APDEJT.si

Japonska policija je izdala nalog za aretacijo tajske državljanke, ki naj bi svojo dvanajstletno hčerko prisilila v spolno delo v masažnem salonu v Tokiu. Sumijo jo trgovine z ljudmi in kršitve zakona o zaščiti otrok. Deklica je bila nezakonito zaposlena v okrožju Bunkyo.

Unicef je sporočil, da Izrael preprečuje dobavo nujnih pripomočkov v Gazo, vključno s siringami za cepljenje otrok in stekleničkami za mlečno formulo. Agencija ZN opozarja, da to ovira izvedbo množične kampanje cepljenja otrok, saj čakajo na carinjenje 1,6 milijona siring in hladilnikov na sončno energijo za shranjevanje cepiv. Kljub temu je Unicef prvi dan kampanje dosegel 2400 otrok in jih cepil.

Sirija vidi v Rusiji ključnega partnerja in zaveznika na mednarodnem prizorišču. Predsednik Sirije za prehodno obdobje, Ahmed aš-Šaraa, je izjavil, da republika računa na glas in podporo Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov. V intervjuju za The Washington Post je poudaril, da imata državi skupne interese.

V Dunaju so se pred prihajajočim srečanjem Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sestali predstavniki Irana, Rusije in Kitajske z generalnim direktorjem agencije, Rafaelom Grossijem. Srečanje poudarja diplomatske napore v zvezi z iranskim jedrskim programom.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Kremelj je seznanjen s pozdravom kazahstanskega predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva Donaldu Trumpu. Reakcija Rusije je bila zadržana, poudarili so, da spremljajo dogajanje.

Britanski politični komentator Sami Hamdi je ob prihodu nazaj v Združeno kraljestvo izjavil, da razmišlja o vložitvi tožbe proti ameriškim oblastem zaradi pridržanja v imigracijskem centru.

V zadnjih 24 urah so izraelske sile v Gazi ubile najmanj tri Palestince, medtem ko so naselbenci napadali območja na zasedenem Zahodnem bregu. Po navedbah palestinskih uradnikov se napetosti v regiji stopnjujejo.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

Senator Aleksej Puškov je ostro kritiziral ultimativen ton estonskega zunanjega ministrstva glede "ruske grožnje". Poudaril je, da Kitajska poskus Talina, da bi vplival na Moskvo preko Pekinga, ni vzela resno. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je med obiskom na Kitajskem poskušal prepričati Peking, naj ne zaostruje odnosov s Talinom in naj prilagodi svoje odnose z Moskvo evropski paradigmi, kar je Puškov označil za absurdno.

Google zanika, da bi spremenil način prikaza meje Zahodne Sahare na svojih zemljevidih za uporabnike v Maroku. Po poročanju medijev, ki so trdili, da je Google odstranil sporno mejo Zahodne Sahare za maroške uporabnike, je podjetje izdalo izjavo, v kateri zatrjuje, da ni prišlo do sprememb. Google pojasnjuje, da se prikaz meja razlikuje glede na regijo iskanja, pri čemer uporabniki zunaj Maroka vidijo Zahodno Saharo znotraj prekinjene črte, ki označuje sporno ozemlje, medtem ko uporabniki v Maroku te meje ne vidijo.

Poleg zavrnitve ruske pritožbe glede zemljišča za veleposlaništvo v Canberri je avstralsko sodišče odločilo, da mora vlada Rusiji izplačati odškodnino za prekinitev dolgoročnega najema zemljišča. Sodišče se je pri zavrnitvi sklicevalo na nacionalno varnost.

Pred obalo Paname so zasegli tihotapsko ladjo z več kot 13 tonami kokaina. Gre za največji zaseg droge v zadnjih 18 letih v tej regiji. Na ladji so našli 11.500 paketov kokaina.

Kim Schmitz, bolj znan kot Kim Dotcom, ustanovitelj platform za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, je na družbenem omrežju X obtožil vlado ZDA, da je odgovorna za ustvarjanje virusa COVID-19. Dotcom trdi, da je virus obogatel ameriška podjetja, uničil pa gospodarstvo in omejil svobodo ljudi.

Komisija za varnostno politiko spodnjega doma švicarskega parlamenta je odobrila vrsto ukrepov, namenjenih liberalizaciji zakonodaje o izvozu in ponovnem izvozu orožja. Spremembe zakona bi omogočile dobavo orožja državam, ki so vpletene v oborožene spopade.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da bo spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Norveški. Noboa je sprejel osebno povabilo Machadove, ki je nagrado prejela za svoje prizadevanje za demokracijo.

Nekdanji ameriški zunanji minister Anthony Blinken se je v Rotterdamu vrnil v javnost s prvo javno predavanjem po izvolitvi Donalda Trumpa. Na dogodku so ga pričakali protestniki, sodelovala pa je tudi Sigrid Kaag.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je razkril, da Moskva in Washington delata na mirovnem sporazumu glede Ukrajine. Lavrov je v intervjuju za ruske medije izjavil, da je bil Washingtonu pred telefonskim pogovorom med predsednikoma Putinom in Trumpom posredovan memorandum v obliki neformalnega dokumenta. Pohvalil je tudi "dobro in vljudno" konverzacijo z ameriškim senatorjem Markom Rubiom.

Predsednik iranske organizacije za hadž in obiskovanje svetih krajev ter saudski minister za hadž in umro sta podpisala sporazum o organizaciji hadža za leto 1405 (po islamskem koledarju). Sporazum določa pogoje in organizacijo romanja v Meko.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Moskva pripravljena obnoviti pogovore z Washingtonom o pripravah na srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Indonezija je nekdanjega predsednika Suharta posthumno razglasila za narodnega heroja, kar je sprožilo ogorčenje in proteste zaradi njegove avtoritarne vladavine in sporne zapuščine režima Novega reda.

Donald Trump je dejal, da je spremljal praznovanja Dneva zmage v Rusiji in da ga je to navdihnilo, da je v ZDA razglasil 11. november in 8. maj za dneva zmage.

Izraelska igralka Gal Gadot je prejela nagrado Genesis v Izraelu za njeno močno podporo državi v času, ko so jo mnogi v zabavni industriji kritizirali zaradi vojne v Gazi. Igralka, ki se opisuje kot "ponosna Judinja in Izraelka", bo milijon dolarjev vredno nagrado donirala organizacijam, ki si prizadevajo pomagati Izraelu pri okrevanju po vojni proti Hamasu. Med vojno je Gadotova aktivno podpirala izpustitev talcev, se srečevala z njihovimi družinami in promovirala predvajanje filma o napadu Hamasa 7. oktobra v Los Angelesu, kar je sprožilo mednarodne kritike.

Predsednik stranke Srbija center (SRCE) Zdravko Ponoš je ocenil, da ima projekt Generalštab dimenzijo poskusa mednarodne korupcije. Po njegovih besedah naj bi srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal podkupiti ameriškega predsednika Donalda Trumpa s ponudbo parcele za hotel.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je naložil zunanjemu ministrstvu, da organizira pogovore o normalizaciji razmer na meji. S tem namenom je Lukašenko sprejel poročila predsednika državnega mejnega odbora Konstantina Molostova in ministra za zunanje zadeve Maksima.

Senator Orji Uzor Kalu, predsednik senatnega odbora za razvoj jugovzhoda Nigerije, je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pobojih v Nigeriji. Kalu je poudaril, da je Trump govoril resnico o stopnji nasilja in pobojih kristjanov in muslimanov v državi. Kalu je obžaloval stopnjevanje pobojev po vsej državi.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se je v Nacionalni palači sestal z guvernerko zvezne države New York, Kathy Hochul. Uradni obisk naj bi okrepil vezi sodelovanja in prijateljstva med vladama. Med srečanjem so razpravljali o vprašanjih skupnega interesa, vključno s priznanjem vloge dominikanske diaspore v New Yorku in njenega prispevka k gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju.

Podpredsednik iranskega parlamenta, Ali Nikzad, se je udeležil Medparlamentarne konference v Islamabadu, Pakistan. Konferenca je namenjena spodbujanju globalnega sodelovanja med parlamentarnimi voditelji z vsega sveta.

Ruska medijska hiša RT, ki jo financira Kremelj in je v številnih državah prepovedana zaradi širjenja dezinformacij, je v Afriki izvedla program usposabljanja za novinarje in blogerje. Po navedbah RT je usposabljanje pritegnilo več kot 1000 udeležencev iz 35 afriških držav. Direktor RT je poudaril, da so "eni najboljših v preverjanju dejstev" in da nikoli niso bili ujeti pri širjenju lažnih informacij.

Pojavljajo se ugibanja o sporu med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval na številne špekulacije, ki krožijo o domnevnem nezadovoljstvu Putina z Lavrovovim diplomatskim delom. Govori se celo o možnih naslednikih na položaju zunanjega ministra, saj se je Lavrov v zadnjem času redko pojavljal v javnosti.

Črnogorski premier Milojko Spajić je pisal prestolonasledniku in predsedniku vlade Saudske Arabije, Muhamedu bin Salmanu, kjer mu je sporočil, da naj bi Črna gora v začetku leta 2026 odprla ambasado v Rijadu. Spajić je nedavno obiskal Saudsko Arabijo in se pogovarjal s princem bin Salmanom.

Podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve Ivica Dačić je kot odposlanec predsednika Aleksandra Vučića prisustvoval osrednji slovesnosti ob 50. obletnici neodvisnosti Angole v Luandi. Poudaril je, da med Srbijo in Angolo obstaja veliko medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, zaradi česar Angola trdno podpira ozemeljsko celovitost Srbije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je čestital Angoli ob 50. obletnici neodvisnosti in poudaril "rastoče" sodelovanje med državama na področjih energije, infrastrukture in zasebnih naložb. V sporočilu je Trump izrazil najtoplejše čestitke angolskemu predsedniku João Lourenço in angolskemu ljudstvu.

V jugozahodni kitajski provinci Sečuan se je po zemeljskem plazu zrušila nova avtocestna brv Hongqi, visoka 170 metrov. Nihče ni bil poškodovan, saj je bila brv pred tem zaprta zaradi deformacij na pobočju in lukenj na cestišču. Brv je bila dokončana januarja.

Evropska komisija je potrdila, da Gruzija ni bila povabljena na forum o širitvi Evropske unije v Bruslju. Razlog za to naj bi bilo odstopanje Tbilisija od demokratičnih norm in evropskih vrednot.

Fuad Nəcəfli je bil odstavljen s položaja pooblaščenega predstavnika predsednika v Nahičvanu zaradi težav, ki jih ni reševal, ampak celo povečeval. Sahil Tahirli, nekdanji predsednik televizije Nahičvan, je komentiral njegovo zamenjavo. Kot razlog za odstavitev se navaja 10 različnih vzrokov. Na to mesto je bil imenovan Ceyhun Cəlilov.

Število smrtnih žrtev zaradi potopa čolna, ki je prevažal migrante Rohingya iz Mjanmara, je naraslo na 26. Reševalci na Tajskem in v Maleziji so našli dodatna trupla v morju. Čoln, ki je prevažal približno 70 migrantov, se je prevrnil blizu tajskega otoka Ko Tarutao, severno od malezijskega otoka Langkawi. Oblasti obeh držav nadaljujejo iskanje preživelih.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil predlog zakona, ki uvaja smrtno kazen za teroriste, obsojene za umore izraelskih državljanov. Predlog je podprl minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je ob tem delil sladkarije. Palestinski Hamas je zakon označil za kršitev mednarodnega prava in izraz "grdega fašističnega obraza" izraelske okupacije. Zakon mora prestati še dve obravnavi, da bi bil dokončno sprejet.

Nigerijska agencija za boj proti drogam (NDLEA) je sporočila, da sodeluje z ameriškimi in britanskimi kolegi pri razkritju kartela, ki stoji za uvozom 1000 kg kokaina.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Oče zdravnice Shaheen iz Lucknowa je izrazil šok in nevero glede njene domnevne vpletenosti v primer eksploziva, ki so ga odkrili v Faridabadu blizu Delhija. Policija je Shaheen aretirala po odkritju eksploziva in orožja v njenem imenu.

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Združeni narodi opozarjajo, da so humanitarne operacije v sudanski regiji Severni Darfur na robu propada. Agencija ZN za migracije je opozorila, da bo prišlo do popolne ustavitve pomoči, če ne bo zagotovljenih takojšnjih sredstev in varnega dostopa za dostavo pomoči. Humanitarne ekipe se soočajo z negotovostjo in izčrpanimi zalogami, civilistom pa grozi še večja katastrofa.

Mesec dni po razglasitvi prekinitve ognja v Gazi, Izrael skoraj vsakodnevno krši dogovor z napadi.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je v torek med uradnim obiskom v Estoniji odprl novo izraelsko veleposlaništvo v Tallinnu. Sa'ar je dejal, da sta Izrael in Estonija "državi demokracije in inovacij", ki se dopolnjujeta, in da bi morali veleposlaništvo v Tallinnu odpreti že zdavnaj.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je opozoril, da se milijoni beguncev in razseljenih oseb soočajo s težko zimo zaradi drastičnega upada pomoči v primerjavi s prejšnjimi leti. UNHCR poziva k donacijam, da bi zbrali vsaj 35 milijonov dolarjev za pomoč beguncem v različnih državah med zimo, saj so sredstva vlad močno upadla.

Prizadevanja za uveljavitev mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za trajno prekinitev spopadov so zastala, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do dejanske razdelitve območja Gaze na del, ki ga nadzoruje Izrael, in del, ki ga obvladuje Hamas. Pogajanja o prehodu v drugo fazo načrta so se ustavila, poroča Reuters.

ZDA so zahtevale, da se iz protiruske resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o Ukrajini izbrišejo ključne formulacije, kot so omemba "teritorialne celovitosti" in "suverenosti" Ukrajine. To dejanje je sprožilo zaskrbljenost v Evropi.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne republike Ciper (KKTC) je sporočilo, da so opozorili in vrnili tri državljane grške skupnosti Cipra (GKRY), ki so kršili stično črto na meji. KKTC je pozvala k izogibanju dejanjem, ki bi lahko porušila status quo, in napovedala sprejetje potrebnih ukrepov.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Zaradi zastoja pri uresničevanju načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev situacije v Gazi po prekinitvi ognja se povečuje verjetnost dejanske razdelitve območja na dva dela: enega pod nadzorom Izraela in drugega pod oblastjo Hamasa. Evropski uradniki opozarjajo, da bi takšna delitev lahko trajala več let in omogočila ponovno vzpostavitev oblasti Hamasa. Obnova naj bi bila omejena na območje pod izraelskim nadzorom.

Nemški kirurg Jan Wynands, ki dela za organizacijo Zdravniki brez meja v Gazi, je v pogovoru za RND poročal o tem, kako prekinitev ognja vpliva na zdravstvene razmere in zakaj je boj za preživetje za mnoge še vedno prisoten.

Svetovalec vrhovnega voditelja za mednarodne zadeve je poudaril, da svet prehaja iz enopolarnega v večpolarni in pravičnejši red, s čimer se končuje obdobje ameriške prevlade.

Rob Jetten, 38-letni politik s sloganom "Zmoremo", bi lahko postal naslednji nizozemski premier. Njegov vzpon sovpada z morebitnim zatonom evropske skrajne desnice.

Egiptovski zunanji minister Bader Abdel Ati je obiskal Port Sudan, kjer se je srečal s sudanskimi uradniki. Pogovarjali so se o okrepitvi dvostranskega sodelovanja in podpori pri reševanju sudanske krize. Minister je poudaril podporo Egipta stabilnosti in enotnosti Sudana. Razpravljali so tudi o sodelovanju na področjih trgovine, investicij, infrastrukture in vodne varnosti, pri čemer so izpostavili zavezanost mednarodnemu pravu v porečju Nila.

Švedsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Line Ishaq, 53-letne ženske iz Halmstada, na 12 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in hudih vojnih zločinov, storjenih v Siriji. Ishaqova je bila spoznana za krivo, ker je med vladavino Islamske države (IS) zasužnjevala ženske in otroke jazidov ter jih izpostavljala zlorabam.

Voditelji političnih strank v Maroku so pozdravili participativni pristop kralja Mohammeda VI. k posodobitvi in podrobni formulaciji pobude za avtonomijo Zahodne Sahare. Na srečanju s kraljevimi svetovalci so izrazili podporo prizadevanjem za iskanje rešitve za to sporno območje.

Qatar Fund for Development (QFFD) je podpisal sporazum o donaciji v vrednosti 1 milijon dolarjev z organizacijo ITF Enhancing Human Security (ITF) za podporo bolnišnici Palestine v Harmalah, Betlehem. Cilj je okrepiti medicinske in rehabilitacijske storitve za razseljene osebe iz Gaze.

Premier Rosen Željazkov je ob odprtju konference »Dialog o obrambi in demokraciji: Trdnjava svobode« v Sofiji dejal, da bo Bolgarija 1. januarja naredila zelo odločen korak k dokončanju njene evropske integracije na tej neizogibni, a izjemno težki poti od 10. novembra 1989. Bolgarska vlada je zavezana krepitvi svobode, kot jo razumejo in si jo prizadevajo graditi zadnjih 36 let.

Izraelske oborožene sile nadaljujejo z agresijo nad mestom Dženin in istoimenskim begunskim taboriščem že 295. dan zapored. Podrobnosti o žrtvah ali škodi niso navedene.

Premier Narendra Modi je prispel na dvodnevni državni obisk v Thimphu v Butanu, kjer se bo udeležil praznovanja 70. rojstnega dne četrtega kralja in se pogovarjal s tamkajšnjimi voditelji o okrepitvi dvostranskih odnosov. Obisk vključuje tudi otvoritev hidroenergetskega projekta Punatsangchhu-II, ključnega elementa energetskega partnerstva med državama. Modi je ob prihodu izrazil hvaležnost za topel sprejem in poudaril, da obisk odraža globoke vezi prijateljstva in sodelovanja med Indijo in Butanom.

UNICEF je sporočil, da Izrael preprečuje vstop ključnih dobrin v Gazo, vključno z milijon brizg, potrebnih za cepljenje otrok, in stekleničk za dojenčke. Zaradi tega je ministrstvo za zdravje v Gazi zamudilo z začetkom kampanje cepljenja otrok.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

Avstralija in mednarodna skupnost sta pozvani k ukrepanju glede groznega humanitarnega položaja v Gazi po dveh letih vojne. Poudarek je na nujnosti pomoči in reševanju življenj v regiji.

Mestna partnerstva v Hessnu pomagajo ukrajinskim mestom pri soočanju z vojno, od zagotavljanja šolskega pohištva v zakloniščih do izvajanja podjetniških projektov za ženske.

V televizijski oddaji »Maischberger« sta se spopadla politik AfD Markus Frohnmaier in politik CDU Norbert Röttgen glede vprašanja, ali Rusija predstavlja nevarnost za Nemčijo. Frohnmaier je branil Rusijo in trdil, da ne vidi nevarnosti, medtem ko mu je Röttgen očital zastopanje interesov Putina in širjenje ruske propagande.

Malezijski zunanji minister Datuk Seri Mohamad Hasan se bo v torek sestal s singapurskim kolegom dr. Vivianom Balakrishnanom v Kuala Lumpurju, pred 12. letnim srečanjem voditeljev Malezije in Singapurja.

Kljub začetnemu dogovoru med Izraelom in Hamasom o načrtu za mir, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

Britanski novinar in politični komentator Sami Hamdi, znan kot glasen kritik Izraela, bo izpuščen iz pripora ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE). Hamdi, ki je bil v priporu od konca prejšnjega meseca, se bo prostovoljno vrnil v Združeno kraljestvo, potem ko je sprejel ponudbo ameriške vlade. Njegova družina in Svet za ameriško-islamske odnose so potrdili njegovo izpustitev.

Afganistanski državljani, ki jim je nemška vlada obljubila sprejem, so ponovno prispeli v Nemčijo. Enajst afganistanskih državljanov je z redno linijo poletelo iz Islamabada v Hannover, s postankom v Istanbulu. V Pakistanu na priložnost za odhod v Nemčijo čaka še približno 1900 Afganistancev.

Ruski predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je izrazil dvom, da administracija Donalda Trumpa, kljub želji po končanju ukrajinske krize, razume resnično globino konflikta.

Župan New Yorka, Eric Adams, je obiskal Izrael od petka do torka. Srečal se je z izraelskimi uradniki, poslovnimi voditelji in člani tehnološke skupnosti. Obiskal je tudi verska mesta in razpravljal o okrepitvi prizadevanj proti antisemitizmu v New Yorku in po svetu. Adams je Izrael obiskal že leta 2023.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Diplomatski viri so poročali, da so Združene države v Varnostnem svetu razdelile osnutek resolucije, katere cilj je popolna prekinitev spopadov v Gazi.

Francosko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da omejitve Evropske komisije glede izdajanja večkratnih vizumov ne bodo vplivale na turistična potovanja ruskih državljanov. Veleposlaništvo bo še naprej izdajalo kratkoročne, vključno s turističnimi, vizumi. Francija je bila v letu 2024 druga država EU po številu sprejetih in odobrenih vlog za vizume ruskih državljanov. Evropska komisija je članicam EU predpisala prepoved izdajanja večkratnih schengenskih vizumov ruskim državljanom, vendar to ne bo preprečilo potovanj ruskim državljanom.

Žrtvi strmoglavljenja letala v Coral Springsu na Floridi sta bila identificirana kot Alexander Wurm, ustanovitelj krščanske službe Ignite the Fire, in njegova 22-letna hči Serena. S pomočjo za žrtve orkana sta letela na Jamajko.

Od začetka prekinitve ognja v Gazi 10. oktobra so izraelske sile storile 282 kršitev, pri čemer je bilo ubitih 242 civilistov, 620 pa ranjenih, je sporočil vladni medijski urad v Gazi. Po navedbah urada naj bi izraelske sile izvedle 88 streljanj, usmerjenih neposredno v civiliste, in 12 vdorov.

V Perzijskem zalivu se odvija dogajanje, ki bi lahko imelo odločilen vpliv na prihodnost Ukrajine. Začetek ključne verižne reakcije nakazuje na pomembne premike v mednarodnih odnosih in vojaških strategijah.

Libanonske oblasti so izpustile Hanibala Gadafija, sina pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. S tem se je končalo njegovo desetletno pridržanje zaradi domnevnega prikrivanja informacij o izginotju libanonskega klerika. Odvetnik je potrdil, da je bil Gadafi izpuščen po zaključku potrebne dokumentacije. Izpustitev je sledila nekaj dni po tem, ko so oblasti odpravile prepoved potovanja in znižale varščino.

Jared Kushner se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Jeruzalemu, da bi pritisnil na ohranitev krhkega premirja v Gazi in razpravljal o drugi, bolj kompleksni fazi dogovora. Izrael je dejal, da bo odločitev o ujetih borcih Hamasa sprejeta v sodelovanju z ZDA. Srečanja se je udeležil tudi Ron Dermer.

Rusija in Severna Koreja gradita most čez reko Tumanno, ki povezuje državi. Projekt, ki ga je poročal Newsweek, bo največji objekt na njuni meji.

Ali Larijani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je imel govor na srečanju »Mi in Zahod v mislih in idejah ajatole Hameneja«. V govoru je poudarjal vlogo Irana v odnosu do zahodnih držav.

Nekdanji iranski zunanji minister Zarif je poudaril dobre odnose z Rusijo, s katero naj bi Iran ohranjal uravnoteženo in neodvisno partnerstvo. Zarif je v času svojega mandata kar 28-krat obiskal Rusijo, kar jo uvršča med države z največ njegovimi uradnimi obiski.

Vatikan je sprožil preiskavo o domnevnem antisemitskem incidentu, v katerega je vpleten pripadnik Švicarske garde. Gardist naj bi med splošno avdienco 29. oktobra, ko je papež obsodil antisemitizem, naredil gesto pljuvanja proti dvema Judinjama na vhodu na Trg svetega Petra. Ženski sta bili del mednarodne judovske delegacije, ki se je udeležila avdience.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani se je v Dohi sestal s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Med uradnim srečanjem sta voditelja razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama na različnih področjih. Pogovori so potekali v prijateljskem ozračju v Amiri Diwan.

V Maasplasu pri belgijskem Ophovenu, blizu meje s Stevensweertom, je v nedeljo zvečer potonil čoln s tremi nizozemskimi državljani. Dva so rešili s podhladitvijo in ju odpeljali v bolnišnico, medtem ko so tretjega pogrešali. Kasneje so našli njegovo truplo. Iskalna akcija je bila nato prekinjena.

Ameriški odposlanec Džared Kušner se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Srečanje je potekalo v času, ko si Washington prizadeva za premirje v Gazi, dogovorjeno s posredovanjem ZDA.

Ministrica Elisa Spiropali je leto 2026 označila za prelomnico v procesu evropske integracije Albanije. Med predstavitvijo proračuna je v parlamentu poudarila, da Albanija vstopa v odločilno fazo na poti v Evropsko unijo. Spiropali meni, da bo prihodnje leto ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve vodilo zgodovinsko misijo.

Izrael je v skladu s prekinitvijo ognja v Gazi predal trupla 15 Palestincev v območje Gaze. Zdravstveni organ, ki ga nadzoruje Hamas, je sporočil, da so bili posmrtni ostanki predani s pomočjo Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). Od začetka prekinitve ognja pred mesecem dni je bilo predanih 315 palestinskih trupel, od katerih je bilo do zdaj identificiranih manj kot tretjina. Po izraelskih podatkih so v Gazi še vedno štiri izraelska trupla.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je britanski kralj Karel III. odigral ključno vlogo pri obnovitvi odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po nesoglasjih, ki so se pojavila v Beli hiši. Zelenski je to izjavil v intervjuju za The Guardian.

Nigerijska vlada je pozvala svoje državljane, naj ohranijo mirno kri, medtem ko se razvijajo diplomatske napetosti med Nigerijo in Združenimi državami Amerike. Minister za informiranje in nacionalno orientacijo, Mohammed Idris, je izjavil, da ima predsednik Bola Ahmed Tinubu vse potrebno za zaščito interesov Nigerije.

Zaradi padca stopnje cepljenja in vztrajnih izbruhov je Kanada izgubila uradni status države, ki je izkoreninila ošpice, 10. novembra 2025. Mednarodna zdravstvena agencija je preklicala status države brez ošpic. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ZDA kmalu sledile Kanadi.

Šef Pentagona, Pete Hegseth, je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle dva napada na plovila, ki pripadajo narkokartelom v Tihem oceanu. Napadi so bili izvedeni po neposrednem ukazu takratnega predsednika Donalda Trumpa.

Družina palestinskega politika Marvana Bargutija, ki je že leta zaprt v izraelskem zaporu, upa na njegovo izpustitev po izjavi Donalda Trumpa. V vasi Kobar na Zahodnem bregu ljudje že načrtujejo praznovanje njegove izpustitve. Barguti je na vrhu seznama sedmih pomembnih zapornikov, za katere je Hamas zahteval izpustitev v zameno za 20 izraelskih talcev v Gazi, vendar Izrael s tem ni soglašal.

Malezijske in tajske oblasti so po potopu čolna z muslimanskimi begunci Rohingya blizu njunih obal našle že 21 trupel. Iskanje preživelih se nadaljuje.

Madžarski premier Viktor Orbán je na družbenih omrežjih objavil fotografije svojega obiska v Washingtonu in zatrdil, da so dosegli svoj cilj. Poudaril je tudi, da bodo Madžarsko naredili veliko.

Iranski minister za kulturno dediščino, turizem in obrt Reza Salehi-Amiri ter njegov omanski kolega Salem bin Mohammed Al Mahrouqi sta razpravljala o okrepitvi dvostranskega sodelovanja na različnih področjih turizma. Poudarek je bil na skupnih pobudah v morskem in kulturnem turizmu, pa tudi na širitvi sodelovanja v zdravstvenem turizmu. Ministra sta izrazila željo po nadaljnji krepitvi vezi med državama.

Sekretar ruskega sveta za varnost je med srečanjem s predsednikom Egipta izjavil, da je celovita rešitev palestinskega konflikta mogoča le na podlagi mednarodnega prava, kar predstavlja edino praktično in izvedljivo pot.

Predsednik turške republike Severni Ciper, Tufan Erhürman, je 13. novembra na povabilo turškega predsednika Erdogana opravil svoj prvi uradni obisk v Turčiji. Predsednik za komunikacije Burhanettin Duran je potrdil, da je to prvi uradni obisk Erhümana v tujini.

Članek na RT navaja, da je Evropska unija opazila korupcijo v režimu Vladimirja Zelenskega, a še vedno želi, da Ukrajinci umirajo v posredniški vojni z Rusijo. Ukrajincem so obljubili, da če jih bo dovolj umrlo v tej vojni, se bodo lahko pridružili EU. Članek zaključuje, da je Zahod nezanesljiv.

Rusko sodišče je v odsotnosti obsodilo češko državljanko na 13 let zapora zaradi sodelovanja v bojih na strani Ukrajine. O tem je poročala ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na izjavo preiskovalnega odbora, ki v Rusiji opravlja vlogo zveznega urada za preiskovanje najhujših kaznivih dejanj.

Inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) so prejšnji teden obiskali iranska jedrska mesta, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Obisk se je zgodil po tem, ko je IAEA pozvala Iran k "resnemu izboljšanju" sodelovanja. Agencija je od junija izvedla več inšpekcij v Iranu, a je poudarila, da ji ni bil omogočen dostop do jedrskih objektov, kot so Fordow, Natanz in Isfahan.

Moldavski premier Alexandru Munteanu bo v četrtek, 13. novembra, opravil svoj prvi uradni zunanji obisk v Bukarešti. Srečal se bo z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Iliejem Bolojanom. Pogovarjali se bodo o dvostranskih odnosih, s poudarkom na projektih.

Na letališču Domodedovo so cariniki prijeli tujega državljana, ki je poskušal v Izrael pretihotapiti skoraj sedem tisoč repov kun. Po navedbah tiskovne službe ruske Zvezne carinske službe (FTS) so moškega prijeli, ko je poskušal izvoziti krznene izdelke.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Objavljeni so bili novi članki, ki obravnavajo možnost zaprtja vlade ZDA, mehiški načrt za boj proti nasilju v Michoacánu in novo nasilje v ekvadorskih zaporih.

Direktor FBI Kash Patel je prejšnji teden obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o fentanilu in vprašanjih kazenskega pregona, so za Reuters povedali viri, ki so seznanjeni s potovanjem. Obisk je sledil vrhu med predsednikoma ZDA in Kitajske. Namen obiska je bil iskanje rešitev za preprečevanje tihotapljenja fentanila.

Pojavile so se govorice, da naj bi hči Vladimirja Putina, Katerina Tihonova, želela zamenjati Sergeja Lavrova na položaju zunanjega ministra in s tem prevzeti nadzor nad smerjo Moskve. Te govorice so se pojavile ob govoricah o sporu med Putinom in Lavrovom, ki jih je Kremelj zanikal.

Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili je izjavil, da lahko Bruselj ponovno vzpostavi odnose s Tbilisijem, če prizna izbiro gruzijskega naroda in se vzdrži vmešavanja v notranje zadeve države. Poudaril je, da se je Bruselj oddaljil od skupnih evropskih vrednot, pri čemer je ključna spoštovanje demokracije. Papuašvili je pozval Bruselj, naj prizna izid parlamentarnih volitev leta 2024, na katerih je zmagala stranka Gruzijske sanje, in opozoril, da je nemogoče govoriti o spoštovanju demokracije, če se hkrati posega v voljo ljudstva.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo v torek srečal s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abbasom v Elizejski palači. Srečanje sledi uradni francoski pripoznanju palestinske države septembra. Razpravljali bodo o uveljavitvi prekinitve ognja v Gazi.

Afganistanski konzulat v Bonnu ponovno odpira svoja vrata pod vodstvom predstavnikov talibanov. Prejšnji generalni konzul in njegovo osebje so odstopili v znak protesta proti talibanski oblasti, zaradi česar je bil konzulat zaprt. Sedaj konzulat ponovno začenja opravljati svoje storitve.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

V Bosni in Hercegovini so na podlagi intenzivne izmenjave informacij med Črno goro in BiH aretirali črnogorskega državljana, za katerim je bila razpisana Interpolova rdeča tiralica.

Šrilanška mornarica je v zgodnjih jutranjih urah aretirala 14 indijskih ribičev iz Tamil Naduja zaradi domnevnega prečkanja mednarodne morske meje in vplutja v šrilanške vode. Ribiči so se s plovilom odpravili na ribolov iz Tharangambadija v okrožju Mayiladuthurai, ko so se soočili s tehničnimi težavami, ki so jih zanesle v šrilanške vode.

Delegacija nemške politične stranke Alternativa za Nemčijo (AdG), ki simpatizira z Rusijo, bo sredi novembra uradno obiskala Rusijo. Obisk je načrtovan med 13. in 16. novembrom in vključuje srečanja z ruskimi politiki, je dejal poslanec Bundestaga iz vrst AdG, Rainer Rotfuss.

Južnokorejski zunanji minister se je sestal s kambodžanskim premierjem Hunom Manetom in okrepil pritisk za zatrtje obsežnih spletnih prevar, ki so jih obtožili za brutalno smrt korejskega študenta. Hun Manet je na družbenih omrežjih potrdil srečanje z zunanjim ministrom Cho Hyunom in poudaril prizadevanja za boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim.

Zaradi regionalnih in mednarodnih razmer se pojavljajo pozivi k čimprejšnji oživitvi zunanje politike, ki naj bi bila po 12-dnevni vojni v stanju stagnacije. Poudarja se potreba po dinamiki in proaktivnosti zunanjepolitičnega aparata.

V Riu de Janeiru se je zgodil smrtonosni napad, ki je razkril obsežne in bogate kriminalne mreže v Braziliji. Spopadi so potekali z oklepnimi vozili, streljanjem z avtomatskim orožjem, helikopterji in oboroženimi droni, kar je povzročilo številne žrtve na ulicah.

ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.

Venezuelski zunanji minister je izjavil, da je država v stanju popolne pripravljenosti.

Južnoafriška vlada in vladajoči Afriški nacionalni kongres (ANC) sta se ostro odzvala na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo bojkotiral vrh G20 v Johannesburgu. Generalni sekretar ANC Fikile Mbalula je kritiziral Trumpa in ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki sta ponovila Trumpove obtožbe o slabem ravnanju z belimi kmeti v Južni Afriki, kar je Mbalula označil za imperialistično vmešavanje.

Nekdanji minister Mohibul Hasan Chowdhury trdi, da sta ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) in družina Hillary Clinton podpirali nemire v Bangladešu leta 2024, ki so pripeljale do odstavitve premierke Šejk Hasine. Po odstavitvi premierke je prišlo do stopnjevanja političnega nasilja, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi.

Salman Rushdie je bil v Ohiu počaščen z nagrado Dayton Literary Peace Prize za življenjsko delo. Nagrada priznava literarno vrednost in spodbujanje miru skozi dela pisateljev. Slovesnost je potekala po izidu njegovega prvega leposlovnega dela po napadu pred tremi leti. Dayton je bil leta 1995 prizorišče mirovnih pogajanj, ki so končala vojno na Balkanu.

Sudanska medicinska organizacija je obtožila paravojaške sile za hitro podporo (RSF), da so se "obupano lotile prikrivanja genocida". Obtožbe vključujejo sežiganje in zakopavanje trupel, da bi prikrile obseg nasilja.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je izjavil, da ima lahko Bolgarija pomembno vlogo pri obnovi in gospodarskem razvoju Libanona. Libanonski predsednik Žozef Aun pa je dejal, da so sprejeli odločitve v zvezi s praktičnimi koraki za odprtje redne letalske linije med Bejrutom in Sofijo.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

Analitik madžarskega Centra za temeljne pravice, Zoltán Koškovič, je opozoril, da bi lahko zaradi morebitne škode na naftovodu Družba Evropo pozimi zajel nov val ukrajinskih beguncev. Po njegovih besedah obstaja visoko tveganje, da bo več milijonov Ukrajincev iskalo zatočišče v Evropi.

Bela hiša poroča, da je v Gazo od oktobra vstopilo skoraj 15.000 tovornjakov s komercialnim blagom in humanitarno pomočjo. Po navedbah Bele hiše naj bi v Gazo dnevno vstopilo skoraj 700 tovornjakov pomoči, vendar Palestinci in humanitarne organizacije te številke oporekajo in trdijo, da gre za "načrtno stradanje".

Administracija nekdanjega predsednika Trumpa je znatno zmanjšala število beguncev, ki jih ZDA sprejmejo, in sicer na najnižjo raven v zgodovini. Poleg tega naj bi favorizirali sprejem belih Južnoafričanov. Trump je določil zgornjo mejo 7.500 beguncev, kar je 94-odstotno zmanjšanje glede na cilj 125.000, ki ga je postavil predsednik Biden. Zagovorniki beguncev zaradi tega razmišljajo o pravnih postopkih.

Številne azijske države spreminjajo svoja pravila za vstop tujcev. Kitajska je podaljšala možnost vstopa brez vizumov za avstralske državljane, medtem ko nekatere druge destinacije v Aziji sedaj zahtevajo dodatno dokumentacijo ali plačilo vstopnih taks.

Afganistanska agencija za varstvo okolja (NEPA) je izrazila zaskrbljenost, ker Afganistan ni bil povabljen na prihajajočo konferenco ZN o podnebnih spremembah v Braziliji (COP30), kljub temu da je država ena najbolj ranljivih na podnebne vplive. Talibanska vlada je izrazila razočaranje, saj meni, da bi morala biti prisotna, ker je Afganistan ena izmed držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.

Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval odvetnika Johna Coaleja za posebnega odposlanca ZDA v Belorusijo. Trump je poudaril Coalejeve uspehe pri pogajanjih za izpustitev talcev in izrazil pričakovanje, da bo Coale pritiskal za izpustitev več zapornikov. Coale je že uspešno sodeloval pri izpustitvi pripornikov v Belorusiji.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Tajfun Fung-wong je na severozahodnih Filipinih zahteval najmanj osem življenj in povzročil poplave, zemeljske plazove ter izpade električne energije v celih provincah. Število razseljenih ljudi ostaja več kot 1,4 milijona.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izrazil zaskrbljenost Teherana zaradi naraščajočih napetosti med Afganistanom in Pakistanom. Iran je ponudil pomoč pri deeskalaciji napetosti po nedavnih smrtonosnih obmejnih spopadih med državama. Araghchi se je o tem pogovarjal tudi z zunanjim ministrom afganistanske vlade Amirjem Khanom Muttaqijem, pri čemer sta obravnavala dvostransko sodelovanje.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je ostro obsodila nedavne napade na Srbe v Splitu in Zagrebu. Izrazila je ogorčenje nad tem, da Evropska unija molči o incidentih, ki se dogajajo v državi članici.

Zaradi izraelske vojne in blokade območja je v Gazi v zadnjih dveh letih zamudilo cepljenje eno od petih otrok, opozarja Agencija ZN za pomoč in delo (UNRWA). Ministrstvo za zdravje v Gazi ob podpori mednarodnih organizacij začenja kampanjo cepljenja za otroke do treh let, ki so zamudili osnovna cepljenja.

Medtem ko so republikanci iskali razlage za slabe rezultate stranke na nedavnih volitvah, se je predsednik Donald Trump posvetil drugim zadevam. Gostil je voditelje Srednje Azije na večerji v Beli hiši, kar kaže na to, da se kljub notranjim političnim izzivom posveča tudi zunanji politiki.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Karla Ornelas, mehiška veleposlanica v Peruju, je zapustila državo po ukazu perujske vlade. Razlog za prekinitev diplomatskih odnosov in posledično izgon veleposlanice je azil, ki ga je Mehika odobrila Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.

Kremelj je sporočil, da Rusija in Kitajska ne izvajata testiranj jedrskega orožja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da ruski predsednik Vladimir Putin ni izdal nobenega ukaza za pripravo na ruske jedrske poskuse, vendar bo Moskva ohranila pariteto, če bo to storila katera koli druga država. Peskov je tudi spomnil, da je Putin večkrat izjavil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je izjavil, da ga je januarja letos znanec opozoril, da bo "ena obveščevalna služba velike evropske države" poskušala preprečiti rušenje kompleksa Generalštaba. Selaković trdi, da se tuje službe borijo proti rušenju, ker ne želijo, da bi se Srbija zbližala z Združenimi državami Amerike.

Minister za evropske integracije Nemanja Starović je izjavil, da je Srbija, gledano po 33 pogajalskih poglavjih, za Črno goro najpripravnejša država kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Dodal je, da v poročilu Evropske komisije ni bilo zabeleženega nazadovanja Srbije v zadnjem letu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da se Turčija pripravlja na pošiljanje montažnih hiš v Gazo. Poudaril je, da je hiter prenos nujne pomoči v Gazo izjemno pomemben.

Predsednik se je v nedeljo zvečer v nacionalnem nogometnem centru srečal z igralci, strokovnim štabom in uradniki nogometne zveze. Med obiskom se je predsednik za nekaj trenutkov pridružil igralcem pri igri z žogo.

Dmitro Lubinec, pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice, je sporočil, da se je v Italiji aretiranemu Serhiju Kuznjecovu, ki je osumljen sabotaže plinovoda Severni tok, zdravstveno stanje močno poslabšalo.

Izraelske okupacijske sile so porušile hišo v vasi Burqin, ki se nahaja zahodno od mesta Salfit. Dogodek se je zgodil v Palestini.

Izraelske okupacijske sile so danes vdrle v sosesko Baten al-Hawa v Jeruzalemu in na silo izselile palestinske družine iz njihovih domov, da bi omogočile naselitev izraelskih naseljencev. Poteza je sprožila ogorčenje med Palestinci.

Trajekt Seabridge, ki je bil prvi po 14 letih, ni dobil dovoljenja za vplutje v rusko pristanišče Soči in se je vrnil v turški Trabzon po dveh dneh in pol čakanja na morju. Potnikom bodo povrnili stroške prevoza. Uprava Krasnodarskega okraja je pred tem sporočila, da je uvedba trajektne povezave preuranjena. Trajekt je bil tri dni zasidran blizu Sočija.

Število smrtnih žrtev v izgredih v ekvadorskem zaporu je naraslo na 31. Oblasti so potrdile, da je 27 zapornikov umrlo zaradi zadušitve. Do izgredov je prišlo ob premestitvi zapornikov v nov, strogo varovan zapor.

Združene države so s seznama sankcij umaknile sirskega predsednika za prehodno obdobje, Ahmeda aš-Šaraa, in ministra za notranje zadeve, Anasa Hasana Hataba, je sporočilo ameriško ministrstvo za finance. Ta poteza je del prizadevanj administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi Siriji ponudili možnost za okrevanje. Finančne omejitve in omejitve gibanja, ki so bile prej uvedene, bodo preklicane.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Afganistanski zunanji minister pod talibansko vlado, Amir Khan Muttaqi, se je v telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjal o pogovorih med talibani in Pakistanom, ki naj bi potekali v Istanbulu.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo Angelus ponovil poziv k prekinitvi ognja na vojnih območjih in pozval k prizadevanjem za mirovna pogajanja. Poudaril je, da bi s prekinitvijo ognja počastili spomin na žrtve.

V nedeljo se je v bližini meje med Tajsko in Malezijo prevrnil čoln, zaradi česar je po navedbah malezijskih pomorskih oblasti pogrešanih več sto ljudi. Do zdaj so rešili deset ljudi, našli pa so tudi eno truplo. Čoln je bil namenjen iz Buthidaunga v Mjanmaru.

Manfred Weber, vodja konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), je izrazil podporo ideji, da bi se sirijski begunci vrnili v svojo domovino. Poudaril je, da bi tisti Sirijci, ki so sposobni prispevati k obnovi države, morali zapustiti Nemčijo in Evropo ter se vrniti v Sirijo.

V Maramurešu v Romuniji sta bila aretirana dva brata, stara 24 in 25 let, zaradi tihotapljenja migrantov. Brata sta za plačilo pomagala trem ukrajinskim državljanom ilegalno prečkati državno mejo z motorji. Pri preiskavi so zasegli motorje, telefone in denar.

Velika Britanija in Nemčija sta opozorili na naraščajočo grožnjo ruskih in kitajskih vesoljskih satelitov, ki redno vohunijo za sateliti zahodnih sil. Državi sta v zadnjih tednih izpostavili pogoste primere ruskega sledenja, motenja in vmešavanja v njune satelite.

Hamas je Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ki je bil ubit pred približno enajstimi leti. Forenzični inštitut v Tel Avivu je ugotovil, da gre za ostanke dolgoletnega talca.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost za srečanje z ameriškim senatorjem Marcom Rubiem. V intervjuju za RIA Novosti je Lavrov poudaril nujnost redne komunikacije z državnim sekretarjem Združenih držav Amerike.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Oborožena veja islamističnega gibanja Hamas je napovedala, da bo vrnila posmrtne ostanke izraelskega častnika Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Truplo so našli v predoru v mestu Rafa. Hamas je Rdečemu križu predal krsto s truplom, ki naj bi bil Goldin, vključena pa je bila tudi na seznam posmrtnih ostankov, ki naj bi jih vrnili Izraelu v okviru dogovora o premirju. Identiteto trupla je treba še potrditi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti številnim visokim ruskim uradnikom, vključno z vodjo Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) Kirilom Dmitrijevom. Odloki so bili sprejeti na podlagi odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (SNBO).

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Hamas je predal Rdečemu križu truplo, za katerega trdi, da je truplo izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Hamas je truplo predal v okviru dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, in sicer kot eno od trupel talcev, ki naj bi jih vrnili Izraelu.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.

Super tajfun Fung-Wong je začel pustošiti po glavnem otoku Luzon na Filipinih. Oblasti so iz nevarnih območij evakuirale okoli 900.000 ljudi. Kljub temu, nekateri turisti tajfuna niso opazili.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.

V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.

Dva kenijska aktivista, Bob Njagi in Nicholas Oyoo, sta bila po 39 dneh pripora v Ugandi izpuščena. Predsednik Yoweri Museveni ju je obtožil, da sta strokovnjaka za organiziranje izgredov in da sta delala z opozicijo, da bi ga odstavila na januarskih volitvah. Aktivista, ki sta bila v Ugandi na shodu predsedniškega protikandidata Bobija Wina, sta poročala o slabem ravnanju med priporom.

Med Malezijo in Tajsko je potonil čoln z okoli 90 migranti, pri čemer je umrla najmanj ena oseba. Malezijske oblasti so sprožile reševalno akcijo in iščejo še dva pogrešana čolna z okoli 200 potniki. Skupno pogrešajo več sto ljudi. Malezija sicer sprejema milijone migrantov iz revnejših azijskih držav, ki pogosto delajo brez dokumentov v gradbeništvu ali kmetijstvu.

Mesec dni po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki se je zgodila po številnih neuspelih poskusih, ostaja stanje nestabilno.

V Maliju je skupina Nusrat al Islam val Muslimin, povezana z Al Kaido, prevzela odgovornost za ugrabitev treh egipčanskih državljanov. Za njihovo izpustitev zahtevajo 5 milijonov dolarjev odkupnine, kar odraža poslabšanje varnostnih razmer v regiji Sahel.

Kitajska ribiška ladja se je v nedeljo prevrnila ob jugozahodni obali otoka Gageo v Južni Koreji. Trije člani posadke so pogrešani, dva pa sta v srčnem zastoju, so sporočili predstavniki južnokorejske obalne straže. 98-tonska ladja je bila kasneje najdena prevrnjena.

Osem Palestincev je bilo v nedeljo poškodovanih v ločenih napadih izraelskih naseljencev na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Naseljenci so napadli domove in kmetijska zemljišča. Po poročanju agencije Anadolu so naseljenci s kamni in palicami napadli beduinsko skupnost Al-Arara severno od Vzhodnega Jeruzalema in pri tem sedem Palestincev različno hudo poškodovali. Uničili so tudi bivalne kontejnerje in povzročili materialno škodo.

Mjanmarska vojska je sporočila, da je porušila skoraj 150 stavb v poskusu zatrtja zloglasnega centra za spletne prevare blizu tajske meje. Uničeni objekti so vključevali telovadnico, spa, karaoke bar, spalnice in celo štirinadstropno bolnišnico. Mjanmar se bori proti spletnim prevaram, ki so se razširile v obmejnih regijah.

Kljub optimističnim napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Savdska Arabija ne bo normalizirala odnosov z Izraelom, dokler ne bo jasnega načrta za palestinsko državo. Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je pred obiskom v Washingtonu ponovil, da je rešitev palestinskega vprašanja ključna za normalizacijo odnosov.

Malezijski reševalci so našli sedem trupel migrantov iz Mjanmara in rešili 13 preživelih po potopu čolna. Čoln, ki je izplul iz mesta Buthidaung v mjanmarski zvezni državi Rakhine, je prevažal okoli 300 ljudi.

Senator Grigory Karasin je ostro obsodil izjave švedskega premierja Ulfa Kristerssona o Baltiškem morju, češ da pripadajo Švedski. Karasin meni, da Kristerssonova retorika spominja na nostalgijo po "pred-Petrovih časih".

Predsednik Republike Ciper Tufan Erhürman je azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu poslal čestitko ob dnevu zmage Azerbajdžana.

Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.

Načrtovani obisk skupine poslancev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Sočiju na srečanju "BRICS – Evropa" je razkril globoka notranja nesoglasja v stranki glede odnosov z Rusijo. Nemški časopis Süddeutsche Zeitung poroča o ostrih sporih med člani stranke glede te teme.

Arabske države so zavrnile ameriške pogoje za obnovo sektorja Gaza, ker se bojijo, da bi načrt ZDA lahko privedel do dolgoročne delitve Palestine, poroča Financial Times.

V mestu Kano v severni Nigeriji so potekali protesti proti grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem v državi. Protestniki, med katerimi so bili tudi člani islamskega gibanja IMN, so izražali nasprotovanje Trumpovim izjavam o morebitnem napadu na Nigerijo zaradi boja proti terorizmu in trditvam o genocidu nad kristjani.

Zaporizhzhia jedrska elektrarna je bila ponovno priključena na zunanje električno omrežje preko dveh linij, 'Dnjeprovska' in 'Ferosplavna-1', kar izboljšuje stabilnost napajanja. Vzpostavitev zunanjega napajanja ustvarja potreben rezervni sistem in povečuje odpornost elektroenergetskega sistema jedrske elektrarne.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da v Gazi še vedno 16.500 bolnikov čaka na evakuacijo za zdravljenje v tujini. Organizacija je v izjavi dejala, da je njena medicinska pomoč pripravljena na meji, in pozvala k ponovnemu odprtju prehoda Rafa.

Vilo ruske trgovinske delegacije na otoku blizu Stockholma je v soboto zgodaj zjutraj preletel dron in nanjo odvrgel barvo ter neznano lepljivo snov, preden je odletel, je sporočila policija. Nihče ni bil poškodovan, vile pa tudi niso evakuirali. Osebje trgovinske delegacije je opazilo dron in videlo, da je okoli 5.30 po lokalnem času odvrgel posodo z barvo in neznano snovjo. Preiskovalci so vzeli vzorce snovi za analizo in odprli primer.

Nemško zunanje ministrstvo je opozorilo potnike, ki načrtujejo potovanje v Združene države Amerike, da se pripravijo na morebitne dolge čakalne dobe na letališčih zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade. Ministrstvo je potnikom podalo tudi nekaj priporočil.

Severna Koreja je napovedala zaostritev odnosov z ZDA in Južno Korejo, potem ko sta državi obsodili preizkus severnokorejske balistične rakete. Južna Koreja je izstrelitev rakete, ki jo je Severna Koreja izvedla proti morju ob vzhodni obali, že obsodila in pozvala k prenehanju povečevanja napetosti med državama.

Iraški minister za zunanje zadeve je izrazil kritike glede podelitve Nobelove nagrade za mir osebi, ki po njegovem mnenju podpira vojno in zločine izraelskega režima. Minister se sprašuje, kakšna nagrada za mir je to, če jo prejme nekdo, ki zagovarja vojno.

Predsednik Južne Afrike, Matamela Cyril Ramaphosa, se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello v predsedniški palači Quirinale. Mattarella je ob sprejemu poudaril prijateljstvo in sodelovanje med državama. Ramaphosa se je srečal tudi s papežem.

Podpredsednik ruskega sveta federacije, Konstantin Kosachev, je izjavil, da je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne pošlje delegacije na vrh G20 v Južni Afriki, postavila ameriške zaveznike v neroden položaj. Kosachev je to zapisal na svojem kanalu Telegram.