Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Ranjit Ricky Gill, svetovalec indijskega porekla v administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je prejel priznanje Sveta za nacionalno varnost (NSC) za svojo vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Indijo in Pakistanom. Gill, ki opravlja funkcijo posebnega pomočnika predsednika, je bil odlikovan s priznanjem za izjemne dosežke po operaciji Sindoor, ki se je odvila v začetku letošnjega leta. Kljub ameriškim navedbam o uspešnem posredovanju pa uradni New Delhi vztrajno zavrača trditve o vpletenosti tretjih strani v spor. Indijski premier Narendra Modi je ob tem ponovno poudaril, da vsa vprašanja med sosednjima državama temeljijo na bilateralnih dogovorih, s čimer je neposredno izpodbijal ameriške trditve o odločilni vlogi njihove diplomacije. Odlikovanje Gilla je tako v mednarodni javnosti sprožilo razprave o dejanskem vplivu Washingtona na stabilizacijo razmer v regiji Kašmirja. Indijska diplomacija ostaja pri stališču, da so bila pogajanja izključno dvostranska, medtem ko Trumpova administracija poudarja Gilla kot ključno osebnost pri doseganju miru.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost in poudaril diplomatsko rešitev spora. Rusija naj bi premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Medtem ko se v ZDA ponekod obeta otoplitev, bo na severovzhodu še snežilo, na jugozahodu pa deževalo. V Novi Mehiki se je končalo sneženje, sledi pa otoplitev s ponovno možnostjo dežja in snega v četrtek. Na Škotskem so izdali opozorilo pred snegom in poledico za novoletni dan. V tajvanskem Taipeju nizka oblačnost in vlaga zaradi severovzhodnega monsuna lahko ovirata vidljivost ognjemetov ob novem letu, pričakujejo pa tudi hladno in mokro vreme. V regiji Monterey Bay pričakujejo moker začetek novega leta z več dnevi dežja, megle in povečano nevarnostjo obalnih poplav. Okrožje Santa Barbara v Kaliforniji pa pričakuje toplo, oblačno in vetrovno vreme, preden bo v torek zvečer prišla nova nevihta z dežjem.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Novinar Philip Bump je ovrgel Trumpovo trditev, da so ZDA "najbolj vroča država", saj to velja le za podnebje. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je označil Trumpa za sramoto, ker je ta zavrnil zakon o vodi. Pojavila so se tudi vprašanja glede Trumpovega zdravja.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Odločitev Teherana predstavlja povračilni ukrep na predhodno potezo Ottawe, ki je Iransko revolucionarno gardo (IRGC) uvrstila na seznam terorističnih skupin. Iranska diplomacija je v izjavi za javnost poudarila, da je bila kanadska odločitev glede IRGC nezakonita in v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, saj gre za uradno vejo iranskih oboroženih sil. Napetosti med državama so se s tem dejanjem dodatno zaostrile, saj gre za neposreden diplomatski odgovor na kanadsko črno listo. Teheran trdi, da je njihova klasifikacija kanadske vojaške komponente recipročen ukrep, namenjen zaščiti nacionalnih interesov in suverenosti. Gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično, kar še dodatno zapleta mednarodne odnose na področju varnosti in pomorskega prometa.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Močan zimski vihar, opisan kot bombni ciklon, je povzročil izpade električne energije za več tisoč ljudi na srednjem zahodu ZDA. Za veliko območje Škotske je bilo izdano rumeno vremensko opozorilo, napovedujejo pa tudi sneg za novo leto v Massachusettsu. Novo Mehiko je zajela ohladitev, vendar se obeta milejše vreme. V večernih urah na silvestrovo pričakujejo mrzle in vetrovne razmere.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Predsednik državne dume Vjačeslav Volodin je izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina z namenom, da bi spodkopal mirovna pogajanja in nadaljeval konflikt, da bi ostal na oblasti. Volodin je poudaril, da Rusija ne sme odpustiti tega dejanja in je pozval k strogemu odzivu na napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti.

Medtem ko se Združene države Amerike spopadajo z močnim zimskim neurjem, ki povzroča prometne težave in nevarne razmere, v drugih regijah po svetu napovedujejo drugačno vreme. Na Malti pričakujejo oblačno vreme z občasnimi plohami za silvestrovo in novo leto. Južna Nova Anglija se sooča z dežjem in vetrom, severozahodna Oregon in jugozahodna Washington pa s hladnimi jutri in meglo. V Kaliforniji napovedujejo blago in suho vreme do torka, nato pa dež.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

V ZDA se nadaljuje izjemno mraz v Srednjem zahodu, z občutkom mraza blizu ničle v Iowi, Nebraski, Minnesoti in Wisconsinu. V osrednji Indiani se pričakuje rahel sneg na silvestrovo, severno in vzhodno od Indianapolisa pa lahko pade do pol inča snega. V Grčiji se obeta mrzel sprejem novega leta, pričakujejo se prve snežne padavine v Atiki.

Kremelj je zavrnil objavo kakršnih koli dokazov v povezavi z domnevnim ukrajinskim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran prav tako ni želela razkriti informacij o tem, ali se je Putin v času domnevnega incidenta nahajal v stavbi. Ukrajinske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile in poudarile, da gre za rusko dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Po mnenju Kijeva Rusija s tovrstnimi obtožbami poskuša upravičiti nadaljnje vojaško stopnjevanje in destabilizacijo regije. Dogodek se časovno ujema z zaostrovanjem ruske jedrske retorike in obtožbami na račun zahodnih obveščevalnih služb. Pomanjkanje vizualnih ali forenzičnih dokazov s strani Moskve krepi sume mednarodne javnosti o naravi incidenta. V preteklosti so podobni dogodki služili kot povod za krepitev represije znotraj države in intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Trenutno stanje kaže na nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema, pri čemer Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov brez neodvisne potrditve.

Ruska protiletalska obramba je v štirih urah sestrelila 109 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad Brjansko regijo. V preteklih treh urah so sestrelili tudi 27 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več regijami Rusije.

Hladno vreme se je nadaljevalo, zlasti v Veliki Britaniji, kjer so napovedali do 20 cm snega za novo leto in temperature do -12 stopinj Celzija. V Grčiji so pričakovali snežne padavine tudi v Atiki. V Novi Mehiki se je ohladilo, vendar se je vreme nato umirilo in otoplilo. Na splošno so ceste ostale prevozne po prejšnjih snežnih padavinah.

Mesto New York in severovzhodni del Združenih držav Amerike je v preteklih dneh zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne težave v prometu sredi praznične sezone. V samem mestu je zapadlo približno 10 centimetrov snega, v nekaterih delih regije pa celo do 25 centimetrov. Nacionalna meteorološka služba (NWS) je zaradi nevarnih razmer izdala vrsto opozoril, vključno z opozorili pred snežnimi viharji, ki so v ponedeljek zvečer zajeli okrožja Seneca, Steuben in Yates. Poleg snežnih padavin se prebivalci spopadajo z gosto meglo, ki je v ponedeljek zjutraj v mestnih četrtih Manhattan, Bronx, Brooklyn in Queens zmanjšala vidljivost na manj kot 400 metrov. Razmere dodatno poslabšuje močan veter s sunki do 80 kilometrov na uro, zaradi česar ostaja v veljavi opozorilo pred vetrom vse do torka zvečer. Vremenske nevšečnosti so močno vplivale na potovalne načrte tisočev ljudi, pristojne službe pa pozivajo k previdnosti na cestah.

Močna zimska nevihta Ezra je v zadnjih dneh leta povzročila obsežen prometni kaos na severovzhodu Združenih držav Amerike, v regiji Velikih jezer in na srednjem zahodu. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki vključujejo obilno sneženje, močan veter in poledico, so letalske družbe odpovedale več tisoč letov, še več tisoč pa jih je imelo zamude. Meteorologi so ob tem opozorili na nastanek t. i. bombnega ciklona, ki bi lahko razmere še dodatno poslabšal pred praznovanjem novega leta. V zvezni državi New York so oblasti razglasile izredne razmere, medtem ko so sunki vetra s hitrostjo viharja ob obali jezera Erie podirali drevesa in povzročali gmotno škodo. Potovalne nevšečnosti so se v ponedeljek nadaljevale že tretji dan zapored, pri čemer so se letalski prevozniki trudili vzpostaviti reden promet, a so bila njihova prizadevanja omejena zaradi snežnih zametov in nevarnih razmer na cestah. V nekaterih delih države New York so zabeležili najobilnejše sneženje v zadnjih štirih letih. Prebivalci New Englanda in New Yorka se spopadajo tudi s poledico, ki ogroža oskrbo z električno energijo in varnost v cestnem prometu. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo padavine v obliki dežja, ledu in snega nadaljevale vse do silvestrovega.

Medtem ko se deli Severne Amerike še vedno spopadajo z zimskim vremenom, se za silvestrovo in novo leto napovedujejo različne vremenske razmere. V severovzhodnih ZDA pričakujejo nadaljnje sneženje, jugozahod pa dež po obilnih padavinah med božičnimi prazniki. V Novi Mehiki se začenja trend segrevanja, vendar se v četrtek vračajo možnosti za dež in sneg. Za severni in vzhodni Tajvan je zaradi severovzhodnega monsuna napovedano hladno in mokro vreme, kar lahko vpliva na vidljivost ognjemetov ob novem letu. V regiji Monterey Bay pričakujejo moker začetek novega leta z večdnevnim dežjem, meglo in povečano nevarnostjo obalnih poplav, ki bo prizadela nižje ležeča območja blizu Watsonvilla. V okrožju Santa Barbara v Kaliforniji bo toplo, oblačno in vetrovno vreme, preden bo v torek zvečer prišla nova nevihta z obale Mehike.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Oboroženo krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obaide. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je organizacija v izjavi za javnost navedla, da so poleg Abuja Obaide v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki gibanja. Skupina je hkrati že imenovala novega govornika, ki bo prevzel naloge komuniciranja z javnostjo v imenu brigad Al Kasam. Dogodek predstavlja pomemben udarec za propagandno strukturo Hamasa, saj je bil Abu Obaida osrednji obraz gibanja od začetka trenutnih sovražnosti. Poročila o njegovi smrti so se v regiji pojavljala že dlje časa, vendar so bila do danes s strani Hamasa nepreverjena. Smrt visokih poveljnikov kaže na intenzivnost vojaških operacij na območju Gaze, ki so usmerjene v degradacijo poveljniških struktur oboroženih palestinskih skupin. Informacije o imenovanju naslednika nakazujejo, da se organizacija trudi ohraniti kontinuiteto delovanja kljub izgubam v vodstvenem kadru.

Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

V osrednji Indiani v ZDA pričakujejo sneg, ki bo vplival na potovanja za novo leto. V Torontu se bodo temperature na silvestrovo spustile do -15 stopinj Celzija. V Attiki v Grčiji prav tako napovedujejo sneženje. Razmere ponekod se umirjajo, saj so ceste kljub snegu prevozne.

V Alabami so v torek zabeležili mrzlo jutro s temperaturami v 20 stopinjah Fahrenheita. V jugovzhodni Novi Mehiki se je končalo sneženje in napovedujejo toplejše vreme. V Louisiani se je napovedovalo mirno vreme s čisto nebo in višjimi temperaturami.

Mesto New York in severovzhodni del Združenih držav Amerike je konec tedna zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne težave v prometu sredi praznične sezone. V samem mestu je zapadlo okoli 10 centimetrov snega, v nekaterih drugih predelih pa celo do 25 centimetrov. Nacionalna meteorološka služba (NWS) je izdala vrsto opozoril, vključno z opozorilom pred gosto meglo za Manhattan, Bronx in Brooklyn, kjer je bila vidljivost omejena na manj kot 400 metrov. Poleg snežnih padavin so se prebivalci spopadali z nevarnimi sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 80 kilometrov na uro, zaradi česar je ostalo v veljavi opozorilo pred vetrom do torka zvečer. Razmere so se dodatno poslabšale v ponedeljek popoldne, ko je bilo izdano opozorilo pred snežnimi viharji za okrožja Seneca, Steuben in Yates. Vremenske nevšečnosti so močno vplivale na letalski in cestni promet v celotni regiji, vključno z Long Islandom, kjer so veljala posebna opozorila zaradi zimskih razmer.

Zimska nevihta Ezra je povzročila obsežen prometni kaos in številne logistične težave na severovzhodu Združenih držav Amerike, v regiji Srednjega zahoda ter na območju Velikih jezer. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki vključujejo obilno sneženje, močan veter in poledico, so letalske družbe odpovedale več sto letov, tisoči pa so bili zamujeni. Meteorologi opozarjajo na nastanek tako imenovanega 'bombnega ciklona', ki bi lahko še dodatno poslabšal razmere pred prihajajočimi novoletnimi prazniki. V zvezni državi New York so oblasti razglasile izredne razmere, saj so galeji in močno sneženje povzročili izpade električne energije ter rušenje dreves, zlasti ob obali jezera Erie. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo vremenska fronta s padavinami in sunki vetra nadaljevala vse do silvestrovega. Potnikom svetujejo izjemno previdnost, saj so številne ceste neprevozne, izdane pa so tudi opozorilne objave glede nevarnosti poledice v regiji Nova Anglija.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

Republikanec Thomas Massie razmišlja o odstavitvi državne tožilke Pam Bondi. Ponovno so se pojavile špekulacije o povezavah med Donaldom Trumpom in Jeffreyjem Epsteinom, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Trump nikoli ni javno razkril svojih davčnih napovedi. Nekdanji guverner Ohia, John Kasich, napoveduje, da bodo republikanci zaradi Trumpa leta 2026 izgubili večino v predstavniškem domu.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja X ostro in žaljivo napadel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedjev je Zelenskega označil za "umazanega kijevskega barabo", njegov izbruh pa je neposreden odziv na domnevni ukrajinski napad z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tujih medijev je Moskva ob tem dogodku sporočila, da se ne čuti več zavezano nobenim prejšnjim dogovorom ali omejitvam. Incident predstavlja novo zaostritev v retoriki med državama, ki sta že vpleteni v dolgotrajen oborožen spopad. Ruski politični vrh z žaljivim tonom stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih mirovnih pogajanjih. Medvedjev, ki velja za enega najglasnejših zagovornikov vojaške agresije, s svojimi izjavami sistematično zapira vrata diplomaciji, hkrati pa Kremelj s tovrstnimi odzivi utrjuje svojo nepopustljivo držo do kijevskega vodstva.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Močno zimsko neurje Ezra je v zadnjih dneh leta ohromilo severovzhodni del Združenih držav Amerike, območje Velikih jezer in Srednji zahod, kar je povzročilo obsežne zastoje v prazničnem prometu. Meteorologi opozarjajo na nastanek t. i. bombnega ciklona, ki bi lahko razmere še dodatno poslabšal pred novoletnim večerom. V zvezni državi New York so oblasti razglasile izredne razmere, saj se regija spopada s kombinacijo obilnega sneženja, poledice in močnega vetra. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so letalske družbe odpovedale več sto letov, tisoči pa so bili zamujeni, kar je močno otežilo potovanja ob koncu praznične sezone. Na obali jezera Erie so zabeležili vetrove z močjo viharja, ki so podirali drevesa in povzročali gmotno škodo. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo padavine v obliki dežja sprva spremenile v poledico, nato pa v močno sneženje, kar bo povečalo nevarnost na cestah v New Yorku in Novi Angliji.

V ponedeljkovem spopadu med turško policijo in pripadniki Islamske države v severozahodni Turčiji je bilo ranjenih sedem policistov. Po spopadu, v katerem so bili ubiti trije policisti in šest militantov, je turška policija v torek v operaciji proti Islamski državi pridržala 110 osumljencev.

V severovzhodnem delu ZDA pričakujejo obilno sneženje, ponekod v zvezni državi New York celo več kot meter snega. Na jugozahodu ZDA napovedujejo nadaljnje deževje. V Novi Mehiki se bo vreme otoplilo, proti koncu tedna pa se bodo vrnile padavine. V severnem in vzhodnem Tajvanu lahko nizka oblačnost in vlaga ovirata vidljivost ognjemetov ob novem letu, pričakujejo pa tudi hladno in mokro vreme.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Jemenska vlada je uradno prekinila obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE) in zahtevala takojšen umik njihovih vojaških sil iz države. Predsednik predsedniškega sveta Rašad al Alimi je v svojem nagovoru sporočil, da zavezništvo med jemensko vlado, Savdsko Arabijo in Emirati v boju proti uporniškim Hutijem ne obstaja več. Ta nepričakovana poteza pomeni močno zaostritev odnosov med nekdanjimi ključnimi zavezniki, ki so se od leta 2015 skupaj borili proti proiranskim upornikom. Prekinitev sodelovanja razkriva globoka nesoglasja znotraj mednarodno priznane koalicije, kar bi lahko bistveno vplivalo na nadaljnji potek jemenske državljanske vojne. ZAE so v preteklosti podpirali predvsem separatistične sile na jugu države, kar je večkrat povzročilo napetosti z osrednjo vlado v Adnu. Odločitev o izgonu emiratskih enot bi lahko spremenila varnostno dinamiko v regiji, zlasti v strateško pomembnem Adenskem zalivu in ob prelivu Bab al Mandeb, kjer so Hutiji v zadnjem času stopnjevali napade na trgovske ladje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (Cia) je v začetku decembra izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniški objekt na obali Venezuele, so za ameriško televizijsko mrežo CNN potrdili viri, seznanjeni z operacijo. Po poročanju tujih medijev naj bi šlo za prvi znani neposredni ameriški vojaški oziroma obveščevalni napad na cilj znotraj venezuelskega ozemlja. Nekateri viri navajajo, da so v operaciji sodelovale tudi ameriške specialne enote, ki naj bi izvedle kopenski del napada. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje potrdil, da je seznanjen s podrobnostmi operacije in odgovornimi osebami, vendar podrobnejših informacij o identiteti udeležencev ni želel razkriti. Napad predstavlja pomembno zaostritev napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so nekateri opazovalci dogodek označili za dejanje, ki meji na začetek odkritega oboroženega spopada. Poročila o morebitnih žrtvah in natančnem obsegu materialne škode v pristanišču za zdaj ostajajo nepopolna, vendar incident nakazuje na spremembo ameriške strategije do režima v Venezueli.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Združene države Amerike se ob koncu leta spopadajo s silovito zimsko nevihto Ezra, ki je ohromila promet na severovzhodu države, v regiji Velikih jezer in na Srednjem zahodu. Meteorologi opozarjajo na nastanek tako imenovanega bombnega ciklona, ki bi lahko pred novoletnimi praznovanji še dodatno poslabšal razmere. Zaradi sneženja, poledice in močnega vetra so letalske družbe odpovedale več sto letov, tisoče pa jih zamuja, medtem ko se letališča trudijo vzpostaviti običajen urnik v enem najprometnejših obdobij leta. V zvezni državi New York so oblasti izdale opozorila pred zimskim neurjem, saj se prebivalci pripravljajo na kombinacijo dežja, ledu in močnih sunkov vetra. Ob obali jezera Erie so sunki vetra z močjo viharja že podirali drevesa, kar v kombinaciji z obilnim sneženjem ustvarja izjemno nevarne razmere. Nevihtni sistem, ki je konec tedna že pustošil po Srednjem zahodu, se zdaj pomika proti Novi Angliji, kjer prebivalce opozarjajo na nevarnost poledice in snežnih zametov.

Mesto New York in severovzhodni del Združenih držav Amerike je konec tedna zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu med praznično sezono. V samem mestu je zapadlo približno 10 centimetrov snega, medtem ko so na nekaterih drugih območjih zabeležili tudi do 25 centimetrov snežne odeje. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala vrsto opozoril, vključno z opozorili pred gosto meglo, ki je v ponedeljek zjutraj v nekaterih okrožjih, kot so Manhattan, Bronx in Brooklyn, vidljivost zmanjšala na manj kot 400 metrov. Zaradi snežnih zametov in močnega vetra so bila izdana dodatna opozorila, ki ostajajo v veljavi. Veter bi lahko v sunkih dosegel hitrost do 80 kilometrov na uro, kar še dodatno otežuje razmere na cestah in v letalskem prometu. Nacionalna meteorološka služba je za nekatera okrožja izdala tudi opozorilo pred snežnimi nevihtami s hitrim poslabšanjem razmer. Razmere so neposredna posledica niza vremenskih front, ki so se nad regijo zgrnile v decembru in nadgradile nestabilno vremensko sliko iz preteklih mesecev.

V Kaliforniji je napovedano toplo, oblačno in vetrovno vreme pred naslednjim deževnim obdobjem, ki se bo začelo v noči na sredo. Severovzhodni del ZDA pričakuje sneženje, jugozahodni del pa nadaljevanje deževja. V jugovzhodnem delu Nove Mehike je padlo več kot 22 centimetrov snega, v prihodnjih dneh pa se obeta toplejše vreme s ponovno možnostjo dežja in snega. Deli zvezne države New York bi lahko dobili več kot meter snega. Na Tajvanu pa lahko nizka oblačnost in vlaga otežita vidljivost novoletnih ognjemetov, pričakujejo pa hladno in mokro vreme.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«. Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Kitajska vojska je nadaljevala z vojaškimi vajami z ostro municijo okoli Tajvana. Tajpej je v enem dnevu zaznal 130 preletov kitajskih bojnih letal.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem novoletnem sporočilu za leto 2026 pozval svetovne voditelje, naj se 'resno' lotijo reševanja problemov, ki pestijo svet, vključno s konflikti in podnebnimi spremembami. Poudaril je nujnost preusmeritve pozornosti na pomoč ljudem in zaščito planeta.

Ustanovitelj spletnih portalov Megaupload in Mega, Kim Schmitz, v javnosti znan kot Kim Dotcom, je na družbenem omrežju X objavil trditve, da naj bi britanska obveščevalna služba MI6 nekdanjemu vrhovnemu poveljniku ukrajinskih oboroženih sil in sedanjemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu Valeriju Zalužnemu naročila sklenitev navideznega mirovnega sporazuma z Rusijo. Po Dotcomovih navedbah naj bi bil cilj takšnega dogovora pridobitev časa za ponovno oborožitev in reorganizacijo ukrajinskih sil, ne pa dejanska končanje sovražnosti. Navedbe, ki jih povzemajo predvsem ruski mediji, niso podprte z uradnimi dokazi ali potrditvami s strani Londona ali Kijeva. Zalužni, ki je od odstopa z mesta načelnika generalštaba prevzel diplomatske naloge v Londonu, se na te obtožbe še ni odzval. Analitiki poudarjajo, da so tovrstne izjave del širšega informacijskega spopada, saj Kim Dotcom v zadnjem času pogosto zavzema proruskim stališčem naklonjena stališča. Incident ponovno osvetljuje napetosti med ukrajinskim vojaškim vodstvom in zahodnimi zavezniki glede strategije v vojni z Rusijo. Trditve so se pojavile v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje razpravlja o morebitnih pogajanjih za prekinitev ognja.

Mesto New York in severovzhodni del Združenih držav Amerike je konec tedna zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne zastoje v prometu med prazničnim obdobjem. V samem mestu je zapadlo približno 10 centimetrov snega, medtem ko so na nekaterih drugih območjih zabeležili tudi do 25 centimetrov snežne odeje. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala vrsto opozoril, ki so vključevala nevarnost snežnih zametov, goste megle in močnih sunkov vetra. Po poročanju vremenoslovcev je bila vidljivost v nekaterih delih Manhattna, Brooklyna in Queensa zaradi goste megle omejena na manj kot 400 metrov. Razmere so se v ponedeljek še dodatno poslabšale z izdajo opozorila pred močnim vetrom, ki bi lahko dosegal hitrosti do 80 kilometrov na uro. Snežna neurja so vplivala na letalski in cestni promet po celotni regiji, vključno z Long Islandom in okrožji v zvezni državi New York, kar je tisočem potnikov otežilo praznična potovanja.

Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike in Grčijo je ob koncu leta zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki ga zaznamujejo močno sneženje, orkanski vetrovi in izrazit padec temperatur. V ZDA je t. i. bombaški ciklon povzročil obsežne izpade električne energije, brez katere je ostalo več kot 153.000 odjemalcev, največ v zvezni državi Michigan. Močan veter s sunki orkanske moči je na obali jezera Erie podiral drevesa, medtem ko meteorologi v New Yorku in Novi Angliji opozarjajo na snežne zamete in nevarne vozne razmere. Hkrati se s polarnim mrazom spopada tudi Grčija, kjer meteorologi napovedujejo redek pojav sneženja na nizkih nadmorskih višinah, vključno s predmestji Aten. Arktična zračna masa, ki se pomika čez Egejsko morje, bo prinesla oster mraz in snežinke celo na otoke, kot sta Lemnos in Tasos. Čeprav obilne akumulacije snega v prestolnici niso predvidene, bodo nizke temperature in močan severni veter vztrajali skozi novoletne praznike. Razmere so posledica širšega vremenskega sistema, ki je že pred dnevi začel povzročati težave v Kanadi in severnih delih ZDA.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Avstralska zvezna policija je po preiskavi strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyju sporočila, da sta storilca delovala samostojno. Po njihovih ugotovitvah Navid Akram in njegov pokojni oče Sadžid Akram nista prejela zunanje pomoči in nista bila del širše teroristične celice ali organizacije. Napad se je zgodil med judovskim praznikom hanuka, v njem pa je življenje izgubilo 15 ljudi. Preiskovalci so poudarili, da kljub prvotnim obtožbam o terorizmu ni dokazov o vpletenosti tujih akterjev ali organiziranih skupin. Navid Akram ostaja v priporu in se sooča z obsežno obtožnico, ki vključuje 59 kaznivih dejanj, med njimi 15 umorov. Policija je s tem poročilom skušala pomiriti javnost glede morebitnih nadaljnjih groženj povezanih s tem dogodkom.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukalla zaradi pošiljke orožja iz ZAE za separatistične sile. Savdska Arabija je nato ukazala enotam ZAE, da v 24 urah zapustijo Jemen. ZAE so kasneje sporočili, da umikajo svoje sile iz Jemna in zaključujejo svojo protiteroristično misijo zaradi spremenjenih varnostnih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Italijanski vulkan Etna na Siciliji je vstopil v novo fazo izbruha, pri čemer je v zrak bruhal staljeno lavo več kot 300 metrov visoko in sproščal goste oblake pepela. Italijanski inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je potrdil, da so bili kamniti drobci izvrženi več kilometrov nad vrh vulkana. Oblasti so za regijo izdale rumeno opozorilo, medtem ko je bilo za letalstvo izdano rdeče opozorilo, kar je povzročilo zamude v letalskem prometu na bližnjih letališčih v Catanii in Messini. Kljub nevarnosti so posnetki ujeli smučarja na bližnjem pobočju, ki je nadaljeval s spustom, medtem ko se je nad njim dvigal pepel. Istočasno so znanstveniki z Mehiške nacionalne avtonomne univerze (UNAM) uspešno izdelali prve tridimenzionalne slike notranjosti vulkana Popocatépetl. Z uporabo umetne inteligence in analizo seizmičnih podatkov so raziskovalci po petih letih zbiranja podatkov identificirali območja kopičenja magme. Ta dognanja bodo ključna za boljše razumevanje delovanja vulkana, ki neposredno ogroža milijone ljudi v okolici Mexico Cityja. Raziskovalna ekipa je pod vodstvom Marca Calòja zaključila svojo zadnjo odpravo pred uradno objavo izsledkov študije.

Ameriški preiskovalci so v zvezni državi Minnesota sprožili obsežno preiskavo domnevnih finančnih goljufij v centrih za dnevno varstvo otrok, potem ko so videoposnetki na družbenih omrežjih opozorili na morebitne nepravilnosti. Čeprav so bili številni centri, omenjeni v posnetkih, v preteklosti že oglobljeni zaradi kršitev varnostnih standardov, preiskovalci sprva niso odkrili dokazov o načrtnih goljufijah. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je potrdila, da agenti zdaj izvajajo obsežno operacijo, ki se osredotoča na sistemske nepravilnosti v sektorju otroškega varstva. Preiskava se je razširila zaradi pritiska javnosti in novih indicev, ki nakazujejo na morebitno zlorabo javnih sredstev. Organi pregona preučujejo povezave med varnostnimi pomanjkljivostmi in finančnim poslovanjem omenjenih ustanov. Kljub predhodnim ugotovitvam, da ni bilo neposrednih dokazov o kaznivih dejanjih, so novi dokazi spodbudili zvezne organe k ukrepanju, kar kaže na povečan nadzor nad porabo sredstev v zasebnem sektorju varstva.

V 81. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla Kalida Zia, prva ženska na čelu vlade v zgodovini Bangladeša. Vest o njeni smrti je v torek sporočila Bangladeška nacionalistična stranka (BNP), ki jo je Zia vodila od leta 1984. Nekdanja premierka je trpela za številnimi kroničnimi boleznimi, vključno z napredovalo jetrno cirozo, artritisom, sladkorno boleznijo ter težavami s srcem in dihali. Zdravstveno stanje se ji je v zadnjem obdobju močno poslabšalo, umrla pa je kmalu po jutranji molitvi. Kalida Zia je bila ena najvplivnejših političnih osebnosti v državi. Vodstvo stranke BNP je prevzela nekaj let po umoru svojega soproga Ziaurja Rahmana, nekdanjega predsednika države in heroja osamosvojitvene vojne. Bila je šele druga ženska na čelu katere izmed muslimanskih držav, takoj za Benazir Buto v Pakistanu. Številni politični analitiki so predvidevali, da bi Zia lahko dosegla prepričljivo zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za februar 2026.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Število smrtnih žrtev v nesreči avtobusa BEST v Mumbaju se je povečalo na štiri, potem ko sta bili potrjeni še dve smrtni žrtvi. Priče so opisale grozljive prizore, kjer so bili pešci ujeti pod avtobusom s poškodovanimi glavami. CCTV posnetki so razkrili, da je avtobus izgubil nadzor preden je trčil v pešce.

Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil z uporabo jedrskega orožja, potem ko je Teheran Zahodu napovedal "popolno vojno". Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi poudaril, da pozorno spremlja iranske dejavnosti in krepitev njihovega oborožitvenega programa. Ob tem je namignil na možnost novih zračnih napadov z bombarderji B-2, podobnih tistim, ki so v začetku leta že uničili ključna iranska jedrska najdišča. Predsednik je izrazil upanje, da Iran ne bo nadaljeval s provokacijami, saj si ne želi nepotrebnega trošenja virov za dolgotrajne vojaške operacije. Poleg napetosti z Iranom je Trump ostro nastopil tudi proti palestinskemu gibanju Hamas. Opozoril je, da bo gibanje popolnoma iztrebljeno, če se ne bo nemudoma razorožilo. Čeprav je Trump izrazil neomajno podporo Izraelu, konkretnih korakov za drugo fazo svojega bližnjevzhodnega mirovnega načrta na srečanju ni predstavil. Prav tako je zavrnil izraelske pomisleke glede morebitne prodaje ameriških lovcev F-35 tretjim državam v regiji, s čimer bi lahko ZDA vplivale na ravnovesje moči med zaveznicami v NATU in na Bližnjem vzhodu.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju televizijske mreže CNN izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt na obali Venezuele. Napad, ki so ga potrdili neimenovani viri blizu agencije, predstavlja neposredno vojaško oacijo na ozemlju južnoameriške države, s katero so Združene države Amerike že dlje časa v napetih odnosih. Operacija je bila usmerjena na strateško pomembno infrastrukturo, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode za zdaj ostajajo neznane. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška stran operacije javno ne komentira. Dogodek pomeni pomembno zaostritev varnostnih razmer v regiji in bi lahko sprožil nove diplomatske spore med Washingtonom in Caracasom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v petek na Floridi izjavil, da ga nedavne kitajske vojaške vaje s pravo municijo v okolici Tajvana ne skrbijo. Trump je poudaril, da mu kitajski predsednik Xi Jinping v njunih pogovorih ni nikoli omenil načrtov za invazijo na otok, zato ne verjame, da bi Peking dejansko sprožil vojaški napad. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko je kitajska mornarica napovedala nov krog manevrov, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom, kar Tajvan in mednarodna skupnost pogosto razumeta kot neposredno grožnjo. Trumpov optimističen pogled na odnose s Pekingom temelji na osebnih diplomacijah in nedavnih napovedih o tesnejšem sodelovanju. Kljub temu da Kitajska stopnjuje vojaški pritisk na regijo, bodoči ameriški predsednik meni, da so opozorila o vojni pretirana. Njegova stališča so tesno povezana z napovedanim obiskom v Pekingu, kjer bosta voditelja razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno s trgovino in varnostno politiko, kar nakazuje na poskus stabilizacije odnosov med velesilama prek neposrednega dialoga namesto vojaškega zaostrovanja.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica pozdravil napoved Združenih držav Amerike o začetni finančni obveznosti v višini dveh milijard dolarjev za ključno humanitarno delo organizacije po svetu. Ta sredstva bodo namenjena reševanju življenj, zagotavljanju pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva in lajšanju človeškega trpljenja v času zaostrenih globalnih kriz. Po navedbah tiskovnega predstavnika se svetovna organizacija zavezuje, da bo vsak podarjen dolar porabila učinkovito za doseganje oprijemljivih rezultatov na terenu, kjer ljudje pomoč najbolj potrebujejo. Ob napovedi pomembnega finančnega vložka je generalni sekretar Guterres ponovno pozval tudi ostale države donatorke, naj v luči naraščajočih humanitarnih potreb po svetu okrepijo svoja prizadevanja in prispevke. Finančna sredstva ZDA prihajajo v obdobju, ko se številne regije soočajo s hudo revščino, posledicami konfliktov in drugimi krizami, ki zahtevajo usklajen mednarodni odziv. Prispevek velja za enega temeljev, ki bo Združenim narodom omogočil nadaljevanje izvajanja njihovih humanitarnih programov na mednarodni ravni.

Avstralski preiskovalci so po obsežni preiskavi terorističnega napada na sydneyjski plaži Bondi ugotovili, da sta oče in sin, ki sta osumljena povzročitve smrti 15 ljudi, delovala samostojno. Kljub temu da so na njuno delovanje vplivale radikalne islamistične ideje, policija ni našla dokazov o povezanosti s širšo teroristično celico ali zunanjimi organizacijami. Organi pregona so s tem ovrgli prvotne bojazni o morebitni večji mreži napadalcev, ki bi lahko predstavljala nadaljnjo grožnjo javni varnosti. Incident, ki se je zgodil med judovskim praznovanjem, je pretresel avstralsko in svetovno javnost. Preiskava se je osredotočila na digitalne sledi in osebne stike osumljencev, vendar so ugotovitve potrdile, da je šlo za izoliran primer radikalizacije znotraj družinskega kroga. Policija je ob tem poudarila, da bosta osumljenca za svoja dejanja odgovarjala pred sodiščem, hkrati pa so varnostni ukrepi na priljubljenih javnih mestih ostali poostreni.

Avstralski preiskovalci so sporočili, da sta oče in sin, ki sta 14. decembra izvedla strelski napad na priljubljeni plaži Bondi Beach, delovala samostojno. V napadu, ki je pretresel javnost, je bilo ubitih 15 ljudi. Po obsežni preiskavi policija ni našla nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da bi bila napadalca del širše teroristične celice ali da bi ju usmerjala katera koli druga skupina oziroma posameznik. Organi pregona so poudarili, da kljub prvotnim strahovom pred organiziranim terorizmom vse ugotovitve kažejo na osamljeno dejanje dveh posameznikov. Policija nadaljuje s preučevanjem motivov za ta tragični dogodek, vendar za zdaj izključuje neposredno vpletenost zunanjih akterjev. Incident je sprožil obsežne razprave o varnosti na javnih mestih in nadzoru nad orožjem v Avstraliji.

Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vojaško operacijo v Jemnu, katere cilj je bil uničiti orožje in vozila, dostavljena separatistom. Pozvala je separatiste, naj se »mirno« umaknejo iz nedavno osvojenih provinc. Operacija je bila izvedena nekaj dni po tem, ko je koalicija napovedala vojaško operacijo v državi.

Ahmed al Ahmed, ki je med nedavnim terorističnim napadom na plaži Bondi Beach v Sydneyju golorok razorožil napadalca, je bil zaradi zapletov pri zdravljenju ponovno sprejet v bolnišnico. Al Ahmed je bil med napadom petkrat ustreljen, ko se je neposredno spopadel z oboroženim moškim in s tem preprečil še večje število žrtev. Čeprav so ga pred dnevi že odpustili v domačo oskrbo, so se njegove zdravstvene težave stopnjevale do mere, ki je zahtevala ponovno hospitalizacijo. V napadu, ki je pretresel avstralsko javnost, je bilo ubitih 15 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Al Ahmed je v pogovoru za medije pojasnil, da v trenutku posredovanja ni razmišljal o lastni varnosti, temveč le o tem, kako ustaviti napadalca. Njegovo dejanje je v Avstraliji sprožilo val spoštovanja, dogodek pa se uvršča med najhujše teroristične incidente v sodobni zgodovini države. Oblasti še vedno preiskujejo vse okoliščine napada, medtem ko se javnost osredotoča na okrevanje človeka, ki je s svojim pogumom rešil številna življenja.

Savdska Arabija je v Jemnu izvedla zračne napade na pošiljke orožja Združenih arabskih emiratov, namenjene južnim separatistom v provinci Hadramut. Jemenski predsedniški svet, ki ga podpira Savdska Arabija, je razglasil izredno stanje in zahteval umik enot Združenih arabskih emiratov iz države v 24 urah. V Združenih arabskih emiratih so aretirali domnevnega vodjo narkokartela iz Ekvadorja.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalom na pristaniški objekt na venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani ameriški vojaški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, ki so blizu operaciji, je bil cilj napada oddaljen dok, za katerega so ameriške oblasti domnevale, da ga tolpa Tren de Aragua uporablja za kopičenje in prevoz prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški taktiki spopadanja z organiziranim kriminalom in narkokarteli v regiji. Poročanje medijske hiše CNN izpostavlja, da gre za precedenčen dogodek, saj Združene države Amerike doslej niso neposredno napadale objektov na venezuelskem ozemlju. Napad se je zgodil v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar so operativni detajli o uporabljenem orožju in morebitnih žrtvah še vedno skopi. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška administracija uradno ne potrjuje podrobnosti tajne operacije obveščevalne službe.

Po poročanju New York Timesa in CNN je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z dronom na zapuščen pomol v Venezueli v začetku tega meseca. To je prvi znan napad ZDA na cilj v Venezueli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Nacionalna meteorološka služba je izdala opozorilo o zimski nevihti za okrožje Cayuga v zvezni državi New York, ki velja do srede zjutraj, in napoveduje do 30 centimetrov snega. Za severni Michigan velja opozorilo o zimskih razmerah do srede zvečer, pričakujejo do 20 centimetrov snega.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukala zaradi pošiljke orožja iz Združenih arabskih emiratov, namenjene separatistom. Savdska Arabija je opozorila ZAE, da je podpora separatistom v Južnem Jemnu nevarna. Jemenska vlada je zaradi napredovanja separatističnih sil Južnega prehodnega sveta razglasila izredno stanje.

V ukrajinskih mestih Odesa in Harkov sta ponoči v torek, 30. decembra, odjeknili eksploziji, medtem ko so po vsej državi tulile sirene za zračno nevarnost. Ukrajinski mediji, vključno s kanalom Novosti.Live, so poročali o detonacijah, vendar podrobnejših informacij o morebitnih žrtvah ali materialni škodi niso navedli. Eksplozije se dogajajo sredi okrepljenih zračnih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo in urbana središča. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti in zadrževanju v zakloniščih do preklica nevarnosti. Odesa na jugu države in Harkov na vzhodu ostajata ključni tarči zaradi svojega strateškega pomena. Dogodki potrjujejo nadaljevanje intenzivnih sovražnosti, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo z novimi valovi raketnih napadov in napadov z droni na različne regije Ukrajine.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so stopnjevale vojaško prisotnost in dejavnosti v regiji z izvedbo prvega neposrednega napada na kopenski cilj v Venezueli. Osrednja obveščevalna služba (CIA) je s pomočjo brezpilotnega letalnika napadla objekte v pristaniškem območju, ki naj bi bili povezani z dejavnostmi trgovine z drogami. Ta operacija označuje pomemben premik v strategiji Washingtona do vlade v Caracasu, saj so ameriške sile pred tem ciljale predvsem na plovila na odprtem morju. Poleg zračnega napada na pristaniško infrastrukturo so ameriške enote v Tihem oceanu izsledile in potopile še eno sumljivo plovilo, namenjeno transportu prepovedanih substanc. Washington trdi, da so ti ukrepi nujni za zajezitev dotoka drog v ZDA, medtem ko napad na venezuelsko ozemlje sproža nova vprašanja o prihodnjih diplomatskih in vojaških odnosih med državama. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost države pod vodstvom Nicolása Madura.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer je v dneh pred novim letom zajela močna zimska nevihta Ezra, ki je povzročila obsežne motnje v prometu. Meteorologi so izdali opozorila pred nevarnim kombiniranjem dežja, ledu, močnega vetra in snega, kar je privedlo do več tisoč zamud in odpovedi letov na ključnih letališčih. Guvernerji zveznih držav New York in New Jersey so zaradi nevarnih razmer razglasili izredne vremenske razmere, saj so se letalske družbe kljub postopnemu slabljenju neurja stežka spopadale z nakopičenimi zamudami. Posebno kritične razmere so zabeležili ob obali jezera Erie v okrožju Chautauqua, kjer so sunki vetra z močjo viharja podirali drevesa. Strokovnjaki opozarjajo na nastanek tako imenovanega 'bombnega ciklona', ki bi lahko še dodatno poslabšal razmere pred silvestrovim. Nevihta, ki se je sprva razbesnela nad Srednjim zahodom, se zdaj pomika proti Novi Angliji, kjer prebivalce opozarjajo na nevarnost poledice in snežnih zametov, kar vpliva na milijone ljudi, ki se po praznikih vračajo domov.

Severovzhod Združenih držav Amerike, vključno z mestom New York, je konec tedna zajel močan zimski vihar, ki je povzročil obsežne zastoje in težave v prometu med prazničnim obdobjem. V New Yorku je v noči na soboto zapadlo približno 10 centimetrov snega, v nekaterih delih regije pa so namerili celo do 25 centimetrov snežne odeje. Zaradi obilnih padavin in poledice je bilo v širšem regijskem območju odpovedanih ali odloženih več tisoč letalskih povezav, kar je neposredno vplivalo na potnike v enem najprometnejših obdobij leta. Nacionalna vremenska služba je za območje New Yorka izdala vrsto opozoril, ki so sledila sneženju. V ponedeljek zjutraj je območje Manhattna, Brooklyna in Queensa prekrila gosta megla, ki je vidljivost zmanjšala na vsega 400 metrov, kar je dodatno oviralo cestni promet. Poleg megle so oblasti izdale tudi opozorila pred močnim vetrom s sunki do 80 kilometrov na uro ter opozorila pred nenadnimi snežnimi zameti, ki so v ponedeljek zvečer zajeli okrožja Seneca, Steuben in Yates. Vremenske nevšečnosti so se nadaljevale s poledico, saj so nizke temperature zamrznile predhodne padavine.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem okviru za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Po pogovorih v Mar-a-Lagu je Trump izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar je opozoril, da bi dokončna uskladitev odprtih vprašanj lahko trajala še nekaj tednov. Zelenski je poudaril nujnost odločitev pred novim letom in izpostavil, da je predlog mirovnega načrta že 90-odstotno pripravljen. Srečanje so zaznamovale napetosti zaradi intenzivnih ruskih napadov na Kijev in druge ukrajinske regije, ki so se zgodili neposredno pred pogovori. Moskva je medtem preklicala pripravljenost na takojšnja pogajanja, potem ko je Rusija obtožila Ukrajino za napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Trump, ki se je s Putinom slišal po telefonu tik pred srečanjem z Zelenskim, je izrazil jezo zaradi domnevnega napada, a hkrati vztrajal pri optimizmu glede sklenitve dogovora. Ključna odprta vprašanja ostajajo ozemeljske koncesije v Donbasu, varnostna jamstva ZDA, ki bi po predlogu trajala 15 let, ter usoda jedrske elektrarne Zaporožje.

Avstralski meteorološki urad je izdal vrsto opozoril pred poplavami za severne predele zvezne države Queensland, kjer so obilne padavine že povzročile kritične razmere. Po navedbah meteorologov so nekatere regije izpostavljene neposredni nevarnosti hudourniških poplav, ki lahko ogrozijo življenja prebivalcev. Padavine so v zadnjih urah močno obremenile lokalno infrastrukturo, pristojne službe pa pozivajo k previdnosti. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo glavnina deževja zvrstila v prihodnjih dveh dneh, kar povečuje tveganje za nadaljnje razlivanje vodotokov. Lokalne oblasti so že aktivirale načrte za ukrepanje ob naravnih nesrečah, prebivalce pa opozarjajo, naj ne poskušajo prečkati poplavljenih območij. Razmere ostajajo nestabilne, saj se padavinski pasovi premikajo čez že tako namočena območja.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, ki naj bi ga upravljale priznane teroristične organizacije. Po ukazu ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je združena operativna skupina Southern Spear izvedla t. i. kinetični udar, v katerem sta po dostopnih podatkih umrli dve osebi, ki so ju ameriške oblasti označile za narkoteroriste. Južno poveljstvo oboroženih sil ZDA je sporočilo, da je plovilo po vseh predvidevanjih prevažalo prepovedane droge. Operacija predstavlja nadaljevanje ostre ameriške strategije proti narkokartelom, ki jih Washington vse pogosteje obravnava kot teroristične grožnje. Incident se je zgodil 29. decembra, ko so ameriške sile s ciljno usmerjenim napadom nevtralizirale grožnjo v regiji, ki velja za ključno pot za tihotapljenje prepovedanih substanc v Severno Ameriko. Ameriška administracija s temi dejanji krepi vojaško prisotnost in agresivnost pri preprečevanju dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb na morju.

Nacionalna vremenska služba Združenih držav Amerike je v ponedeljek popoldne izdala opozorilo pred nenadnimi in močnimi snežnimi viharji (snow squalls) za območji okrožij Crawford in Erie. Opozorilo je začelo veljati ob 15.03 po lokalnem času in je trajalo do 16. ure. Vremenoslovci so prebivalce opozorili na nevarnost nenadnega zmanjšanja vidljivosti in nevarne razmere na cestah. Izredni vremenski pojav, ki ga zaznamujejo kratkotrajno, a intenzivno sneženje ter močni sunki vetra, je zajel severozahodni del zvezne države Pensilvanija. Po preteku opozorila ob 16. uri se je nevarnost neposrednih viharjev na omenjenem območju zmanjšala, vendar so oblasti še naprej svetovale previdnost pri vožnji zaradi morebitnih ostankov snega na cestiščih. Agencija je s pravočasnim obveščanjem skušala preprečiti prometne nesreče, ki so ob tovrstnih hitrih vremenskih spremembah pogoste.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno obtožil Ukrajino izvedbe terorističnega napada z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Kremlja so ruske obrambne sile prestregle vse drone, dogodek pa se je zgodil v času intenzivnih mirovnih pogajanj med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Lavrov je poudaril, da to dejanje ne bo ostalo brez odgovora in da bo Rusija zaradi incidenta ponovno preučila svoja stališča v mirovnem procesu, kar neposredno spodkopava diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za laži, namenjene sabotiranju diplomatskih odnosov z Washingtonom. Po mnenju Kijeva gre za provokacijo, ki naj bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo vojaško eskalacijo. Na dogajanje se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je izrazil močno nezadovoljstvo nad domnevnim napadom in ocenil, da trenutek za takšne akcije ni primeren, medtem ko Rusija trdi, da se je o napadu neposredno pogovarjal s Putinom. Incident dodatno zaostruje že tako napete razmere na fronti in v mednarodni diplomaciji.

Skupina perujskih šamanov se je zbrala na svetem hribu San Cristóbal nad Limo, kjer so izvedli tradicionalni letni ritual napovedovanja prihodnosti za leto 2026. Oblečeni v tradicionalne andske ponče in naglavna pokrivala so obred opravili s pomočjo listov koke, cvetja in dima. Med osrednjimi prerokbami za prihajajoče obdobje so izpostavili konec vladavine venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar bi lahko pomenilo velik preobrat v latinskoameriški politiki. Poleg regionalnih napovedi so šamani opozorili na nadaljevanje trenutnih svetovnih konfliktov, ki bodo po njihovih besedah zaznamovali tudi leto 2026. Ritual, ki poteka vsako leto ob koncu decembra, velja za pomemben kulturni dogodek v Peruju, saj združuje starodavna verovanja z aktualnimi družbeno-političnimi vprašanji. Kljub mistični naravi dogodka se napovedi pogosto nanašajo na konkretne politične voditelje in globalne varnostne razmere.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega kopenskega napada na venezuelskem ozemlju, usmerjenega proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Trump je na novinarski konferenci pojasnil, da so ameriške sile v operaciji uničile moke in pristanišča, ki po njegovih besedah ne obstajajo več. Predsednik ZDA je ob tem opozoril, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali vse do umika venezuelskega voditelja Nicolása Madura s položaja. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med državama, saj so predhodne akcije vključevale predvsem napade na plovila v mednarodnih vodah. Trump je poudaril, da je bil cilj napada uničenje logističnih točk, kjer se pripravljajo pošiljke prepovedanih substanc, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javno ni predstavil. Akcija sledi seriji ameriških obtožb na račun Madurovega režima, ki ga Washington neposredno povezuje z organiziranim kriminalom in narkoterorizmom v regiji.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je uradno zanikal trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je odločitev o pomilostitvi premierja Benjamina Netanjahuja že praktično sprejeta. Do odziva predsednikovega urada je prišlo po Trumpovih izjavah na srečanju z Netanjahujem na Floridi, kjer je ameriški predsednik namignil, da je pomilostitev že "na poti". Iz urada predsednika Herzoga so sporočili, da kljub Netanjahujevi prošnji za pomilostitev končna odločitev še ni bila sprejeta in da postopek poteka v skladu z zakonodajo. Benjamin Netanjahu je v Izraelu obtožen korupcije, prevare in zlorabe zaupanja, kar že dlje časa povzroča politično nestabilnost v državi. Trumpov javni pritisk na Herzoga se v Izraelu interpretira kot nenavaden diplomatski poseg v neodvisnost izraelskega pravosodja in predsedniških pooblastil. Čeprav sta se Trump in Netanjahu na srečanju osredotočala na regionalna vprašanja, je vprašanje premierjeve pravne prihodnosti močno zaznamovalo njune pogovore.

Ameriška vojska je v ponedeljek izvedla operacijo v vzhodnem delu Tihega oceana, usmerjeno proti domnevnemu plovilu za tihotapljenje prepovedanih drog. Po uradnih navedbah ameriških oboroženih sil sta bila v napadu ubita dva človeka, ki sta se nahajala na krovu sumljivega plovila. Operacija predstavlja del širših prizadevanj Združenih držav Amerike za omejevanje pomorskih poti, ki jih mamilarski karteli uporabljajo za transport nezakonitih substanc proti severu. Podrobnosti o natančni lokaciji incidenta ali uporabljenem orožju vojska javnosti še ni razkrila, so pa potrdili, da je šlo za načrtovano prestrezanje. Incident se je zgodil v mednarodnih vodah, kjer ameriška obalna straža in mornarica redno patruljirata v okviru protidrogovnih misij. Ameriške oblasti so napovedale podrobnejšo preiskavo dogodka, medtem ko identiteti ubitih oseb za zdaj ostajata neznani.

Ameriška vojska je sporočila, da je v ponedeljek izvedla nov napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer sta bili ubiti dve osebi. Po navedbah južnega poveljstva ZDA (SOUTHCOM) je operacija potekala pod njihovo direktno kontrolo.

Nizozemski organi pregona so v ponedeljek zvečer v naselju Rijnsburg v občini Katwijk aretirali deset oseb, ki so z ognjemetnimi sredstvi in pirotehniko napadle reševalne ekipe. Incident se je zgodil na ulici Margrietlaan, kjer so gasilci poskušali pogasiti požar kupov božičnih dreves. Skupina kršiteljev je med posredovanjem proti gasilcem in policistom začela metati močna pirotehnična sredstva, kar je zahtevalo takojšnje posredovanje policijskih enot. Policija je po napadu vzpostavila red in pridržala deset osumljencev, ki so bili vpleteni v nasilno dejanje. Po navedbah lokalnih oblasti takšni napadi na javne uslužbence med opravljanjem dolžnosti predstavljajo resno kršitev javnega reda in miru. Reševalne službe so kljub nevarnosti uspele pogasiti ogenj, v incidentu pa po prvih podatkih nihče od reševalcev ni utrpel hujših poškodb.

Nizozemski policisti so v ponedeljek zvečer v naselju Sint-Michielsgestel v provinci Severni Brabant odkrili in zasegli približno 1045 kilogramov pirotehničnih sredstev. Pirotehnika, ki je vključevala tudi prepovedane izdelke, je bila shranjena v parkiranem kombiju sredi stanovanjske četrti. Policija je preiskavo sprožila na podlagi več prejetih prijav občanov, ki so opazili sumljivo vozilo. Organi pregona so območje zavarovali in nevarni tovor varno odstranili. Trenutno še poteka intenzivna iskalna akcija za osumljencem oziroma lastnikom vozila, ki je pirotehniko nezakonito hranil v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Lokalna policija iz enote Boxtel-Vught-Gestel je o dogodku javnost obvestila prek družbenih omrežij in opozorila na nevarnost tovrstnega skladiščenja v urbanih okoljih.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kljub visokim pričakovanjem in signalom o napredku se je srečanje v nedeljo zvečer končalo brez pomembnejšega preboja. Trump je ob tem izrazil prepričanje, da si Rusija želi uspeha Ukrajine, medtem ko je Zelenski poudaril pripravljenost svoje države na mir, hkrati pa so poročila z dogodka nakazala na določeno stopnjo skepticizma in previdnega optimizma. V okviru pogovorov naj bi Združene države Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva kot del širšega mirovnega načrta. Zelenski je po srečanju izpostavil konstruktivnost pogovorov, vendar opazovalci opozarjajo, da konkretnih dogovorov o končanju spopadov še ni. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in ruskih napadov na ukrajinska mesta, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča obeh strani.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News izrazil prepričanje, da predlog o umiku ukrajinskih oboroženih sil z ozemlja Donbasa na morebitnem referendumu ne bi prejel podpore javnosti. Zelenski je takšen scenarij označil za veliko tveganje, saj meni, da državljani ne bi privolili v pogoje, ki bi vključevali popolno prepustitev regije pod ruski nadzor. Izjave prihajajo v času povečanih pritiskov glede iskanja diplomatskih rešitev za končanje vojne. Predsednik je poudaril, da bi bila odločitev o ozemeljskih vprašanjih in usodi vojaških enot na fronti usodna za državo, zato je napovedal, da bi o morebitnem mirovnem načrtu moralo odločati ljudstvo. Kljub razpravam o mirovnih sporazumih Zelenski ostaja skeptičen do pogojev, ki bi zahtevali enostransko ukrajinsko umikanje s ključnih obrambnih linij, kar odraža zapletenost pogajalskih izhodišč med Kijevom in Moskvo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil domnevni ukrajinski napad z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedjev je v izjavi na družbenem omrežju X trdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s tem dejanjem pokazal namero po nadaljevanju sovražnosti in onemogočanju morebitnih mirovnih pogajanj. Po poročanju ruskih virov naj bi zračna obramba v bližini rezidence sestrelila 91 brezpilotnih letalnikov. Ruski politik je v svojih izjavah uporabil žaljiv besedni zaklad in napovedal, da se bo moral ukrajinski predsednik zaradi incidenta do konca življenja skrivati. Medvedjev je dejanja Kijeva označil za neposreden napad na vrhovnega poveljnika Ruske federacije, kar po njegovih besedah zapira vrata diplomatskim rešitvam. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in ruskih trditev o neizogibnem propadu kijevskih oblasti. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika Medvedjeva služi utrjevanju domačega javnega mnenja in upravičevanju nadaljnje vojaške agresije v Ukrajini. Gre za enega v nizu incidentov z droni na ruskem ozemlju, ki jih Moskva pripisuje ukrajinskim silam, medtem ko Kijev uradno pogosto ne prevzema neposredne odgovornosti za specifične operacije globoko v ruski notranjosti.

Brian Cole Jr. je priznal, da je podtaknil bombe v Washingtonu pred 6. januarjem 2021. Domu Jolyju, britanskemu komiku, so prepovedali vstop v ZDA zaradi kritik Donalda Trumpa. Susie Wiles, vodja kabineta Bele hiše, pa naj bi v intervjuju za Vanity Fair razkrila preveč informacij o dosjejih Epstein.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala z droni napasti rezidenco Vladimirja Putina med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zavrnila kot neutemeljene in namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Donald Trump naj bi v tej luči igral simultano vlogo v Ukrajini in Venezueli.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na kopenske cilje v Venezueli. Po besedah predsednika Trumpa je bila tarča operacije, ki se je zgodila 24. decembra, velika infrastruktura, ki jo je režim Nicolása Madura domnevno uporabljal kot umschlagplatz za pretovarjanje prepovedanih drog na hitre čolne. Trump je ob potrditvi napada poudaril, da so ameriške sile s tem dejanjem uničile pomembno vozlišče narkokartelov, ki delujejo pod okriljem venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja kritično zaostritev dosedanjih napetosti, saj gre za prvi potrjen kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju. Do zdaj so se ameriške dejavnosti omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja in izvajanje sankcij. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov že kritizirala ameriško delovanje in Washington obtožila »kavbojskega« obnašanja v regiji. Odločitev za neposredno vojaško posredovanje na tleh suverene države močno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt in nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.

V mumbajski četrti Bhandup se je v večernih urah zgodila tragična prometna nesreča, v kateri so umrli štirje ljudje, devet oseb pa je bilo poškodovanih. Po navedbah lokalnih oblasti je voznik avtobusa mestnega prevoznika BEST med vožnjo vzvratno zapeljal v skupino pešcev na ulici. Policija je voznika avtobusa po dogodku nemudoma pridržala, preiskava o natančnih vzrokih nesreče pa še poteka. Reševalne ekipe so poškodovane prepeljale v bližnje bolnišnice, medtem ko so policisti zavarovali kraj dogodka v zahodnem delu mesta. Gre za eno hujših nesreč z udeležbo javnega potniškega prometa v tej indijski metropoli v zadnjem obdobju. Predstavniki podjetja BEST dogodka še niso podrobneje komentirali, so pa potrdili sodelovanje s preiskovalnimi organi.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

V ruski obmejni regiji Belgorod je bilo v najnovejših napadih ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki ranjenih pet civilistov, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. Napadi so se osredotočili na štiri občine, pri čemer so bila glavna tarča civilna vozila na cestah. Na križišču med naseljema Bessonovka in Orlovka sta dve ženski utrpeli barotravme in poškodbe zaradi drobcev, ko je dron zadadel njun avtomobil. Podoben incident se je zgodil v vasi Zamostje, kjer sta bili v napadu na osebno vozilo prav tako ranjeni dve ženski. Poleg omenjenih dogodkov je zdravniško pomoč v bolnišnici v Grajvoronu poiskal moški, ki je bil poškodovan v napadu predhodni večer, ko je dron zadel njegovo vozilo; diagnosticirali so mu pretres možganov in minsko-eksplozivno poškodbo. Guverner Gladkov je še poročal o smrtni žrtvi v okrožju Volokonovski, kjer je FPV-dron ubil moškega. Intenzivnost napadov na obmejno infrastrukturo in civilni promet se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča stalno nevarnost za lokalno prebivalstvo in znatno premoženjsko škodo na vozilih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Agenti ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost so v ponedeljek v Minneapolisu začeli izvajati obsežno operacijo, usmerjeno proti razširjenim goljufijam na področju varstva otrok in drugih oblik finančnih prevar. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je prek družbenega omrežja X potrdila, da so zvezne oblasti že na terenu in aktivno preiskujejo sume nepravilnosti. Preiskovalci so vstopili v več podjetij in opravili pogovore z uslužbenci, kar so potrdili tudi objavljeni videoposnetki operacije. Gre za usklajeno akcijo zveznih oblasti, ki naj bi razkrila mrežo zlorab javnih sredstev. Ministrica Noemova je preiskavo označila za odgovor na »vsesplošne goljufije«, vendar podrobnejših informacij o konkretnih osumljencih ali višini povzročene škode ministrstvo za zdaj še ni razkrilo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Donald Trump je podprl nadaljnje izraelske napade, če bo Iran razširil svoj raketni program. Poleg tega je ameriški proizvajalec letal Boeing prejel 8,6 milijarde dolarjev (7,3 milijarde evrov) vredno pogodbo za dobavo lovskih letal F-15 Izraelu, kot je sporočil Pentagon.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

V bližini letališča Hammonton v južnem delu ameriške zvezne države New Jersey je v nedeljo zjutraj prišlo do trčenja dveh helikopterjev v zraku. Po zadnjih podatkih sta v nesreči umrla oba pilota, čeprav so prva poročila navajala eno smrtno žrtev in enega poškodovanega. Prizorišče nesreče so zavarovali preiskovalci, ki skušajo ugotoviti vzrok za trčenje v neposredni bližini lokalnega letališča. Lokalne oblasti in predstavniki letalske uprave so potrdili, da sta plovili trčili med letom, razbitine pa so padle na odprto območje blizu letališke steze. Identiteta preminulih uradno še ni bila objavljena, prav tako pa preiskovalci še niso podali informacij o morebitnih tehničnih težavah ali napakah pri komunikaciji, ki bi lahko privedle do dogodka. Reševalne ekipe so na kraju dogodka zaključile z iskalno akcijo, saj na krovu obeh helikopterjev ni bilo drugih potnikov.

V Grčiji pričakujejo, da bo mraz dosegel vrhunec ob prehodu v novo leto, z možnostjo sneženja tudi v nižinah okoli Aten. Jugovzhodna Nova Mehika se pripravlja na konec snežnih padavin, proti koncu tedna pa se pričakujejo toplejše temperature in dež. V Minnesoti so zabeležili od 12 do 20 centimetrov snega, močan veter pa je otežil potovanja in čiščenje.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Somalijski predsednik Hasan Šejh Mahmud bo v sredo, 30. decembra 2025, prispel na uradni obisk v Turčijo. Obisk poteka na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, kar potrjuje tesne diplomatske vezi med državama. Voditelja se bosta sestala v Ankari, kjer bodo pogovori predvidoma tekli o krepitvi dvostranskega sodelovanja na področju varnosti, gospodarstva in regionalne stabilnosti na Afriškem rogu. Podrobnosti o obisku je javnosti sporočil Burhanettin Duran, vodja urada za komuniciranje pri turškem predsedniku, ki je informacijo potrdil prek družbenih omrežij. Srečanje predstavlja nadaljevanje dolgoletnega strateškega partnerstva, saj Turčija velja za eno najpomembnejših zaveznic Somalije, zlasti pri obnovi državnih institucij in zagotavljanju humanitarne pomoči. Pričakuje se, da bosta predsednika obravnavala tudi aktualna vprašanja glede boja proti terorizmu v regiji.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer je konec tedna zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo obsežen kaos v prometu v obdobju med božičem in novim letom. V New Yorku so zabeležili največje količine snežnih padavin v zadnjih štirih letih, pri čemer je v Centralnem parku zapadlo približno 11 centimetrov snega, v nekaterih delih zvezne države pa celo do 19 centimetrov. Guvernerja zveznih držav New York in New Jersey sta zaradi nevarnih razmer razglasila izredne razmere, ki so vplivale tudi na čezatlantske letalske povezave. Zaradi sneženja in ledene dežje je bilo odpovedanih ali odloženih več tisoč letov, zlasti na letališčih John F. Kennedy, LaGuardia in Newark. Po podatkih storitve FlightAware je bilo samo od petka zvečer odpovedanih najmanj 1.500 poletov, skupno število motenih potovanj po državi pa je naraslo na več kot 8.000. Poleg težav v letalskem prometu je neurje povzročilo tudi izpade električne energije, ki so prizadeli več deset tisoč gospodinjstev. Čeprav so se razmere v soboto čez dan nekoliko umirile, meteorologi opozarjajo na nove nevarnosti zamrzovanja padavin v nedeljo zvečer, za nekatere dele New Yorka pa so izdali nova opozorila, ki bodo veljala vse do konca prihodnjega tedna.

Prihajajoči župan New Yorka Zohran Mamdani je za novo komisarko Newyorške gasilske službe (FDNY) imenoval Lillian Bonsignore, kar je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožilo buren odziv. Bonsignore, ki je upokojena vodja službe za nujno medicinsko pomoč (EMS), bo postala prva odkrito homoseksualna oseba na čelu te institucije. Kljub njeni 31-letni karieri v strukturah FDNY so kritiki, na čelu z milijarderjem Elonom Muskom, izpostavili dejstvo, da nima izkušenj kot gasilka, kar po njihovem mnenju ogroža varnost državljanov. Musk je na svojem omrežju X zapisal, da bodo zaradi te odločitve umirali ljudje, saj so izkušnje pri reševanju življenj ključne. Župan Mamdani in drugi podporniki so se na kritike odzvali s pojasnili, da EMS opravi med 70 in 85 odstotkov vseh klicev, ki jih prejme FDNY, in da je Bonsignore to službo uspešno vodila med pandemijo covida-19. Poleg tega so izpostavili, da od leta 1898 dalje vsaj 22 komisarjev FDNY ni imelo gasilskih izkušenj, med njimi tudi tista, ki sta služila v času županovanja Rudya Giulianija. Polemika se je dodatno zaostrila, ko so Muskovi lastni sistemi umetne inteligence (Grok) potrdili statistične podatke, ki podpirajo argumente o usposobljenosti Bonsignore, kar so kritiki označili za dokaz Muskove neobveščenosti o delovanju mestnih služb.

Preiskovalna novinarka časnika Miami Herald Julie K. Brown je v zadnji objavi dokumentov ameriškega ministrstva za pravosodje (DOJ) odkrila dokaze, da so zvezni organi leta 2019 spremljali njene polete. Brownova, ki je s svojim poročanjem leta 2018 ključno prispevala k ponovnemu odprtju primera proti Jeffreyju Epsteinu, je v dokumentih našla podatke o svojem potovanju v Florido iz julija 2019. Podatki so bili del sodne tiskovne odredbe za letalsko družbo American Airlines, kar kaže na to, da je DOJ pod upravo Donalda Trumpa aktivno zbiral podatke o njenih premikih. Novinarka je izpostavila, da dokumenti vsebujejo njeno polno ime, vključno z dekliškim priimkom, ki ga profesionalno ne uporablja. Časovno se spremljanje sklada z obdobjem tik pred Epsteinovo aretacijo in njegovo poznejšo smrtjo v zaporu. Razkritje je sprožilo ostre kritike v novinarskih in političnih krogih, kjer poudarjajo, da gre za resen škandal nadzorovanja medijev. Nekateri analitiki sumijo, da je ministrstvo prek novinarke poskušalo slediti žrtvam oziroma pričam v primeru Epstein, zlasti po tem, ko je njena serija člankov 'Perversion of Justice' razgalila nepravilnosti v preteklih postopkih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC razkril, da so ameriške sile uničile večji objekt v Venezueli, ki so ga preprodajalci mamil uporabljali za nakladanje prepovedanih substanc na ladje. Po poročanju ameriških medijev, vključno s CNN in New York Times, gre za prvi neposredni kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, odkar je Trumpova administracija okrepila vojaški pritisk na režim Nicolása Madura. Uradni viri v Washingtonu so potrdili, da je bila tarča uničena, vendar podrobnosti o načinu izvedbe operacije ali morebitnih žrtvah ostajajo neznane. Napad predstavlja pomembno stopnjevanje ameriške strategije v regiji, kjer ZDA pod krinko boja proti trgovini z drogami izvajajo vse večji pritisk na venezuelske oblasti. Čeprav so ZDA že prej izvajale nadzor v bližini venezuelskih voda, uničenje infrastrukture na kopnem nakazuje na novo fazo vojaškega udejstvovanja v Južni Ameriki.

Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, za katerega pa ni predložila dokazov. Ukrajina obtožbe zanika. Zaradi teh obtožb se je Rusija umaknila od predhodno dogovorjenih koncesij glede vojne, kar je povečalo napetosti in vplivalo na rast cen nafte. Donald Trump je po obtožbah izrazil jezo.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Obsežen zimski nevihtni sistem je ob koncu leta zajel velik del Združenih držav Amerike, kjer je povzročil snežne zamete, ledene padavine in močan veter. Najhuje je bilo prizadeto območje severovzhoda države in okolica Velikih jezer, kjer so meteorologi zabeležili do 60 centimetrov snega, sunki vetra pa so presegali 80 kilometrov na uro. V zveznih državah Minnesota in New Jersey so oblasti izdale opozorila pred snežnimi viharji in poledico, kar je povzročilo odpoved več kot 1500 letov ter znatne zamude v cestnem prometu ravno v času prazničnih potovanj. Podobno hladna fronta prodira tudi v Evropo, kjer se Združeno kraljestvo in Grčija pripravljata na občuten padec temperatur ob prihodu novega leta 2026. Britanska meteorološka služba je izdala rumeno opozorilo za dele Škotske zaradi napovedanih 20 centimetrov snega, medtem ko v Grčiji pričakujejo t. i. polarni vdor, ki bo prinesel oster mraz in snežne padavine v višje ležečih predelih. V okrožju Durham na severu Anglije so lokalne oblasti zaradi napovedanih temperatur do -8 stopinj Celzija izdale posebna navodila za starejše prebivalce, naj z gibanjem prstov ohranjajo telesno temperaturo in preprečijo podhlajenje.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in visoki ruski uradniki so v novoletnih poslanicah poudarili utrjevanje medsebojnih vezi, ki sta jih državi v zadnjem letu močno okrepili. Kim je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izpostavil, da je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo zapečateno s skupno prelito krvjo, kar se neposredno nanaša na severnokorejsko podporo Rusiji v ukrajinskem konfliktu. Voditelj je izrazil prepričanje v neomajno zavezništvo, ki temelji na skupnih interesih in odporu proti zahodnim pritiskom. Ruska stran je prek podpredsednika varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva odgovorila z napovedjo novih možnosti za dvostransko sodelovanje v letu 2024. Moskva in Pjongjang nameravata graditi na dosežkih preteklega leta, ko so se vojaški in diplomatski stiki med državama intenzivirali. Takšna retorika potrjuje, da se Severna Koreja in Rusija vse tesneje povezujeta v geopolitični blok, ki neposredno izziva obstoječo mednarodno ureditev pod vodstvom ZDA in njihovih zaveznic.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Močno deževje, ki je zajelo južni del Španije, je v pokrajini Andaluzija terjalo tri smrtne žrtve. Najhuje je bila prizadeta okolica mesta Málaga, kjer so narasle vode povzročile obsežno opustošenje. Zaradi izjemnih vremenskih razmer in nevarnosti poplav so lokalne oblasti za določen čas razglasile najvišjo, rdečo stopnjo ogroženosti. Intervencijske službe so na terenu reševale številne prebivalce, ki so ostali ujeti v svojih domovih ali vozilih. Obilne padavine so povzročile prestopanje bregov lokalnih vodotokov, kar je vodilo v hitre in uničujoče poplave. Španska meteorološka služba je opozorila, da so tovrstni ekstremni vremenski pojavi v regiji v zadnjem obdobju vse pogostejši, kar povzroča veliko gmotno škodo in ogroža človeška življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago razkril, da so Združene države Amerike izvedle napad na obalni cilj v Venezueli. Po besedah predsednika je bil cilj napada privez, ki naj bi ga uporabljali za pripravo transportov drog. Trump je ob tem navedel, da je prišlo do močne eksplozije, vendar pa za svoje trditve ni podal podrobnejših dokazov ali natančnih informacij o uporabljenih sredstvih. Na vprašanja novinarjev o tem, katera agencija oziroma enota je bila odgovorna za izvedbo operacije, predsednik Trump ni želel odgovoriti. Gre za nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do Venezuele, ki jo ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in destabilizacijo regije. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale prek zaprtja zračnega prostora in sankcij. Odziv venezuelske strani na zadnje trditve o napadu še ni znan, vendar je predsednik Nicolás Maduro v preteklosti podobne akcije označil za nezakonite posege v suverenost države. Dogajanje v Karibskem morju ostaja nestabilno, saj so ZDA v regijo v zadnjem času namestile dodatne vojaške zmogljivosti, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA napadle domnevno mesto za pretovarjanje drog v Venezueli. Po njegovih besedah je v pristaniškem območju, kjer naj bi tovorili droge na plovila, prišlo do velike eksplozije.

Obsežno zimsko neurje, ki je zajelo območje Velikih jezer in severovzhod Združenih držav Amerike, se je po napovedih meteorologov razvilo v t. i. bombni ciklon. Ta meteorološki pojav, znan kot bombogeneza, nastane, ko se zračni tlak v središču nevihte v 24 urah zniža za vsaj 24 milibarov, kar povzroči izjemno hitro krepitev sistema. Neurje trenutno povzroča obilno sneženje, močno deževje in sunkovit veter, kar ogroža oskrbo z električno energijo in povzroča težave v prometu. Nacionalna služba za vreme (NWS) opozarja na nevarno kombinacijo nizkih temperatur in močnega vetra, ki lahko podira drevesa ter ustvarja snežne zamete. Pojav je značilen predvsem za jesenski in zimski čas, ko hladen arktični zrak prodre proti jugu in trči s toplejšimi zračnimi masami. Strokovnjaki poudarjajo, da nižji kot je zračni tlak v središču, močnejša je intenzivnost nevihte, kar tokratne razmere uvršča med nevarnejše naravne pojave sezone.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer je konec tedna zajelo silovito zimsko neurje, ki je povzročilo obsežen kaos v letalskem in cestnem prometu. V New Yorku so zabeležili največje snežne padavine v zadnjih štirih letih; v Centralnem parku je zapadlo približno 11 centimetrov snega, v drugih delih zvezne države pa celo do 19 centimetrov. Zaradi sneženja in močnega vetra so guvernerji New Yorka in New Jerseyja razglasili izredne razmere, kar je neposredno vplivalo na milijone potnikov v obdobju med božičem in novim letom. Letalske družbe so bile prisiljene odpovedati več kot 1.500 letov, skupno pa je bilo z zamudami ali odpovedmi prizadetih več kot 10.000 letov, vključno s ključnimi čezatlantskimi povezavami z Veliko Britanijo. Letališča JFK, LaGuardia in Newark so bila med najbolj prizadetimi. Poleg letalskega prometa so se s težavami spopadali tudi vozniki na cestah v Minnesoti in New Yorku, kjer so poročali o številnih nesrečah in zaprtjih avtocest zaradi poledice in nanosov snega. Meteorologi opozarjajo, da nevarnost še ni minila, saj se za začetek tedna napovedujejo nove padavine v obliki ledenega dežja.

Identificirali so pilota, ki sta umrla v nedeljskem trčenju helikopterjev nad Hammonton, New Jersey. Kenneth Kirsch, star 65 let, in Michael Greenberg, star 71 let, sta bila prijatelja, ki sta pogosto skupaj zajtrkovala v kavarni blizu kraja nesreče.

V nedeljskem trčenju dveh helikopterjev v južnem New Jerseyju je ena oseba umrla, druga pa je kritično poškodovana. Po poročanju policijske uprave Hammonton so reševalci na kraju dogodka posredovali okoli 11.30 ure.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Dva helikopterja sta trčila v zraku nad mestom Hammonton v New Jerseyju. Umrla sta oba pilota, Kenneth Kirsch, star 65 let, in Michael Greenberg, star 71 let. Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB) preiskuje vzrok nesreče.

Narodna meteorološka služba Združenih držav Amerike je v ponedeljek popoldne izdala nova opozorila pred nevarnimi zimskimi razmerami za več okrožij v zvezni državi New York. Opozorilo zaradi sneženja z učinkom jezera velja za severni in južni del okrožja Herkimer, kjer pričakujejo močne snežne padavine in sunke vetra, ki bi lahko dosegli hitrost do 80 kilometrov na uro. V okrožju Hamilton so meteorologi razglasili zimski vremenski posvet, ki napoveduje do 18 centimetrov snega. Najnovejša vremenska fronta predstavlja nadaljevanje nestabilnega obdobja, ki se je začelo že sredi novembra. Razmere bodo po pričakovanjih najbolj zaostrene do četrtka zjutraj, ko naj bi se padavine umirile. Oblasti opozarjajo na zmanjšano vidljivost in nevarne vozne razmere, zlasti na območjih, kjer veter povzroča snežne zamete. Prebivalcem svetujejo previdnost in spremljanje najnovejših lokalnih informacij o stanju na cestah.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za konstruktivnega in pozitivnega. Voditelja sta v ponedeljek razpravljala o rezultatih nedavnih diplomatskih srečanj in o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini. Administracija Združenih držav Amerike je sporočila, da je dialog potekal v smeri iskanja skupnih točk za stabilizacijo razmer, čeprav podrobnosti o morebitnih konkretnih mirovnih predlogih niso bile javno razkrite. Ta najnovejša izmenjava mnenj sledi obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, v katerem je Trump večkrat poudaril svojo vlogo posrednika pri končanju vojne. Medtem ko Washington poudarja pozitiven ton pogovorov, Kremelj ostaja previden in opozarja na potrebo po nadaljnjem usklajevanju stališč pred morebitnim osebnim srečanjem na vrhu. Razprava je vključevala tudi širša vprašanja mednarodne varnosti in strateške stabilnosti med velesilama.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga obtožila večkratnega zavajanja javnosti. Po njenih navedbah naj bi Zelenski lagal o domnevno ukradenih otrocih s strani Rusije ter o nepripravljenosti Moskve na mirovna pogajanja. Te izjave so sledile po domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega Moskva neposredno krivi Kijev. Zaharova je poudarila, da se Ukrajina ne bo mogla izogniti odgovornosti za vse domnevne vojne zločine, ki so bili storjeni med konfliktom. Ruska stran trdi, da Zelenski s svojimi izjavami poskuša preusmeriti pozornost z neposrednih vojaških akcij proti ruskemu državnemu vrhu. Retorika Kremlja se tako ponovno zaostruje v času, ko so obtožbe o korupciji in tiraniji zoper ukrajinsko vodstvo postale pogostejše tudi v mednarodnem prostoru, kar še dodatno zapleta možnosti za diplomatsko rešitev spora.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.

Novi članki poročajo, da je Donald Trump izjavil, da je dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino "95-odstotno dogovorjen", Volodimir Zelenski pa naj bi izjavil, da ima dovolj sredstev za boj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Močno zimsko neurje je v zadnjih dneh leta 2025 povzročilo obsežen prometni kaos na severovzhodu Združenih držav Amerike in v regiji Velikih jezer. Sneženje, ki je v New Yorku doseglo najvišje ravni v zadnjih štirih letih, je v kombinaciji z močnim vetrom in ledenim dežjem povzročilo odpoved več kot 1500 letov, skupno pa je bilo oviranih več kot 8000 letalskih povezav. Guvernerja zveznih držav New York in New Jersey sta razglasila izredne razmere, saj so snežni zameti in poledica onemogočili varno uporabo cestnih in letalskih poti v času najgostejšega prazničnega prometa. Medtem ko se razmere na severovzhodu ZDA počasi umirjajo, se neurje seli proti osrednjemu delu države, kjer meteorologi opozarjajo na nevarnost snežnih viharjev z ničelno vidljivostjo in ekstremno nizkimi temperaturami, ki se lahko spustijo do -34 stopinj Celzija. Podobne vremenske nevšečnosti so zajele tudi Veliko Britanijo, kjer je britanska meteorološka služba izdala rumeno opozorilo za Škotsko. Prihod nordijske fronte ob začetku leta 2026 napoveduje obilno sneženje in močan veter, kar bo po navedbah strokovnjakov verjetno oviralo novoletna praznovanja in povzročilo dodatne prekinitve v oskrbi z električno energijo.

Močne zimske nevihte z obilnim sneženjem in poledico so ohromile severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer, kar je povzročilo odpovedi ali zamude več tisoč letov. Guvernerja zveznih držav New York in New Jersey sta zaradi ekstremnih vremenskih razmer razglasila izredno stanje, saj so neugodne razmere resno ogrozile varnost v prometu. Do zastojev v letalskem prometu je prišlo v kritičnem času po božičnih praznikih, ko se na pot odpravlja na milijone Američanov. Samo v New Yorku in okolici so v soboto odpovedali več sto letov, težave pa se zaradi nadaljevanja sneženja še stopnjujejo. Poleg letalskega prometa so nevihte otežile tudi cestne povezave, saj so oblasti izdale opozorila pred nevarnimi razmerami na cestah zaradi ledu. Agencija DPA poroča, da so letalske družbe prisiljene prilagajati urnike, medtem ko potniki ostajajo ujeti na letališčih po vsej regiji. Razmere ostajajo napete, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje snežnih padavin v prihodnjih dneh.

V nedeljskem trčenju dveh helikopterjev v zračnem prostoru nad Hammontonom v New Jerseyju je umrl najmanj en pilot, medtem ko je bil drugi kritično poškodovan. Po besedah ameriških uradnikov sta bila v času nesreče v helikopterjih samo pilota. Priče so poročale, da sta helikopterja letela blizu drug drugega tik pred trčenjem. Objavljen je bil dramatičen posnetek, ki prikazuje helikopter v prostem padu po trčenju.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Socialdemokrat Zohran Mamdani je v četrtek uradno nastopil štiriletni mandat na položaju župana New Yorka, kar predstavlja pomemben politični in simbolni premik v največjem ameriškem mestu. Mamdani, ki je v predvolilnem obdobju veljal za enega najostrejših kritikov Donalda Trumpa, je na funkciji nasledil prejšnjo administracijo po zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Njegov prevzem oblasti sovpada z obdobjem povečanih napetosti med mestno upravo in zvezno vlado, saj je Trumpova administracija v preteklosti že napovedala možnost omejitve proračunskih sredstev za mesto. Novi župan, ki velja za prvega muslimana na tem položaju, se bo moral v svojem mandatu spopadati s pritiski Bele hiše in zahtevami po obsežnih socialnih reformah. Njegova izvolitev je bila v kampanji interpretirana kot neposreden preizkus odpornosti demokratskih struktur v Združenih državah Amerike po vrnitvi Donalda Trumpa na predsedniški položaj. Mamdanijeva agenda vključuje ambiciozne načrte na področju stanovanjske politike in javnih storitev, kar bo ob napovedanem zmanjšanju zveznega financiranja zahtevalo strateško usklajevanje mestnih financ.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Nekdanji finski poslanec Ano Turtiainen je sporočil, da mu je Rusija podelila politični azil. Turtiainen, ki je v zadnjem obdobju bival v ruskem mestu Petrozavodsk, je javnosti postal znan po svojih proruskih stališčih in kontroverznih izjavah. Med drugim je izrazil pripravljenost na oborožen spopad proti lastnim rojakom, če bi to narekovale razmere. Njegova odločitev za azil sledi obdobju stopnjevanja napetosti med Finsko in Rusijo, ki se je poglobilo po finski pridružitvi zvezi Nato. Turtiainen je svojo pot v Rusijo začel že konec lanskega leta, ko je uradno zaprosil za zaščito zaradi domnevnega političnega preganjanja v domovini. Njegov primer predstavlja redek primer zahodnega politika, ki je poiskal zatočišče v Ruski federaciji v času zaostrenih geopolitičnih odnosov. Ruske oblasti so njegovi prošnji ugodile, s čimer so dodatno izpostavile razkol med Finsko in nekaterimi radikalnimi političnimi strujami znotraj države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na ponedeljkovem sestanku o razmerah na bojišču napovedal, da so ruske sile z zavzetjem Siverska in operacijami v Kostantinovki ustvarile pogoje za zavzetje celotne aglomeracije Slovjansk-Kramatorsk. Po Putinovih besedah naj bi ti premiki omogočili ruskim silam preboj obrambne linije nasprotnika ter v sodelovanju z vojaškima skupinama Zahod in Center popolno zavzetje ozemlja Donbasa. Aglomeracija, ki vključuje tudi Družkivko, predstavlja ključno utrdbo ukrajinskih sil na vzhodu države. Istočasno je poveljnik skupine sil Dneper Mihail Teplinski poročal o zavzetju naselja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Ruska stran te operacije interpretira kot del širše strategije za vzpostavitev popolnega nadzora nad vzhodnimi ukrajinskimi regijami, medtem ko boji na tem območju ostajajo intenzivni. Napredovanje v smeri strateško pomembnih mest v doneški regiji sledi večmesečnim prizadevanjem za obkolitev mesta Siversk s treh smeri.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Ruske okupacijske oblasti so v ukrajinskem mestu Mariupol slovesno odprle obnovljeno Donecko regionalno akademsko dramsko gledališče, ki je bilo skoraj v celoti uničeno v ruskem zračnem napadu marca 2022. Odprtje so zaznamovali z gala koncertom na novem glavnem odru, čeprav redne predstave za zdaj niso napovedane. Gre za objekt, ki je postal simbol trpljenja civilistov med obleganjem mesta, saj je v njem med napadom po ocenah ukrajinskih oblasti in mednarodnih organizacij umrlo več sto ljudi. Ukrajinski mestni svet v izgnanstvu je dejanje ostro obsodil in projekt obnove označil za »ples in petje na kosteh«. Ruske sile so gledališče napadle kljub dejstvu, da je bilo na tleh pred zgradbo z velikimi črkami zapisano »otroku« (otroci), kar je bilo vidno iz zraka. Obnova zgradbe v okupiranem mestu, ki ga je Rusija po dolgotrajnem uničevanju zasedla maja 2022, po mnenju analitikov služi predvsem kot propagandno orodje za prikazovanje normalizacije razmer pod rusko upravo, medtem ko mednarodna javnost dogodek obravnava kot poskus prikritja dokazov o vojnih zločinih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Zohran Mamdani je 1. januarja začel svoj mandat kot novi župan New Yorka. Članki poudarjajo, da so številni njegovi predhodniki bili znani po svojih nenavadnostih.

Močno zimsko neurje s sneženjem in poledico je povzročilo obsežen kaos v letalskem prometu na severovzhodu Združenih držav Amerike in v regiji Velikih jezer. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so letalske družbe odpovedale ali preložile več tisoč letov, kar je močno otežilo potovanja milijonom Američanov v času po božičnih praznikih. Najhuje sta prizadeti zvezni državi New York in New Jersey, kjer so oblasti zaradi nevarnega vremena in snežnih zametov že razglasile izredne razmere. V New Yorku so se razmere v soboto še dodatno poslabšale, saj so sunki vetra in močno sneženje povzročili dodatne odpovedi več sto letov na glavnih letališčih. To je že drugi večji val vremenskih nevšečnosti v tem tednu, ki se neposredno navezuje na predhodne težave iz 27. decembra. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti na cestah, medtem ko letališke službe s težavo čistijo vzletno-pristajalne steze. Regionalne oblasti v New Jerseyju so prav tako aktivirale vse razpoložljive enote za čiščenje snega, da bi omogočile vsaj minimalno pretočnost prometa.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je za novo komisarko newyorške gasilske službe (FDNY) imenoval Lillian Bonsignore, nekdanjo vodjo nujne medicinske pomoči z dolgoletnimi izkušnjami v sistemu FDNY. Bonsignore bo postala druga ženska in prva odkrito istospolno usmerjena oseba na tem položaju v zgodovini mesta. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti s strani milijarderja Elona Muska, ki je kritiziral pomanjkanje neposrednih gasilskih izkušenj kandidatke in opozoril na morebitne nevarne posledice za varnost državljanov. Mamdani je očitke zavrnil in poudaril kompetence svoje izbranke. Imenovanje Lillian Bonsignore, ki je veteranka na področju nujne medicinske pomoči, je sprožilo širšo razpravo o merilih za zasedbo vodilnih mest v javnih službah. Medtem ko podporniki izpostavljajo njen zgodovinski pomen in poznavanje operativnega delovanja FDNY, kritiki menijo, da bi morala biti na čelo gasilcev imenovana oseba s praktičnimi izkušnjami pri gašenju požarov. Župan Mamdani je v odzivu na kritike stopil v bran svoji izbiri in zavrnil Muskovo retoriko kot neutemeljeno blatenje strokovnjakinje, ki je svojo kariero posvetila reševanju življenj.

Zohran Mamdani je 1. januarja začel svoj mandat kot novi župan New Yorka. Nemški mediji poročajo o zgodovini newyorških županov, ki je zaznamovana z različnimi posebnostmi in hitrimi vzponi, ki so se pogosto končali s težavami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Po najnovejših poročilih je v nedeljskem trčenju dveh helikopterjev v Hammontonu v New Jerseyju umrla ena oseba, medtem ko je druga utrpela kritične poškodbe.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila dvourni pogovor o prihodnosti ukrajinske varnosti in končanju vojne. Zelenski je po srečanju sporočil, da mu je Trump ponudil močna varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil željo, da bi bila ta jamstva dolgotrajnejša, in predlagal obdobje od 30 do celo 50 let, saj se Ukrajina z rusko agresijo spopada že skoraj 15 let. Kljub dogovoru o varnostnih zagotovilih ostaja vprašanje regije Donbas na vzhodu Ukrajine nerešeno. Zelenski je poudaril, da bi bila trdna varnostna jamstva jasen signal, da se je vojna končala. Srečanje predstavlja ključen premik v pogajanjih med Kijevom in novo ameriško administracijo, vendar podrobnosti o tem, kaj natančno ta jamstva vključujejo in kako se bodo izvajala v praksi, še niso v celoti znane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi in sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki se bo osredotočila na nerešena vprašanja, vključno z ozemeljskimi spori. Trump je izjavil, da so ZDA, Rusija in Ukrajina bližje dogovoru kot kdaj koli prej in da bi lahko v nekaj tednih prišlo do rezultata. Rusija je obtožila Ukrajino, da je napadla Putinovo rezidenco z 91 brezpilotnimi letali, Zelenski pa je te obtožbe zanikal in trdil, da Rusija išče izgovor za napad na Kijev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ruska vojska uporablja belorusko ozemlje za obletavanje ukrajinske protizračne obrambe z droni Shahed.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je sporočil, da uradna Moskva ne razume vsebine izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o potrebi po pripravi »načrta B« za Rusijo. Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News pojasnil, da njegov načrt A predstavlja konec sovražnosti, medtem ko načrt B predvideva zagotovitev 120 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje delovanja države in vojske v prihodnjem letu, če se konflikt ne konča. Obenem so mediji poročali o napetostih med Zelenskim in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je na srečanju na Floridi vprašanje ukrajinskega novinarja o vlogi ZDA pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino označil za »neumno«, kar nekateri analitiki pripisujejo neustrezni formulaciji vprašanja. Zelenski je medtem poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar obenem nasprotujejo umiku ukrajinskih sil z območja Donbasa, kar sicer zahteva ruska stran kot pogoj za pogajanja. Moskva še naprej trdi, da nima vpogleda v podrobnosti pogovorov med Kijevom in ekipo Donalda Trumpa.

Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle napad z dronom na venezuelsko pristanišče, ki naj bi bilo uporabljeno za trgovino z drogami. Medtem je New York Times poročal, da naj bi napad izvedla CIA. ZDA so tudi uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju.

Združene države Amerike se ob koncu prazničnega decembra spopadajo z obsežnim zimskim neurjem, ki je na severovzhodu države povzročilo kritične razmere v prometu. Obilno sneženje in poledica sta v New Yorku in sosednjih zveznih državah povzročila odpoved tisočev letov, kar je neposredno vplivalo na milijone potnikov sredi božično-novoletnih praznikov. V nekaterih regijah je zapadlo do 30 centimetrov snega, oblasti pa so zaradi nevarnosti izpadov električne energije in neprevoznih cest izdale nujna opozorila. Novi val sneženja se je razširil čez celotno državo, potem ko je prejšnji sistem že predhodno otežil potovanja po zahvalnem dnevu. V zvezni državi New York in širši regiji Nove Anglije so razglasili izredne razmere, saj so vremenoslovci napovedali nadaljevanje padavin. Potovalni kaos se je stopnjeval čez celoten konec tedna, letalske družbe pa se trudijo vzpostaviti urnike, medtem ko se novi nevihtni sistemi pomikajo proti notranjosti celine. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj se nizke temperature in močan veter nadaljujejo.

Združene države Amerike je konec tedna zajelo silovito zimsko neurje z obilnim sneženjem, ki je najbolj prizadelo severovzhodni del države, vključno z metropolo New York. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so letalski prevozniki odpovedali več tisoč letov, kar je povzročilo kaos v enem izmed prometno najbolj obremenjenih koncev tedna v letu. Po podatkih portala Flightaware so v soboto po lokalnem času zabeležili 796 odpovedanih letov, medtem ko je bilo na drugi božični dan oziroma štefanovo odpovedanih celo 1.710 poletov. Zimsko neurje je regijo doseglo v času prazničnih potovanj, ko se po božičnih praznikih na pot odpravi največje število prebivalcev ZDA. Nacionalna vremenska služba je za New York in sosednja območja izdala uradno opozorilo pred zimskim viharjem. Poleg močnega sneženja oblasti opozarjajo tudi na nevarnost poledice, kar še dodatno otežuje cestni in letalski promet ter povzroča zamude v širšem prometnem omrežju na vzhodni obali.

Močne zimske nevihte in obilno sneženje so v zadnjih dneh povzročili obsežen kaos v letalskem prometu na severovzhodu Združenih držav Amerike in v regiji Velikih jezer. Zaradi snega in poledice so oblasti v zveznih državah New York in New Jersey razglasile izredne razmere, saj so vremenske nevšečnosti neposredno vplivale na tisoče potnikov v času po božičnih praznikih. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so letalske družbe odpovedale ali preložile tisoče letov, kar je dodatno obremenilo prometna vozlišča v obdobju, ko se milijoni Američanov vračajo domov. Razmere so se v soboto še poslabšale, ko je regijo zajelo silovito sneženje, ki je onemogočilo varno vzletanje in pristajanje letal. Guvernerji prizadetih držav so prebivalce pozvali k previdnosti, medtem ko so se letališke službe neprekinjeno spopadale s čiščenjem vzletno-pristajalnih stez. Težave v prometu niso omejene le na zračni prostor, temveč so se razširile tudi na cestne povezave v okolici New Yorka, kjer so nizke temperature in leden dež ustvarili nevarne pogoje za vožnjo. Gre za nadaljevanje nestanovitnega vremenskega vzorca, ki je regijo prizadel že v dneh pred tem.

Močan zimski vihar, ki sta ga spremljala obilno sneženje in poledica, je v soboto zajel severovzhodni del Združenih držav Amerike in povzročil obsežne zastoje v letalskem prometu neposredno po praznikih. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so pristojne oblasti v zveznih državah New York in New Jersey razglasile izredne razmere. Po uradnih podatkih je bilo odpovedanih ali zamaknjenih več kot 9000 letov, kar je povzročilo kaos na večjih letališčih v regiji. Guvernerka New Yorka Kathy Hochul je prebivalce pozvala k izjemni previdnosti in jih opozorila na nevarne razmere na cestah. Snežni metež je močno zmanjšal vidljivost in povzročil težave pri oskrbi z električno energijo. Kljub prizadevanjem komunalnih služb za čiščenje prometnic so oblasti svetovale, naj se državljani ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno, saj so nizke temperature in led ustvarili nepredvidljive pogoje za vožnjo.