnim vetrom. Meteorologi so za celotne zvezne države izdali opozorila pred vetrom, saj sunki dosegajo hitrosti med 65 in 80 kilometri na uro. Temperature so se spustile krepko pod ledišče, zaradi močnega severozahodnega vetra pa je občutek mraza še bistveno izrazitejši, pri čemer se subjektivne temperature ponekod spuščajo do enomestnih vrednosti po Fahrenheitu oziroma krepko pod deset stopinj Celzija pod ničlo. Poleg mraza prebivalce ogrožajo tudi nove snežne padavine. Na silvestrovo se v večjem delu prizadetih regij pričakuje rahlo do zmerno sneženje, ki bi lahko prineslo od pet do deset centimetrov nove snežne odeje, še posebej v severnih okrožjih in na območjih z jezerskim učinkom. Čeprav so bile glavne prometnice po prejšnjih neurjih očiščene, oblasti opozarjajo na previdnost pri načrtovanju praznovanj na prostem, saj se bo mraz nadaljeval tudi v prve dni novega leta. Razmere so posledica vdora arktičnega zraka, ki se je nad celino začel spuščati že v dneh okoli božiča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil ostro in agresivno sporočilo, v katerem je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedev je Zelenskega obtožil poskusa prekinitve mirovnih pogajanj ter mu pripisal odgovornost za domneven napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Po navedbah ruskih virov so grožnje sledile dogodkom, ki jih v Kremlju označujejo za neposreden napad na rusko vodstvo. Ruska stran v svojih izjavah stopnjuje retoriko, pri čemer Medvedev uporablja žaljiv in nevaren jezik, ki vključuje grožnje s smrtjo ukrajinskemu voditelju. Gre za nov primer v nizu sovražnih izjav visokih ruskih uradnikov, ki dodatno zaostrujejo napetosti med državama v času, ko mednarodna skupnost išče poti za morebitna pogajanja. Incident z dronom, ki ga navaja Medvedev, predstavlja osrednji razlog za najnovejšo eskalacijo verbalnih napadov na uradni Kijev.

Ukrajinske oblasti so v torek odločno zavrnile obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva trdi, da je ponoči zaznala 91 dronov dolgega dosega, ki so leteli proti močno utrjenemu kompleksu Valdaj, kar so ruski predstavniki označili za resno varnostno kršitev in dejanje državnega terorizma. Kijev je te navedbe označil za neutemeljene in poudaril, da Rusija ne želi predložiti nobenih verodostojnih dokazov za svoje trditve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po incidentu napovedal zaostritev ruskih stališč glede Ukrajine in revizijo pogajalskih izhodišč v mirovnem procesu. Po mnenju ukrajinske strani gre za premišljeno manipulacijo Kremlja, ki s širjenjem lažnih informacij išče izgovor za nove obsežne napade na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času, ko so prizadevanja za mirovni sporazum pod vodstvom mednarodnih posrednikov že tako v slepi ulici zaradi nasprotujočih si stališč o ozemeljski celovitosti.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Na glavni železniški postaji v Tajpeju je v popoldanskih urah prišlo do incidenta, ko je moški začel kršiti javni red in mir ter sprožil požarni alarm. Kljub poskusom osebja, da bi ga umirili, je moški nadaljeval s tekom po postaji in vpitjem, pri čemer je kazal znake agresivnega vedenja. Vodja postaje podzemne železnice je zaradi neposredne nevarnosti napada uporabil obrambni razpršilec s poprovim oljem, da je napadalca nevtraliziral do prihoda policije. Policisti železniške policije so moškega dokončno obvladali v中山 podhodu in ga pridržali. Uprava podjetja Taipei Metro je ob dogodku poudarila politiko ničelne tolerance do nasilja in napovedala stroge pravne postopke proti kršitelju. Incident se je zgodil v času povečane pozornosti glede varnosti v javnem prevozu, kar je neposredna posledica preteklih napadov z noži in primerov nadlegovanja na isti lokaciji, zaradi česar so varnostni protokoli zdaj precej strožji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike uničile strateško pristanišče v Venezueli, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih drog. Gre za prvi neposreden kopenski napad ameriške vojske na venezuelsko ozemlje v okviru nove kampanje proti mednarodni trgovini z narkotiki v Južni Ameriki. Priče so poročale o močni eksploziji v pristaniški infrastrukturi, kjer poteka natovarjanje plovil, o morebitnih žrtvah pa uradni viri za zdaj ne poročajo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama in je bila izvedena po večtedenskih napovedih o možnih vojaških posredovanjih. Napad je neposredna posledica načrtov, ki so jih ameriške obveščevalne službe in vojska pripravljale zaradi domnevne vpletenosti venezuelskih struktur v trgovino z mamili. Čeprav se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro v preteklosti skušal obrniti neposredno na Trumpa, da bi preprečil vojaško posredovanje, je Washington s tem dejanjem pokazal odločnost pri uporabi vojaške sile znotraj suverenih držav v regiji.