Švicarski preiskovalci v smučarskem središču Crans-Montana nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije žrtev katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči zahteval najmanj 40 življenj. Ognjeni zublji so v baru Le Constellation izbruhnili le nekaj minut po polnoči, ko se je v prostorih trlo praznovalcev. Med prvimi identificiranimi žrtvami je tudi 14-letna deklica, ki velja za najmlajšo smrtno žrtev te tragedije. Oblasti so do sedaj uradno potrdile identiteto 17 oseb, medtem ko se družine preostalih pogrešanih spopadajo z negotovostjo. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so tragedijo najverjetneje povzročile namizne ognjemetne svečke, ki so zanetile požar v nabito polnem lokalu. Švicarska policija je poudarila, da je identifikacijski postopek izjemno počasen zaradi narave nesreče, kar povzroča neznosne bolečine svojcem, ki čakajo na uradne odgovore. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v novejši zgodovini Švice, ki je pretresla mednarodno javnost in sprožila vprašanja o varnostnih standardih v priljubljenih turističnih objektih.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodjem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala dodatnih 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari komaj 14 in 15 let.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti lastnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Francoski par, Jacques in Jessica Moretti, je osumljen povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih, se je zgodila v kletnih prostorih lokala približno uro po polnoči. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma namizni ognjemet na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Ogenj se je izjemno hitro razširil po stropnih oblogah, ki so bile po navedbah prič izdelane iz vnetljive pene za zvočno izolacijo. Med žrtvami je veliko mladih v najstniških letih in zgodnjih dvajsetih. Oblasti zdaj preverjajo, ali je objekt izpolnjeval varnostne standarde in ali so bili uporabljeni materiali skladni s predpisi o požarni varnosti, medtem ko lastnika trdita, da sta upoštevala vse normative.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Preiskava terorističnega napada v bližini Rdeče trdnjave v Delhiju, ki se je zgodil 10. novembra lani, je razkrila delovanje t. i. »beloovratniške« teroristične celice. Indijski uradniki so v nedeljo sporočili, da so v modul vključeni visoko izobraženi zdravniki, ki so za komunikacijo s pakistanskimi operativci uporabljali izpopolnjeno mrežo navideznih (ghost) SIM kartic in šifriranih aplikacij. Med osumljenci so bili identificirani zdravniki Muzammil Ganaie, Adeel Rather in Umar-un-Nabi, slednji pa je umrl med vožnjo vozila, naloženega z razstrelivom. Ugotovitve preiskave so postale podlaga za strožjo regulacijo digitalnih komunikacij v državi. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije (DoT) je na podlagi teh razkritij 28. novembra lani izdalo direktivo, ki od ponudnikov storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, zahteva neprekinjeno povezavo aplikacij z aktivno fizično SIM kartico v napravi. Osumljenci so namreč uporabljali protokol dveh telefonov, da bi se izognili nadzoru varnostnih služb, kar je sprožilo širšo razpravo o varnosti šifriranih komunikacijskih kanalov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ujetju v ameriški vojaški operaciji prispel v Združene države Amerike, kjer so ga prepeljali v zvezni priporni center v Brooklynu. Letalo z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores je najprej pristalo v letalskem oporišču Stewart v New Yorku, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na Manhattan in nato v Metropolitansko priporno središče (MDC) v Brooklynu. Ameriški mediji so objavili posnetke Madura v ujetništvu, na katerih je videti vklenjen in v obutvi za zapornike. Zapor v Brooklynu je v svetovni javnosti znan po tem, da v njem bivajo odmevni ujetniki, med njimi sta bila tudi Ghislaine Maxwell in glasbenik Sean 'Diddy' Combs. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to operacijo stopnjevala dolgoletne napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v neposreden vojaški poseg. Madurov prihod v pripor pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih ZDA za odstranitev socialističnega režima v Venezueli, ki so ga v Washingtonu večkrat označili za nezakonitega in vpletenega v mednarodni kriminal.

Vrhovno sodišče Venezuele je uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je s tem postala prva ženska na čelu države. Medtem ko jo nekateri vidijo kot 'pogumno borko' Madura, naj bi jo administracija Trumpa izbrala za zagotovitev varnega prehoda.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Župan Sočija, Andrej Prošunin, je sporočil, da so v Lazarevskem okrožju zabeležili potres z magnitudo 4, v osrednjem okrožju pa z magnitudo 3.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana uradno potrdile identiteto 16 dodatnih žrtev, s čimer se je število identificiranih pokojnikov povzpelo na 24. Skupno je v ognjeni stihiji življenje izgubilo približno 40 ljudi. Policija je ob tem razkrila pretresljiv podatek, da je bila najmlajša žrtev, katere identiteto so doslej potrdili, stara komaj 14 let. Postopek identifikacije preostalih žrtev se nadaljuje, saj so poškodbe trupel zaradi izjemno visokih temperatur v požaru zelo obsežne. Zaradi ene najhujših tragedij v zgodovini kraja je švicarska vlada za 9. januar napovedala dan nacionalnega žalovanja. Identifikacijski postopek, ki se je začel le dan po nesreči, vključuje forenzične strokovnjake in analize DNK, saj je vizualna prepoznava v večini primerov nemogoča. Dogodek je močno pretresel švicarsko javnost in smučarsko skupnost, preiskava o vzrokih požara pa še vedno poteka v sodelovanju z lokalnimi oblastmi kantonu Valais.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

V indijskem mestu Hyderabad so policisti med poostrenim nadzorom prometa pridržali voznika avtorikše, ki je vozil pod močnim vplivom alkohola. Incident se je zgodil na območju policijske postaje Chandrayangutta, kjer je moški po ustavitvi poskušal preprečiti postopek na nenavaden način. Iz neznanega vira je pridobil mrtvo kačo in z njo začel groziti prisotnim policistom, pri čemer je zahteval takojšnjo vrnitev svojega vozila. Lokalne oblasti so potrdile, da se je moški spopadal z organi pregona in kršil javni red, medtem ko so policisti opravljali redne meritve prisotnosti alkohola v krvi. Kljub bizarnim grožnjam z mrtvim plazilcem so policisti voznika obvladali in ga odvedli v pridržanje. Proti njemu bo sprožen kazenski postopek zaradi vožnje pod vplivom alkohola in oviranja uradnih oseb pri opravljanju dolžnosti. Dogodek sledi obdobju povečanega nadzora na indijskih cestah, kjer oblasti poročajo o naraščajočem številu kršitev prometnih predpisov.

Evropski policijski urad (Europol) je na seznam 50 najbolj iskanih ubežnikov uvrstil Radoja Zvicerja, domnevnega vodjo kavaškega klana iz Črne gore. Zvicerja, ki je bil označen za izjemno nevarno in morebiti oboroženo osebo, iščejo zaradi vodenja hudodelske organizacije in vpletenosti v mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami. Avstrijske oblasti ga sumijo tihotapljenja 83 kilogramov kokaina, zaradi česar je zoper njega razpisana tudi mednarodna tiralica Interpola. Preiskovalci so razkrili, da se ubežnik, rojen leta 1982 v Kotorju, poslužuje najmanj 14 lažnih identitet in uporablja ponarejene dokumente z imeni, kot so Josip Babić, Dragan Gojković in David Grepo. Europol je ob objavi revidiranega seznama ponovno pozval javnost k pomoči pri lociranju storilcev najtežjih oblik organiziranega kriminala. Poleg Avstrije ga aktivno iščejo tudi črnogorske varnostne službe, ki mu očitajo sodelovanje pri več umorih in drugih hudodelskih dejanjih, povezanih z vojno med balkanskimi narko klani.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je v uradni izjavi ostro obsodil ameriško operacijo, ki jo je označil za očitno kršitev mednarodnega prava in nedopusten poseg v suverenost druge države. Kitajska diplomacija poudarja, da takšna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in spodkopavajo temeljna načela diplomatskih odnosov. Incident predstavlja novo zaostritev v odnosih med velesilami, saj Kitajska vztrajno podpira venezuelsko vodstvo pod Madurom, medtem ko Združene države Amerike že dlje časa izvajajo pritiske na njegov režim. Odziv Pekinga odraža širše geopolitično rivalstvo in strateško zavezništvo med Kitajsko in Venezuelo.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Švicarske oblasti so uradno identificirale trupla šestnajstih novih žrtev katastrofalnega požara, ki je izbruhnil v lokalu Le Constellation v smučarskem letovišču Crans-Montana. Med nedavno identificiranimi žrtvami je najmlajša komaj 14-letna deklica, skupno pa je bilo med njimi kar devet oseb, ki so bile mlajše od 18 let. Žrtve prihajajo iz več evropskih držav, vključno s Švico, Italijo, Romunijo in Turčijo. Preiskava tragičnega dogodka v švicarskem turističnem središču še vedno poteka, medtem ko si strokovnjaki prizadevajo ugotoviti natančen vzrok požara, ki je uničil priljubljeno zbirališče smučarjev. Identifikacijski postopki so zahtevni in so vključevali sodelovanje različnih forenzičnih strokovnjakov, da bi svojcem zagotovili dokončne odgovore o usodi njihovih bližnjih. Policija v kantonu Valais nadaljuje z zbiranjem dokazov na prizorišču nesreče.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je v New York prispel v soboto, kjer so ga pravosodni organi v lisicah in pod strogim varovanjem privedli pred sodišče. Ameriško tožilstvo ga obtožuje »zarote za drogoterrorizem« oziroma vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, za kar mu bodo sodili v Brooklynu. Medtem ko so ga oblasti namestile v zloglasni pripor Metropolitan Detention Center, so v javnost prišli posnetki njegovega prihoda, na katerih je ujeti avtokrat deloval sarkastično. Zaradi nasilne odstranitve Madura z oblasti je v Venezueli nastala politična praznina, ki jo je začasno zapolnila dosedanja podpredsednica države kot vstopna interimska voditeljica. Administracija Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki naj bi jih vodil Madurov režim. V Venezueli in mednarodni skupnosti so se že pojavili ostri odzivi; medtem ko venezuelski begunci v ZDA proslavljajo, zaveznice prejšnjega režima, kot sta Rusija in Kitajska, opozarjajo na kršenje suverenosti. Razmere v južnoameriški državi ostajajo izjemno napete in negotove.

Nacionalna vremenska služba (NWS) je za širše območje mesta New York izdala opozorila pred sneženjem, ki je v nedeljo zjutraj pobelilo Manhattan, Brooklyn, Bronx, Queens in Staten Island. V mestu so zabeležili več kot 10 centimetrov snega, kar predstavlja prvo tovrstno snežno odejo po januarju leta 2022. Sneženje je zajelo tudi okoliška okrožja, vključno z Orange, Putnam, Rockland in Westchester, kar je povzročilo dodatne nevšečnosti v prometu. Medtem ko se severovzhod Združenih držav Amerike spopada z zimskimi razmerami, se zahodna obala, predvsem Kalifornija, sooča z nevarnostjo nenadnih poplav zaradi obilnih padavin. Raznolike vremenske razmere po državi so povzročile logistične težave v času prazničnih potovanj. V New Yorku so prebivalci in obiskovalci naleteli na zasnežene ulice, kar je upočasnilo mestni utrip, vendar so pristojne službe hitro začele s čiščenjem ključnih prometnic. Gre za nadaljevanje nestabilnega vremenskega vzorca, ki je regijo zajel že v dneh pred tem.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in najmlajši voditelj te ameriške metropole v zadnjem stoletju. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, je na slovesni zaprisegi pred mestno hišo napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da bo vladal drzno in v skladu s svojimi načeli, pri čemer se je zavezal k izboljšanju življenja delovnega ljudstva in krepitvi javnega prevoza. Slovesnost sta zaznamovali prisotnost vidnih progresivnih politikov, kot sta senator Bernie Sanders, ki je vodil javno zaprisego, in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je svojo pot začel s simbolično zasebno zaprisego opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, s čimer je želel izpostaviti pomen javne infrastrukture. Kljub prazničnemu vzdušju in veliki podpori volivcev, ki so se v tisočih zbrali na ulicah Manhattna, se novi župan že prvi dan sooča s kritikami, predvsem zaradi svojih stališč glede Izraela in radikalne socialne politike.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Kitajska vlada je v nedeljo ostro zahtevala od Združenih držav Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Madura so ameriške sile zajele v posebni vojaški operaciji, ki se je odvila v noči s petka na soboto, nakar so ga prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da morajo ameriške oblasti zagotoviti njegovo osebno varnost in spoštovati mednarodno pravo. Dogodek je povzročil takojšen premik v vodstvu Venezuele, kjer je vlogo začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko so se v javnosti pojavili posnetki Madura v New Yorku, so kitajski uradniki poudarili, da so takšna dejanja ZDA nesprejemljiva. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa v spor vpleta tudi Peking kot ključnega zaveznika venezuelskega režima.

Po zajetju Nicolása Madura v Caracasu so se pojavili mednarodni odzivi in zaskrbljenost glede spoštovanja mednarodnega prava. V New Yorku se pripravljajo na sojenje Maduru zaradi trgovine z drogami, kar sproža strah pred nevarnim precedensom. Ameriške sile so v noči na 3. januar bombardirale Caracas in okolico, kar je privedlo do Madurovega zajetja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške posebne enote Delta Force, prispel v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Videoposnetki, ki so jih objavili ameriški mediji, prikazujejo Madura v spremstvu agentov, pri čemer je obut v natikače in v roki drži plastenko vode. Po navedbah poročevalca mreže Fox News Treya Yingsta so Madura skupaj z njegovo soprogo aretirali v soboto v Caracasu, od koder so ga z vojaškim letalom prepeljali neposredno v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za privedbo venezuelskega voditelja pred sodišče, kjer se bo spopadal z obtožbami glede trgovine z mamili in narkoterorizma. Čeprav podrobnosti o sami aretaciji v Caracasu ostajajo skope, so ameriški uradniki potrdili, da je bil transport opravljen pod strogimi varnostnimi ukrepi. Madurova navzočnost na ameriških tleh v priporu pomeni zgodovinski premik v odnosih med državama in resen udarec za njegovo administracijo v Venezueli.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je sporočilo, da so njihove sile v zadnjih 24 urah izvedle obsežne napade na ključne objekte ukrajinske vojaške infrastrukture. Po uradnih navedbah so ruska operativno-taktična letalstva, brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija ciljali predvsem obrate za proizvodnjo in sestavljanje ukrajinskih brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Poleg proizvodnih prostorov so bili napadeni tudi kraji njihovega skladiščenja ter večja skladišča streliva. Ruska stran navaja, da so bili napadi izvedeni v 156 različnih okrajih, pri čemer so bili tarča tudi točki začasne namestitve ukrajinskih oboroženih sil in tujih plačancev. Kot so poudarili v Moskvi, so bili ti ciljno usmerjeni napadi del širše operacije onemogočanja ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje napadov z droni dolgega dosega. Ti dogodki so neposredno nadaljevanje strategije uničevanja vojaško-industrijskega kompleksa, ki so jo ruske sile stopnjevale že v preteklem mesecu, ko so ciljale tudi energetsko infrastrukturo, namenjeno oskrbi vojske.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Maroška generalna direkcija za meteorologijo je za nedeljo napovedala izrazito poslabšanje vremenskih razmer, ki vključuje obilne padavine in sneg. Po navedbah meteorologov so snežne padavine zajele vrhove Visokega in Srednjega Atlasa, kjer so se temperature spustile do štiri stopinje Celzija pod ničlo. Vremenska fronta prinaša deževje z občasnimi nevihtami v večji del države, vključno z regijo Tanger, severnimi in osrednjimi nižinami ter območjem Rif. Močne padavine in nevihte so zajele tudi regijo Sus, planoti Fosfatov in Oulmes ter območje Shiadma. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj intenzivni vremenski pojavi vplivajo na prometne povezave in vsakdanje življenje v gorskih skupnostih. Gre za nadaljevanje nestanovitnega obdobja, ki se je začelo že v prvih dneh leta, ko so državo prešli prvi hladni valovi in obilnejše padavine.

Mjanmarska vojaška hunta je v okviru vsakoletne amnestije ob dnevu neodvisnosti izpustila več kot 6000 zapornikov. Odločitev o množični izpustitvi prihaja le teden dni po izvedbi splošnih volitev, ki jih je mednarodna skupnost označila za pomanjkljive in nepravične. Med izpuščenimi naj bi bili po navedbah lokalnih virov predvsem posamezniki, ki so bili zaprti zaradi manjših kaznivih dejanj, čeprav opazovalci še preverjajo, ali so med njimi tudi politični zaporniki, ki so bili pridržani po vojaškem udaru. Izpustitve zapornikov so v Mjanmaru običajna praksa ob državnih praznikih, vendar so tokratne pod drobnogledom zaradi politične nestabilnosti v državi. Vojaške oblasti s tem dejanjem skušajo omiliti mednarodne pritiske in kritike glede legitimnosti nedavno izvedenih volitev. Kljub amnestiji tuji opazovalci opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni nasprotniki režima, vključno z nekdanjimi voditelji civilne vlade.

Obilno sneženje in poledica sta povzročila znatne motnje v železniškem in cestnem prometu na severozahodu Nemčije. Motnje so vplivale na avtobusni in železniški promet, avtoceste so bile zaradi poledice blokirane. Kljub nevšečnostim v prometu pa so nekateri prebivalci uživali v zimskih športih.

V švicarskem letovišču Crans-Montana so se s tiho procesijo poklonili žrtvam požara v baru, ki je na silvestrovo zahteval 40 življenj. Med žalujočimi je bila tudi mati, ki se je poslovila od svojega sina.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je Kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo njegovo izpustitev. Hu Xijin, nekdanji urednik časopisa Global Times, je podprl uradno stališče Kitajske, vendar je bil deležen kritik kitajskih uporabnikov spleta. Maduro se je dan pred aretacijo sestal s kitajskim odposlancem in poudaril prijateljstvo med državama. Zimsko bejzbolska liga v Venezueli je začasno prekinila tekmovanja. Igralca bejzbola, ki igrata za kitajski klub sta sporočila, da sta varna.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po uradni obtožbi na zveznem sodišču v New Yorku prepeljan v zvezni priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriške oblasti so proti njemu vložile obtožnico zaradi trgovine z orožjem in mamili, kar je sledilo nedavni operaciji ameriških sil, v kateri so Madura pridržali v Venezueli in ga prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Skupaj z njim so v priporu pridržali tudi njegovo soprogo Cilio Flores. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal vzpostavitev začasne uprave v Venezueli. Medtem ko venezuelski uradniki poudarjajo, da aretacija ne vpliva na Madurov predsedniški status, so ameriški mediji objavili prve fotografije nekdanjega voditelja v ujetništvu. Premestitev v zloglasni brooklynski zapor potrjuje resnost namer ameriškega pravosodja pri izvedbi kazenskega pregona zoper venezuelsko politično vodstvo.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Švicarska policija je identificirala dodatnih 16 žrtev požara v Crans-Montani, s čimer se je skupno število identificiranih povzpelo na 24. Med identificiranimi je tudi državljan Srbije Stefan Ivanović, ki je delal kot varnostnik v baru Constellation. Po navedbah prijateljev je Ivanović umrl, medtem ko je pomagal drugim pri reševanju.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.

Po sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, je dolžnosti vršilke dolžnosti voditeljice države prevzela Delcy Rodríguez. Rodríguezova, ki je veljala za tesno zaveznico Madura in vplivno tehnokratinjo znotraj chavista gibanja, je vodenje države prevzela v obdobju izjemne politične negotovosti. Njen vzpon na čelo države se dogaja v senci mednarodnih pretresov in vprašanj o prihodnji lojalnosti vladajoče elite. Zajetje Madura, ki se je odvilo 3. januarja 2026, predstavlja tektonski premik v latinskoameriški politiki. Operacija, ki so jo vodile ameriške sile pod administracijo Donalda Trumpa, temelji na obtožbah o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Medtem ko so nekatere sosednje države, kot je Brazilija, operacijo obsodile kot kršitev suverenosti, venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado v dogodku vidi priložnost za demokratične spremembe. Usoda režima pod vodstvom Rodríguezove ostaja negotova, saj se država spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Več kot 50.000 gospodinjstev in približno 2000 podjetij v jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj ostalo brez oskrbe z električno energijo zaradi obsežnega požara na enem izmed mostov, kjer potekajo ključni napajalni kabli. Po navedbah lokalnega upravljavca omrežja je prišlo do resnih poškodb infrastrukture, kar je povzročilo takojšen izpad v oskrbi prebivalstva in gospodarstva. Čeprav so dežurne ekipe v noči na nedeljo uspele delno vzpostaviti napajanje za nekaj tisoč družin, pristojne službe opozarjajo, da bodo celovita sanacijska dela trajala več dni. Dogodek je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju prebivalcev, saj so nekateri predeli nemške prestolnice ostali popolnoma odrezani od omrežja, medtem ko se oblasti še vedno spopadajo s tehničnimi posledicami uničenja kablov.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

V ZDA so se protesti proti zajetju Nicolása Madura razširili, vključno s protestom pred Belo hišo v Washingtonu in protestom v Little Rocku v Arkansasu. Nicolás Maduro Guerra je ponovno pozval k protestom. V Venezueli so potekali protesti v podporo Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Ameriški predsednik Trump je opozoril novo začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je dejal, da so ZDA 'prevzele nadzor' nad Venezuelo, čeprav je državni sekretar Marco Rubio izjavil, da ZDA ne bodo upravljale Venezuele, temveč bodo uporabile naftno blokado za dosego sprememb. Nicolásu Maduru bo v New Yorku sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Načrt za odstranitev venezuelskega voditelja Nicolása Madura je bil v Beli hiši pripravljen že med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, kažejo razkritja nekdanjih svetovalcev in poročila ameriške televizijske mreže CNN. Ta strateški dokument je služil kot podlaga za nedavne vojaške operacije, ki so privedle do zajetja Madura s strani ameriških posebnih enot Delta. Nekdanji sodelavci sedanjega ameriškega predsednika so potrdili, da je bila ideja o zamenjavi oblasti v Caracasu dolgotrajna prioriteta Trumpove zunanje politike, kar postavlja nedavne dogodke v širši kontekst večletnih prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Operacija, ki jo je Trump nedavno opisal kot izjemno vojaško predstavo, je bila po poročanju medijev v tleh načrtovana z visoko stopnjo natančnosti, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni parametri. Trumpove grožnje drugim latinskoameriškim voditeljem, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nakazujejo na širšo regionalno strategijo Združenih držav Amerike, ki temelji na načrtih iz leta 2017 in naprej. Medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, svetovna javnost s pozornostjo spremlja nadaljnje korake Washingtona, ki so se očitno kalili skozi oba Trumpova mandata.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

V nemški prestolnici Berlin se prebivalci spopadajo z obsežnim izpadom električne energije, ki naj bi po napovedih pristojnih služb trajal več dni. Zaradi prekinitve dobave električne energije so številna stanovanja ostala brez ogrevanja, kar je mnoge prebivalce prisililo v zapustitev svojih domov in iskanje zatočišča vasilnih namestitvah. Mestne oblasti so vzpostavile zasilna bivališča in svetlobne stebre, kjer lahko državljani med drugim napolnijo mobilne naprave. Policija je na prizadetih območjih okrepila svojo prisotnost, da bi zagotovila varnost in preprečila morebitne izgrede ali kazniva dejanja v času teme. Razmere so kritične predvsem zaradi nizkih temperatur, saj so stanovanja brez delujočih ogrevalnih sistemov hitro postala neprimerna za bivanje. Reševalne ekipe in tehniki si prizadevajo čim prej odpraviti napako, vendar natančen čas ponovne vzpostavitve omrežja ostaja neznan.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Vrhovno sodišče Venezuele (TSJ) je v soboto, 3. januarja, odredilo, da dotedanja izvršna podpredsednica Delcy Rodríguez nemudoma prevzame dolžnosti začasne predsednice republike. Odločitev ustavnega senata vrhovnega sodišča temelji na potrebi po zagotavljanju kontinuitete upravljanja države in popolne zaščite republike v odsotnosti Nicolása Madura. Sodnica Tania D'Amelio je v uradni izjavi poudarila, da Rodríguezova dolžnosti prevzema v strogem skladu z venezuelsko ustavo in veljavno zakonodajo. Imenovanje Rodríguezove na čelo države se je zgodilo po tem, ko se je sama neposredno obrnila na sodišče, da bi razjasnilo status izvršne oblasti. Čeprav natančne okoliščine odsotnosti Nicolása Madura v uradnem poročilu niso podrobno pojasnjene, sodni nalog zahteva takojšen prevzem pooblastil, da se prepreči institucionalni vacuum. Delcy Rodríguez, ki velja za tesno zaveznico dosedanjega predsednika, bo tako vodila državo do vzpostavitve rednih razmer oziroma novih političnih odločitev.

Tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je ostro obsodil nedavno dejanje Združenih držav Amerike, ki so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čelik je v uradni izjavi poudaril, da je politična suverenost izključno v rokah venezuelskega ljudstva, in opozoril, da Turčija ne odobrava nobenih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo ali načela politične legitimnosti. Po navedbah turške strani gre pri ameriškem posredovanju za neposreden napad na suverenost tuje države. Čelik je izpostavil, da so dejanja Washingtona, ki so privedla do odstranitve oziroma pridržanja Madura, nesprejemljiva v okviru sodobnih mednarodnih odnosov. Turčija s tem sporočilom utrjuje svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na spoštovanju izidov nacionalnih volitev in nasprotovanju zunanjim vmešavanjem v notranje zadeve suverenih držav.

Po tragičnem požaru v Crans-Montani je bila identificirana 14-letnica med smrtnimi žrtvami. Bar, kjer je ogenj izbruhnil med novoletno zabavo, je bil priljubljen med mladimi in se je za približno 40 ljudi spremenil v smrtno past. Številni svojci, ki so pogrešali svoje otroke po zabavi, so prejeli žalostno potrditev.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo potrdilo, da je osemnajstletni državljan Romunije izgubil življenje v uničujočem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Mladi moški je bil po nesreči sprva razglašen za pogrešanega, vendar so švicarski organi po izvedbi postopkov identifikacije potrdili njegovo smrt. Žrtev je ena izmed več oseb, ki so jih zajeli ognjeni zublji v tragičnem dogodku med praznovanjem novega leta. Ministrstvo je v uradni izjavi navedlo, da so o smrti mladeniča že obvestili njegove sorodnike in da romunski konzularni predstavniki nudijo vso potrebno pomoč pri urejanju dokumentacije za prevoz posmrtnih ostankov v domovino. Identifikacija žrtev v Crans-Montani je bila dolgotrajna, saj je bilo poleg romunskega državljana identificiranih še 17 drugih žrtev oziroma prizadetih oseb, kar kaže na velik obseg tragedije, ki je pretresla to priljubljeno turistično destinacijo v kantonu Valais.

V New Yorku se je začelo sojenje Nicolásu Maduru zaradi narkoterorizma. Maduro in njegova žena sta bila iz zapora prepeljana v sodno dvorano. V Caracasu so se v bližini predsedniške palače odvijali siloviti boji, nad njo pa so leteli droni. Venezuelsko tožilstvo je sprožilo preiskavo o smrtnih žrtvah ameriškega napada minuli konec tedna.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Venezuelsko prestolnico Caracas je po nedavnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike zajel val negotovosti in strahu. Prebivalci poročajo o naraščajoči zaskrbljenosti glede prihodnosti države in vprašanja dejanske politične oblasti. Juan Pablo Petrone, stanovalec Caracasa, je za medije izrazil splošno razpoloženje državljanov z vprašanjem o tem, kaj prinaša jutrišnji dan. Razmere v državi so po napadu izjemno napete, saj prebivalstvo ne ve, kdo dejansko nadzoruje ključne državne institucije. Prizori z ulic kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti med civilisti, ki se spopadajo s posledicami ameriške operacije. Politična prihodnost Venezuele ostaja nejasna, medtem ko se humanitarne in varnostne razmere v prestolnici hitro spreminjajo.

Švicarska policija je identificirala prvih enajst žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana in po najnovejših podatkih terjal 40 življenj. Med prepoznanimi žrtvami je osem mladih oseb, starih med 16 in 24 let, ki so bivale v Švici, medtem ko italijanski mediji poročajo, da so med preostalimi umrlimi tudi trije državljani Italije. Preiskovalci nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja težko prepoznavna. Tragedija v Crans-Montani velja za eno najhujših nesreč v švicarskih gorskih letoviščih v zadnjih desetletjih. Od 119 poškodovanih oseb jih je bilo 113 že identificiranih, vendar se številni še vedno borijo za življenje v kritičnem stanju. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti dogodka razglasile petdnevno državno žalovanje, medtem ko preiskava o vzrokih za izbruh ognja v lokalu sredi novoletnega praznovanja še poteka.

V avtonomnem okrožju Čukotka na skrajnem vzhodu Rusije se je v soboto, 3. januarja, zgodila tragična nesreča, v kateri je pod ledom utonil mladoleten otrok. Po podatkih lokalnega preiskovalnega urada je 28-letni moški upravljal neregistrirane snežne sani znamke Yamaha, na katere so bile pripete sani s potniki. Skupina se je odpravila na pot iz vasi Inčoun proti vasi Lavrentija, ko je med vožnjo po zaledeneli površini led popustil pod težo vozila. Prevozno sredstvo je potonilo v mrzlo vodo, pri čemer je otrok padel v morje in na kraju nesreče umrl zaradi podhlajenosti. Vozniku je iz vode uspelo rešiti 39-letno sopotnico, ki so jo kasneje zaradi poškodb in šoka prepeljali v bolnišnico. Ruski preiskovalni komite je proti vozniku že uvedel kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in kršenja pravil varne vožnje z neregistriranim vozilom.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in napovedal ambiciozno progresivno agendo, ki se osredotoča na dostopna stanovanja in krepitev vloge delavskega razreda. Kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta je 34-letni demokrat zaprisegel na dveh slovesnostih, pri čemer mu je drugo zaprisego predal senator Bernie Sanders. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je v svojem govoru poudaril, da bo mestna oblast pod njegovim vodstvom aktivno in drzno uporabljala svojo moč za izboljšanje življenja meščanov. Ena izmed prvih potez novega župana je bila razveljavitev izvršnih ukazov njegovega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani je to odločitev utemeljil kot nujno za vzpostavitev nove smeri upravljanja mesta, potem ko se je Adams leta 2024 soočil z zveznimi obtožbami zaradi nezakonitih prispevkov za kampanjo. Kljub kritikam nekaterih medijev glede radikalnosti njegovega programa, Mamdani uživa močno podporo progresivnega krila stranke, kar sta s svojo prisotnostjo potrdila tudi Alexandria Ocasio-Cortez in Bernie Sanders. Njegov nastop označuje začetek obdobja, v katerem namerava mestna hiša povečati javne investicije in socialno varnost prebivalcev.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Po ameriškem zračnem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura so potekali protesti po vsem svetu. V Ottawi so protestniki izrazili različna mnenja o Nicolásu Maduru pred ameriškim veleposlaništvom, medtem ko so se v Parizu zbrali demonstranti, da bi obsodili ameriško agresijo. Protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju so potekali tudi v New Yorku, kjer je Maduro zaprt, in Little Rocku, kjer so se prebivalci Arkansasa zbrali pred državnim kapitolom. V Venezueli so potekale demonstracije v podporo ugrabljenemu predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York in napovedal novo obdobje vodenja največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je v svojem nastopnem govoru obljubil ambiciozne reforme, osredotočene na izboljšanje življenja delavskega razreda in krepitev javnega prevoza. Na položaju je nasledil predhodnike po zmagi, ki je temeljila na visoki volilni udeležbi in podpori progresivnega krila Demokratske stranke. Slovesnost so zaznamovali številni simbolni dogodki, vključno z zasebno polnočno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, s čimer je novi župan poudaril svojo zavezo k posodobitvi mestne infrastrukture. Javni del zaprisege je na stopnicah mestne hiše vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodka pa se je udeležila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je s tem postal prvi muslimanski župan New Yorka, prvi voditelj južnoazijskega porekla in najmlajša oseba na tem položaju v zadnjem stoletju. Že prvi dan mandata je Mamdani začel z uporabo podzemne železnice za pot v službo, s čimer je želel ohraniti stik z vsakdanjim življenjem prebivalcev. Kljub prazničnemu vzdušju se novi župan že spopada s prvimi kritikami in političnimi pritiski, predvsem glede stališč do zunanjepolitičnih vprašanj in napovedanih radikalnih sprememb v mestni upravi. Njegov mandat bo po mnenju analitikov ključen preizkus za progresivno politiko na lokalni ravni v Združenih državah Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Ameriške letalske sile so v noči na soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na Caracas in okolico, kar je privedlo do zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle posebne enote, ki so Madura že prepeljale na ameriško ozemlje. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje se Maduro, njegova žena in sin soočajo z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Med vojaško operacijo v prestolnici na ameriški strani po prvih poročilih ni bilo žrtev. Vrhovno sodišče Venezuele je po aretaciji predsednika odredilo, da bo njegove pooblastila začasno prevzela podpredsednica države. Medtem ko so nekateri deli Latinske Amerike vojaško posredovanje pozdravili, so se v Združenih narodih odzvali z zaskrbljenostjo. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska akcija predstavlja za mednarodno pravo. Nicolas Maduro se trenutno nahaja na krovu ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer mu bodo sodili pred ameriškim sodiščem.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Pripadniki ruskih oboroženih sil so na bojišču izvedli nenavadno akcijo, v kateri so ukrajinskim položajem na prvi bojni črti poslali dron, ki je nosil novoletno jelko. O dogodku so v nedeljo, 4. januarja, poročali ruski vojni dopisniki preko kanala na družbenem omrežju Telegram. Po dostopnih informacijah je šlo za simbolično gesto oziroma specifično obliko psihološkega delovanja v času praznikov. Incident se je zgodil v času trajajočih spopadov, kjer obe strani redno uporabljata brezpilotne letalnike za različne namene. Tokratna uporaba drona za dostavo novoletnega simbola namesto bojnega tovora izstopa kot redek primer nekonvencionalne dejavnosti na fronti. Poročilo o dogodku se je hitro razširilo po ruskih medijskih kanalih, ki so akcijo označili za posebno novoletno darilo nasprotniku.

Letalska družba Iran Air je sporočila, da je na letu številka IR 311, ki bi moral danes ob 6.40 zjutraj poleteti iz Teherana proti Ahvazu, prišlo do resne tehnične okvare na motorju letala. Po navedbah pilota in uradnem obvestilu prevoznika je bila zaradi napake odpovedana načrtovana pot, kar je povzročilo precejšnjo zamudo in nezadovoljstvo med potniki. Incident so spremljala poročila o tem, da so bili potniki približno dve uri ujeti v letalu na vzletni stezi, preden so se lahko izkrcali. Iranski nacionalni letalski prevoznik je v izjavi za javnost pojasnil, da so bili postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli, vendar podrobnosti o naravi okvare motorja niso razkrili. Potniki so morali na nadomestni polet čakati v letališki stavbi, medtem ko so tehniki preučevali obseg poškodb na plovilu.

Indonezijski reševalci so v nedeljo našli drugo truplo med iskanjem španskega nogometnega trenerja in njegovih dveh otrok, ki so pogrešani, potem ko se je med božičnimi prazniki potopila turistična ladja.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada na naselje Horli v okupirani ukrajinski regiji Herson povečalo na 29. Uradna govornica odbora Svetlana Petrenko je navedla, da sta med ubitimi tudi dva mladoletnika, skupno število ranjenih pa znaša najmanj 60 oseb. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, 1. januarja, s ciljem na omenjeno vas. Ruska stran dogodek opisuje kot neposreden ukrajinski napad na civilno infrastrukturo, pri čemer preiskovalci še naprej ugotavljajo identiteto žrtev in obseg povzročene škode. Ukrajinska stran uradno napada na to specifično lokacijo in civilnih žrtev v takšnem obsegu ni potrdila, vendar so ruske oblasti na zasedenih območjih že začele s postopki izplačevanja socialnih odškodnin družinam ubitih. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za enega izmed najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju.

Švicarske oblasti so uradno potrdile, da je bil v ruševinah nočnega kluba Le Konstelasion v smučarskem središču Crans-Montana najden mrtav 31-letni srbski državljan Stefan Ivanović. Ivanović je bil od novoletne noči, ko je v elitnem letovišču izbruhnil katastrofalen požar, pogrešan, njegovo truplo pa je družina identificirala s pomočjo analize DNK. S tem se je potrdila tragična usoda še ene osebe, ki je bila v času nesreče v priljubljenem lokalu. Dogodek je neposredno povezan s silovito eksplozijo in ognjenimi zublji, ki so med silvestrovanjem uničili bar in povzročili visoko število žrtev. Čeprav so švicarski preiskovalci sprva preverjali različne možnosti, je tožilstvo kantona Valais že izključilo možnost namernega požiga. Požar naj bi po nekaterih pričevanjih sprožila pirotehnična sredstva, ki so hitro vnela stropno oblogo kluba, kar je vodilo do nekontroliranega širjenja ognja in kasnejše eksplozije.

Čilski predsednik Gabriel Boric je v Madridu ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike v povezavi z Venezuelo, pri čemer je izrazil nasprotovanje napovedim o prevzemu neposrednega nadzora nad ozemljem te južnoameriške države. Boric je poudaril, da spoštovanje suverenosti in ozemljske celovitosti vseh držav predstavlja kritično mejo v mednarodnih odnosih, ki je ni dopustno prestopiti pod nobenim pogojem. Po njegovih besedah bi takšen precedens lahko ogrozil stabilnost celotne regije in postavil nevaren zgled za prihodnost. Predsednik je v svojem nagovoru opozoril na resnost situacije z izjavo, da se danes to dogaja Venezueli, jutri pa se lahko zgodi kateri koli drugi državi. S temi besedami je Boric zavzel jasno stališče proti zunanji vojni intervenciji in enostranskim potezam administracije Donalda Trumpa. Čile, ki velja za eno najstabilnejših demokracij v Latinski Ameriki, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zagovornika mednarodnega prava in diplomatskih rešitev v okviru latinskoameriškega prostora.

Vrhovno sodišče Venezuele je v odločitvi ustavnega sveta določilo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila nenadni aretaciji in odstranitvi Nicolasa Madura iz države, ki so jo v obsežni vojaški operaciji izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike. Sodišče je razsodilo, da mora Rodriguezova prevzeti dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice zaradi odsotnosti dosedanjega voditelja. Operacija ameriških specialnih enot, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila politično praznino v Caracasu, ki so jo venezuelske institucije poskušale zapolniti z imenovanjem podpredsednice. Razmere v državi ostajajo napete, saj gre za neposredno vojaško posredovanje tuje sile, ki je privedlo do ujetja najvišjih državnih predstavnikov, vključno z Madurovo soprogo Cilio Flores. Delcy Rodriguez bo državo vodila v času izredne negotovosti, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega.

Ruske oborožene sile so v zadnjih 24 urah izvedle silovito obstreljevanje 31 naselij v ukrajinski regiji Herson, pri čemer sta po navedbah lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka, še dva pa sta bila ranjena. Aleksander Prokudin, načelnik vojaške uprave Hersonske oblasti, je prek aplikacije Telegram sporočil, da so bili napadi usmerjeni predvsem na civilno infrastrukturo, vključno s socialnimi ustanovami in objekti kritične infrastrukture. Ruska stran je v teh napadih uporabila različno topništvo in vodene letalske bombe, kar je povzročilo obsežno materialno škodo na stanovanjskih objektih in javnih zgradbah. Napadi predstavljajo nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem območju, kjer se ukrajinske sile spopadajo z nenehnimi poskusi ruske strani, da bi destabilizirala nadzor nad osvobojenimi deli regije. Humanitarne razmere na prizadetih območjih ostajajo kritične, saj so prebivalci podvrženi stalnim tveganjem za življenje.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

V Novi Mehiki so se pojavile padavine v obliki dežja in snega, vendar so snežne padavine ostale minimalne zaradi visoke nadmorske višine. Napovedano je toplejše in bolj suho vreme ob koncu tedna. Izdana so bila nova opozorila zaradi snega, pričakuje se še več snega. Na nekaterih smučiščih so spremenili ure obratovanja; Mt. Hood Meadows je bil zaprt zaradi prepojenega snega.

Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi. Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.

Avstralske reševalne službe so po več dneh intenzivnega iskanja uradno prekinile ločeni iskalni akciji za najstnikom in moškim, ki sta izginila v morju v bližini Sydneyja. Odločitev so sprejeli po tragičnem novoletnem obdobju, v katerem je na vzhodni obali Avstralije v različnih incidentih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Ena izmed akcij se je nanašala na 16-letnega fanta, ki je bil udeležen v prevrnitvi čolna pri Palm Beachu na zadnji dan leta 2024, medtem ko je druga akcija vključevala iskanje plavalca, ki so ga nazadnje videli v težavah v vodi. Prekinitev iskanja sledi incidentu, v katerem je ob prevrnitvi plovila že umrl 47-letni moški, reševalci pa kljub uporabi helikopterjev in plovil niso našli preživelih. Lokalne oblasti opozarjajo na povečano nevarnost v morju v tem času leta, saj se policija in reševalne ekipe spopadajo z enim najbolj smrtonosnih začetkov leta na avstralskih plažah v zadnjem času. Kljub prekinitvi aktivnih operacij bodo organi še naprej spremljali območje v okviru rutinskih patrulj.

Grčija se je odzvala na prošnjo Švice in ponudila pomoč pri zdravljenju žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana. Švica je pomoč zaprosila prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito, potem ko se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. Po zadnjih uradnih podatkih je v ognju življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Preiskovalci na prizorišču nesreče v kantonu Valais si medtem prizadevajo za identifikacijo vseh žrtev. Policija je sporočila, da so procesi prepoznave zahtevni, kar povzroča neznosno čakanje za družine pogrešanih. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar povzročile prskalice, ki so bile uporabljene med praznovanjem v nabito polnem lokalu. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo o kršitvah varnostnih predpisov, medtem ko se država spopada s posledicami te množične nesreče.

Ameriške oblasti so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores prepeljale v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Po poročanju televizijske mreže CNN, ki se sklicuje na vire pri newyorški policiji, so se pojavile prve fotografije Madura v vklenjenem stanju, kar potrjuje njegovo aretacijo in premestitev v Združene države Amerike. Analitik John Miller je za medije pojasnil, da bosta Maduro in Floresova v priporu verjetno nastanjena ločeno. Incident predstavlja dramatičen vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja še niso popolnoma pojasnjene, fotografije iz pripora kažejo Madura z zaprtimi očmi in v lisicah, kar nakazuje na resnost postopkov, ki jih zoper njega vodijo ameriški organi kazenskega pregona.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Vojska Južne Koreje je sporočila, da je Severna Koreja v nedeljo zjutraj okoli 7.50 po lokalnem času izstrelila več balističnih raket iz okolice prestolnice Pjongjang proti vzhodni obali. Gre za prvo tovrstno dejanje v letu 2026, ki ponovno povečuje napetosti na Korejskem polotoku. Rakete so poletele proti Japonskemu morju, pri čemer podrobnosti o dosegu in natančnem tipu orožja južnokorejske oblasti še analizirajo. Izstrelitev se dogaja v obdobju, ko so se ameriške obrambne zmogljivosti v regiji nedavno ponovno okrepile. Severnokorejski vojaški vrh s temi dejanji nadaljuje svojo strategijo stopnjevanja pritiska in preizkušanja obrambnih sistemov sosednjih držav. Japonska obalna straža je prav tako potrdila dogodek in opozorila ladje na previdnost, medtem ko regionalne sile budno spremljajo morebitne nadaljnje provokacije s strani Pjongjanga. Gre za nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj režima za krepitev svojega raketnega arzenala kljub mednarodnim sankcijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Severna Koreja je proti vzhodu v smeri Japonskega morja izstrelila najmanj dve balistični raketi, kar sta potrdili obrambni ministrstvi Južne Koreje in Japonske. Izstrelitev se je zgodila okoli 8. ure zjutraj po lokalnem času, kar je nemudoma sprožilo alarm v sosednjih državah. Japonski uradniki so dejanje ostro obsodili in poudarili, da tovrstni raketni poskusi predstavljajo neposredno grožnjo miru in varnosti v regiji. Vojaške sile Južne Koreje in Japonske so povečale stopnjo pripravljenosti ter pozorno spremljajo nadaljnje dejavnosti Pjongjanga. Gre za nov primer stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, ki krši resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Japonsko obrambno ministrstvo trenutno še analizira podatke o dosegu in višini leta raket, da bi ugotovilo natančen tip uporabljenega orožja. Kljub obsodbam mednarodne skupnosti Severna Koreja nadaljuje z razvojem svojega raketnega programa, kar povzroča nestabilnost v celotni azijsko-pacifiški regiji.

Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

V San Franciscu v Združenih državah Amerike so se poslovili od Bahrama Bejzaja, enega najpomembnejših iranskih režisera, scenaristov in raziskovalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Pogrebna slovesnost je potekala na pokopališču Skylawn, kjer so se od umetnika poslovili ob zvokih glasbe Huseina Alizadeha in recitacijah njegove soproge Možde Šamsai. Bejzaja, ki je veljal za intelektualnega velikana iranske kinematografije in gledališča, so pokopali v tujini, saj je zadnja leta svojega življenja preživel v izgnanstvu. Slovesnost je bila zaznamovana z globoko žalostjo iranske diaspore in kulturne srenje, ki v Bejzaju vidi simbol umetniške svobode in nepokornosti. Njegova soproga Možda Šamsai je v čustvenem nagovoru izpostavila pomen njegove zapuščine za iransko kulturo. Pokop v Kaliforniji hkrati simbolizira usodo številnih iranskih intelektualcev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino, a so svoje delo nadaljevali na prestižnih tujih univerzah in v kulturnih institucijah.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

V skupnosti staroselskega naroda Pimicikamak v kanadski provinci Manitoba so se po večdnevnem izpadu električne energije soočili z novo krizo, saj je zaradi nizkih temperatur zamrznil celoten vodovodni sistem. Poglavar David Monias je sporočil, da se približno 4.000 prebivalcev, ki so bili zaradi izpada elektrike primorani zapustiti svoje domove, še vedno ne more vrniti v skupnost. Čeprav je javno podjetje Manitoba Hydro v petek v celoti obnovilo oskrbo z električno energijo, so poškodbe na vodovodni infrastrukturi povzročile novo humanitarno grožnjo. Zaradi zamrznjenih cevi in pomanjkanja tekoče vode se je število ljudi, ki zapuščajo območje, še povečalo. Lokalna uprava pod vodstvom Moniasa trenutno izvaja nujne ukrepe za sanacijo sistema, vendar opozarjajo, da bo proces dolgotrajen. Prebivalci, ki so ostali v skupnosti, so odvisni od uvožene ustekleničene vode, medtem ko mraz še naprej otežuje delo tehničnim ekipam na terenu. Dogodek poudarja ranljivost infrastrukture v odročnih staroselskih skupnostih na severu Kanade.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force ob podpori drugih vojaških vej. Po uspešnem zajetju v Caracasu so par prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta pristala v New Yorku pod strogim nadzorom agentov zveznega urada FBI. Trenutno sta zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so v preteklosti bivali številni odmevni zaporniki. Poročila navajajo, da sta Maduro in Floresova zaprta ločeno v različnih delih zapora v skladu s standardnimi postopki. Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za The New York Times pohvalil načrtovanje in izvedbo misije ter poudaril izjemno usposobljenost vpletenih enot. Medtem ko so v Združenih državah Amerike proti Maduru in njegovi soprogi že vložili uradno obtožnico, venezuelska stran z podpredsednico Delcy Rodríguez na čelu vztraja, da je Maduro še vedno zakoniti predsednik države, in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Dogodek predstavlja dramatičen vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa obtoževale trgovine z drogami in kršenja človekovih pravic.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata 1. januarja 2026 podpisal serijo izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil vse odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejete po njegovi obtožbi septembra 2024. Med preklicanimi ukrepi so tudi tisti, ki so se nanašali na zaščito judovske skupnosti in prepoved diskriminatornih praks pri javnih naročilih v povezavi z Izraelom. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je svoje dejanje utemeljil kot nujno čiščenje dediščine obtoženega predhodnika. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti zaradi preklica ukaza iz decembra 2025, ki je uradnikom in agencijam prepovedoval sodelovanje v bojkotu Izraela. Medtem ko Mamdani trdi, da gre za administrativno sanacijo vodenja mesta po korupcijskem škandalu, ga kritiki obtožujejo spodkopavanja varnosti judovske skupnosti. Pri zaprisežni slovesnosti ga je podprl senator Bernie Sanders, župan pa je v petek ponovno stopil v bran svojim prvim potezam, ki so močno polarizirale ameriško in mednarodno javnost.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je sledila prošnji Švice, ki jo je država na Evropsko unijo naslovila prek mehanizma na področju civilne zaščite. Po navedbah diplomatskih virov je Grčija pripravljena sprejeti najtežje primere v svoje specializirane enote za opekline, saj se švicarske zdravstvene kapacitete po tragičnem dogodku soočajo z izjemnim pritiskom. Preiskovalci so medtem sporočili, da so za izbruh ognja v baru Le Constellation najverjetneje krive iskrice iz kresničk oziroma namiznih ognjemetov, ki so jih uporabljali med praznovanjem novega leta. Tragedija je zahtevala najmanj 40 smrtnih žrtev, številni poškodovani pa ostajajo v kritičnem stanju. Oblasti v kantonu Valais bijejo bitko s časom pri identifikaciji žrtev, saj družine pokojnih preživljajo neznosne trenutke negotovosti. Identifikacijski postopki so zaradi narave nesreče zahtevni in dolgotrajni, policija pa prosi za potrpežljivost, medtem ko strokovnjaki forenzične stroke obdelujejo prizorišče.

V indijski zvezni državi Odisha je prišlo do tragične nesreče v kamnolomu, kjer se je na delavce zrušil večji del skalnate stene. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in reševalnih služb obstaja utemeljena bojazan, da je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev med tamkajšnjimi zaposlenimi. Reševalne ekipe so nemudoma začele z iskalno akcijo pod gmotami kamenja, vendar delo otežuje nestabilnost terena. Incident se je zgodil v kamnolomu, kjer pridobivajo gradbeni kamen, pri čemer natančno število pogrešanih še ni uradno potrjeno. Lokalna policija in uprava za obvladovanje nesreč preiskujejo vzroke za nenadno zrušenje hriba, medtem ko svojci delavcev čakajo na uradne podatke o žrtvah. Varnostni standardi v indijskih rudnikih in kamnolomih so pogosto predmet kritik, saj so tovrstne nesreče v regiji razmeroma pogoste zaradi pomanjkljivega nadzora in nevarnih delovnih pogojev.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v nedavni izjavi ostro obsodil morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in domnevne načrte za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaz-Canel je poudaril globoko zavezništvo med Havano in Caracasom ter izjavil, da je Kuba za obrambo Venezuele pripravljena žrtvovati tudi življenja oziroma, kot se je izrazil, "preliti kri". Ta retorika odraža stopnjevanje napetosti v regiji in utrjuje položaj Kube kot ključne zaveznice Madurovega režima v Latinski Ameriki. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na venezuelsko vlado, ki se spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarsko krizo. Kubanski voditelj je dejanja Washingtona označil za agresijo in ugrabitev suverenosti, s čimer je ponovil dolgoletno kubansko stališče proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav. Takšna podpora potrjuje, da ideološka in vojaška povezava med državama ostaja trdna kljub zunanjim pritiskom na obe vladi.

Združene države Amerike so razkrile podrobnosti tajne vojaške operacije, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ključno vlogo pri izvedbi operacije je odigral tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je bil infiltriran v najožji krog venezuelskega režima. Ta vir je Američanom posredoval natančne podatke o Madurovem gibanju v dneh pred napadom, kar je omogočilo natančno načrtovanje in izvedbo akcije s pomočjo dronov in specialnih enot. Operacija se je začela s serijo zračnih napadov na ključno infrastrukturo, nato pa so helikopterji s specialnimi silami vdrli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro. Agentje agencije CIA so bili na venezuelskih tleh prisotni že od avgusta prejšnjega leta, kjer so pripravljali teren za posredovanje. Po navedbah ameriških uradnikov je bila operacija izjemno natančna in je temeljila na informacijah v realnem času, ki jih je posredoval obveščevalec znotraj čavista, kar je neposredno privedlo do predsednikove aretacije in kasnejšega prevoza v ZDA.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Mjanmarska vojaška oblast je v nedeljo ob 78. obletnici neodvisnosti države od Velike Britanije razglasila amnestijo za več kot 6.100 zapornikov in skrajšala kazni številnim drugim zapornikom. Po poročanju državne televizije MRTV je vodja vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, pomilostil skupno 6.134 oseb, med katerimi je tudi 52 tujcev, ki bodo po izpustitvi izgnani iz države. Ukrep ne velja za obsojence, ki prestajajo kazni zaradi hujših kaznivih dejanj, kot sta umor ali posilstvo, oziroma za tiste, ki so zaprti na podlagi posebnih varnostnih zakonov. Za zdaj ostaja nejasno, ali so med izpuščenimi tudi tisoči političnih zapornikov, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški vladavini. Amnestija je bila objavljena v času, ko vojaška vlada izvaja enomesečni, tristopenjski volilni proces. Kritiki vojaškega režima trdijo, da so te volitve zgolj poskus dajanja videza legitimnosti trenutnemu stanju v državi. Izpustitev spremlja opozorilo, da bodo morali pomiloščenci v primeru ponovitve kaznivega dejanja odslužiti tako novo kot preostanek stare kazni.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Ukrajinske oborožene sile so po poročanju ruskih varnostnih virov izvedle prerazporeditev sil na severovzhodu države. Eden od bataljonov 1. tankovske brigade je bil podrejen poveljstvu 71. jegerske brigade, kar nakazuje na spremembo taktike in uporabo teh enot v vlogi jurišnih pehotnih skupin. Ta premestitev se je zgodila na območju Sumske oblasti, kjer se v zadnjem obdobju krepijo vojaške aktivnosti. Prerazporeditev specializiranih oklepnih enot v jurišne pehotne vloge po mnenju vojaških analitikov kaže na prilagajanje ukrajinske vojske razmeram na fronti, kjer primanjkuje pehote za ofenzivne operacije. Ruska stran pozorno spremlja te premike, saj Sumska oblast meji na rusko ozemlje in predstavlja strateško pomembno točko za morebitne vdore ali obrambne manevre obeh strani v konfliktu.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, kar predstavlja najobsežnejšo ameriško vojaško akcijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Med operacijo so ameriške sile v prestolnici Caracas in okoliških regijah napadle strateške vojaške ter civilne cilje, vključno z vojaškim kompleksom Fort Tiuna. Ključni cilj operacije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, ki so ju po pridržanju prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil val ostrih mednarodnih odzivov in obsodb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta poteza administracije Donalda Trumpa Washington pahnila v dolgotrajno krizo oziroma v novo politično in vojaško »močvirje«. Predstavniki palestinsko-latinskoameriške zveze (OPAL) so dejanje označili za »banditizem« in opozorili na nevarno prakso, kjer ZDA obravnavajo svet kot svoje lastno dvorišče. Venezuelske oblasti kljub aretaciji vztrajajo, da Maduro ostaja legitimni predsednik države, in zahtevajo dokaze o njegovem zdravstvenem stanju.

Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo uradno pooblastilo podpredsednico Delcy Rodríguez, da prevzame začasno vodenje države in predsedniška pooblastila. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Maduro trenutno v priporu v New Yorku, kjer mu bodo sodili. Delcy Rodríguez je vodenje države prevzela v skladu z 233. členom venezuelske ustave, ki predvideva postopke v primeru trajne odsotnosti predsednika. V svojem prvem nastopu po prevzemu funkcije je nova voditeljica zavzela ostro stališče do Washingtona in od ameriških oblasti zahtevala neposreden dokaz o stanju in življenju zajetega Madura. Kljub uradni razglasitvi začasne vlade pa v mednarodni javnosti ostajajo vprašanja o njeni dejanski moči in iskrenosti glede morebitnih pogajanj o politični tranziciji z Združenimi državami Amerike, ki so z vojaškim posegom de facto odstranile Madurov režim.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem in pridržanjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge Silie Flores. Madura so ameriške sile prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in več kot 25-letne zarote za tihotapljenje kokaina v Združene države Amerike v sodelovanju s terorističnimi skupinami in mamilarskimi karteli, kot sta Sinaloa in Tren de Aragua. Dogodek je v ameriškem političnem prostoru sprožil ostre odzive. Demokratski kongresnik Jake Auchincloss je operacijo označil za prizadevanje za nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, medtem ko je podpredsednica Kamala Harris opozorila na nevarnost nastanka kaosa, ki bi lahko obremenil ameriške družine. Kljub trditvam Washingtona o boju proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo strateške energetske interese kot primarni motiv za napad. Nicolas Maduro se bo prvič zglasil pred sodiščem v ponedeljek, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

V kanadski provinci Manitoba so se prebivalci skupnosti Pimicikamak Cree Nation po večdnevnem izpadu električne energije srečali z novo krizo, saj je zaradi nizkih temperatur zamrznil celoten vodovodni sistem. Poglavar David Monias je sporočil, da se približno 4.000 prebivalcev, ki so bili evakuirani, še vedno ne more vrniti na svoje domove, medtem ko se na odhod pripravlja še dodatnih nekaj deset oseb. Čeprav je podjetje Manitoba Hydro v petek v celoti vzpostavilo oskrbo z električno energijo, so poškodbe na vodovodni infrastrukturi povzročile novo humanitarno grožnjo. Lokalne oblasti so poudarile, da vzpostavitev električnega omrežja ni zadostovala za normalizacijo razmer, saj zamrznjene cevi onemogočajo dostop do pitne vode in sanitarij. Skupnost se sedaj spopada z logističnimi izzivi popravil v zahtevnih zimskih razmerah, medtem ko večina prebivalstva ostaja v začasnih bivališčih zunaj rezervata. Vodstvo skupnosti tesno sodeluje s pokrajinskimi organi, da bi zagotovili nujno pomoč in čim prej odpravili posledice naravne nesreče, ki je ohromila osnovno infrastrukturo.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Uredniški odbor ameriškega časnika The New York Times je v ostrem zapisu obsodil vojaško operacijo administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli ter jo označil za "nezakonito in nepremišljeno". Časnik je opozoril, da je bila ofenziva izvedena brez potrebne odobritve kongresa, kar predstavlja nevaren precedens v ameriški zunanji politiki. Po mnenju uredništva takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in tvegajo dodatno destabilizacijo že tako nemirne regije. Operacija, ki jo je ukazala Bela hiša, po navedbah časnika obuja zgodovinske napake ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki. Kritiki poudarjajo, da gre za vojaško avanturo, ki nima trdne pravne podlage in bi lahko sprožila obsežno zunanjo krizo. Avtorji editoriala so poudarili, da so enostranski vojaški posegi brez jasne strategije in legitimnosti škodljivi za ugled Združenih držav Amerike v svetu ter da bi se morala administracija namesto nasilja posluževati diplomatskih in pravnih poti.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil silovit požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognju umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Dogodek se je zgodil med novoletnim praznovanjem, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, tragedija pa velja za eno najhujših v zgodovini te države. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile namizne ognjemetne svečke oziroma kresničke, ki so jih uporabili med proslavljanjem. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti upravnikom bara, policija pa še naprej preiskuje kraj dogodka in zbira dokaze. Na spletu so se pojavili pretresljivi posnetki, ki prikazujejo hitro širjenje ognja v prostorih letovišča, medtem ko so se številni ujeti poskušali rešiti iz gorečega objekta.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Ruska protizračna obramba je med 7.00 in 9.00 po moskovskem času uničila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je bilo največ sestreljenih nad Rjazansko oblastjo (12). Med 10.00 in 13.00 po moskovskem času so sestrelili še 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 4. januar 2024 z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Gubkin v ruski Belgorodski oblasti. Po poročanju lokalnega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bila v napadu ranjena ena civilistka, ki je utrpela barotravmo ter več ran na hrbtu in okončinah. Reševalna ekipa jo je prepeljala v osrednjo okrožno bolnišnico v Gubkinu, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Napad je povzročil tudi materialno škodo na stanovanjskih objektih. Po navedbah guvernerja je prišlo do požara, več stanovanj pa je bilo poškodovanih. Ta incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih dneh decembra močno razširile na ruska obmejna območja, kar povzroča nenehno negotovost med lokalnim prebivalstvom in materialno škodo na civilni infrastrukturi.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli. Do sklica seje prihaja po tem, ko so ameriške sile v soboto izvedle napad na Caracas in zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljale iz države. Zahteve za izredno zasedanje sta podali Venezuela in Kolumbija, podprla pa jo je tudi Južna Afrika, ki poudarja potrebo po mednarodni obravnavi dogodkov. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ameriško vojaško posredovanje in odstavitev avtokratskega voditelja označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Operacija se je zgodila v luči obtožb ameriškega pravosodnega ministrstva proti Maduru in njegovi družini zaradi narkoterorizma. Ponedeljkovo srečanje pod predsedstvom Somalije bo namenjeno oceni zakonitosti ameriškega posega in preprečevanju nadaljnje destabilizacije regije.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodríguez za začasno opravljanje funkcije predsednice republike. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške posebne enote v bliskoviti vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale iz države. Sodišče je s tem potrdilo prenos oblasti na Rodríguezovo, ki je že pred tem od Washingtona zahtevala dokaze o tem, da je Maduro še živ. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump, je povzročila nenaden propad Madurovega režima in sprožila ustavni postopek za zapolnitev izpraznjenega mesta voditelja države. Medtem ko je Maduro na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami, bo Rodríguezova prevzela izvršilne pristojnosti v obdobju velike politične negotovosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer je ameriška vojaška intervencija korenito spremenila politično krajino.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla nove preizkuse balističnih raket, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Po navedbah južnokorejskega vojaškega poveljstva in japonske obalne straže je Pjongjang izstrelil najmanj dve raketi, ki sta padli v morje zunaj japonske izključne ekonomske cone. Poročil o škodi na plovilih ali letalih ni, so pa japonske oblasti pod vodstvom premierke Sanae Takaichi odredile poostren nadzor in zbiranje podatkov. Zaradi ponovnih provokacij je urad južnokorejskega predsednika sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost (NSC). Srečanja so se udeležili predstavniki ministrstva za obrambo in obveščevalnih služb, ki so obsodili dejanja Pjongjanga. Napetosti na Korejskem polotoku ostajajo visoke, saj je Severna Koreja podobne izstrelke preizkusila že v začetku novembra, vključno z večjo serijo raket med obiskom ameriškega obrambnega ministra v Seulu. Današnji dogodek potrjuje nadaljevanje severnokorejskega programa oboroževanja kljub mednarodnim sankcijam.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Britanske in francoske letalske sile so v soboto, 3. januarja, izvedle skupno vojaško operacijo, v kateri so bombardirale podzemno skladišče orožja teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Napad je bil usmerjen na sistem tunelov v gorskem območju, nekaj kilometrov severno od starodavnega mesta Palmira. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v operaciji sodelovali lovci Typhoon FGR4, ki so ob podpori francoskih letal uporabili vodene letalske bombe Paveway IV. Namen operacije je bil preprečiti ponoven vzpon te skrajne skupine in uničiti njene logistične zmogljivosti. Po navedbah Londona so predhodni obveščevalni podatki potrdili, da so teroristi objekt uporabljali za shranjevanje orožja in razstreliva. Britanski minister za obrambo John Healey je poudaril, da akcija dokazuje odločnost zaveznikov pri zatiranju ideologije IS na Bližnjem vzhodu. Obrambno ministrstvo je še dodalo, da v bližini tarče ni bilo civilnih objektov, prve ocene pa kažejo, da je bil cilj uspešno uničen. Napad velja tudi za povračilni ukrep po decembrskih napadih na ameriške vojake v regiji, kjer mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA še naprej izvaja protiteroristične operacije.

Britanski časnik The Guardian poroča, da bi lahko bile po operaciji v Venezueli naslednje tarče ameriškega predsednika Trumpa Iran in Danska. Ruski mediji povzemajo navedbe časnika.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Zohran Kwame Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine in odkrit demokratični socialist je prisego opravil z roko na dveh koranih, obred pa je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani je v svojem prvem nagovoru obljubil, da se bo prednostno lotil stanovanjske krize in visokih življenjskih stroškov, ki pestijo prebivalce velemesta. Novi župan je napovedal ambiciozno in drzno vodenje, pri čemer je poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim idealom kljub morebitnim kritikam o radikalnosti. Njegov program temelji na inkluzivnosti in krepitvi javnih storitev, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti neizprosni individualizem s kolektivno solidarnostjo. Na slovesnosti ga je podprl tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje premik političnega težišča mesta proti levi struji Demokratske stranke. Kljub zgodovinskemu dosežku je izvolitev sprožila tudi ostre odzive v določenih konservativnih krogih, kjer so kritični do njegove verske pripadnosti in politične orientacije.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah po novoletnem praznovanju izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval 40 smrtnih žrtev. Tragedija se je zgodila v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je bil v času nesreče poln mladih obiskovalcev, starih večinoma med 16 in 25 let. Požar je poleg smrtnih žrtev povzročil še poškodbe pri približno 115 osebah, od katerih so mnoge v kritičnem stanju in se v bolnišnicah borijo za življenje. Preiskovalci se trenutno posvečajo zahtevnemu procesu identifikacije trupel, saj so bile poškodbe zaradi ognja izjemno hude. Do zdaj so uradno potrdili identiteto štirih žrtev, vsi so švicarski državljani, stari med 16 in 21 let. Policija opozarja, da bi celoten postopek prepoznave preostalih žrtev lahko trajal več dni ali celo tednov, kar povzroča neznosno negotovost za sorodnike pogrešanih, ki prihajajo iz Švice, Italije, Francije in drugih držav. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke ali pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so vžgala stropno dekoracijo. Pojavljajo se tudi resni očitki o pomanjkljivih varnostnih ukrepih; italijanski veleposlanik v Švici je opozoril, da so bili zasilni izhodi v lokalu nezadostni oziroma nezakoniti. Švicarske oblasti so že sprožile uradno preiskavo proti upraviteljem bara, medtem ko se v javnosti stopnjuje pritisk glede nadzora nad varnostjo v turističnih objektih.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan mesta New York, je svojo funkcijo nastopil z odmevno razveljavitvijo vseh izvršnih ukazov, ki jih je njegov predhodnik Eric Adams podpisal po svoji obtožbi septembra 2024. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s tem korakom odpravil vrsto ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili namenjeni zaščiti judovske skupnosti in prepovedi diskriminacije proti Izraelu pri javnih naročilih. Odločitev je začela veljati takoj po podpisu, župan pa jo je utemeljil kot nujno očiščenje mestne politike po korupcijskih škandalih prejšnje administracije. Med preklicanimi ukazi je bila tudi direktiva iz decembra 2025, ki je uslužbencem mestnih agencij in županskim uslužbencem prepovedovala sodelovanje v praksah, ki bi diskriminirale Izrael ali njegove državljane. Mamdanijeva poteza je sprožila val kritik s strani izraelske vlade in judovskih organizacij, ki ga obtožujejo antisemitizma, medtem ko njegovi podporniki, vključno s senatorjem Berniejem Sandersom, ki ga je slovesno zaprisegel, poudarjajo pomen prekinitve z zapuščino obtoženega predhodnika. Župan je v petek stopil v bran svojim odločitvam in ponovil, da so bili Adamsovi pozni ukazi pravno in politično sporni zaradi njegove obtožbe za podkupovanje in zaroto.

Švicarske oblasti so po tragičnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 zahteval najmanj 40 življenj, razglasile petdnevno državno žalovanje. Ogenj je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je bil v času novoletnega praznovanja napolnjen z mladimi obiskovalci. Poleg ubitih je bilo v požaru poškodovanih še približno 115 ljudi, nekateri med njimi so v kritičnem stanju. Preiskovalci so sporočili, da bo zaradi obsega nesreče identifikacija žrtev trajala več dni. Na tragedijo se je odzvala tudi mednarodna skupnost, med prvimi Grčija, ki je izrazila globoko pretresenost in sožalje družinam žrtev. Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremljajo razmere, čeprav po prvih podatkih med žrtvami ni grških državljanov. Italijanski zunanji minister je že napovedal obisk prizorišča nesreče, kjer so v ognju ugasnila številna mlada življenja. Pristojne službe v Švici se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka požara in pomoč preživelim v tem elitnem alpskem središču.