Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo v svojem letnem poročilu o človekovih pravicah začele spremljati države, ki podpirajo spremembe spola pri otrocih ter programe raznolikosti in enakosti. To je novost v ameriški politiki spremljanja človekovih pravic po svetu.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da se ZDA pogovarjajo z Južno Afriko o možni udeležbi na vrhu G20, potem ko so sprva bojkotirale dogodek. Kljub temu Južna Afrika obtožuje ZDA "prisile z odsotnostjo", ZDA pa trdijo, da vrh ne more izdati končne izjave brez njihove prisotnosti in da prioritete vrha nasprotujejo ameriški politiki. Uradnik Bele hiše je dejal, da se bo predstavnik ameriškega veleposlaništva udeležil uradne predaje ob koncu vrha G20 v Johannesburgu, vendar ne bo sodeloval v pogovorih.

Ameriški State Department bo v svojem naslednjem poročilu o človekovih pravicah poudaril »naravne pravice«, kot je svoboda govora. Cilj so tradicionalne evropske zaveznice zaradi domnevnih omejitev svobode govora. Ta poteza dodatno institucionalizira spremembe, ki so bile vidne v zadnjem poročilu.

Savdska Arabija je odpravila prepoved potovanja ameriškemu državljanu Saadu Ibrahimu Almadiju, ki je bil leta 2021 aretiran zaradi kritičnih tvitov o savdski vladi. Almadi, ameriški državljan savdskega porekla, je bil obsojen na 19 let zapora, kasneje pa so mu kazen znižali. Odprava prepovedi potovanja je prišla po srečanju savdskega kronskega princa Mohameda bin Salmana z Donaldom Trumpom.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Predsednik Paname, José Raúl Mulino, bo decembra potoval na Norveško, da bi spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na podelitvi Nobelove nagrade za mir. Mulino je Machado označil za "bojevnico za demokracijo in svobodo". Predsednik bo zaradi tega potovanja najmanj štiri dni odsoten iz države.

Kenijske oblasti naj bi plačevale mrežo spletnih trolov, da bi grozili in ustrahovali mlade protestnike med nedavnimi protivladnimi demonstracijami, je sporočila organizacija Amnesty International. Novo poročilo organizacije razkriva podrobnosti o tej praksi.

Svet za človekove pravice pri Uradu varuha človekovih pravic je priporočil, da se ljudi s HIV-om, ki so na učinkovitem zdravljenju, ne bi smelo samodejno izključiti iz zaposlitve v policiji. S tem so pritrdili pritožbi organizacije Aids Hilfe Dunaj iz leta 2024. Notranje ministrstvo je kot razlog za izključitev navedlo jemanje zdravil, potrebnih za obvladovanje bolezni, ne več nevarnost okužbe.

Tajvansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo skupno izjavo kitajskega in kirgiškega zunanjega ministra, v kateri sta poudarila, da je Tajvan "neodstranljiv del Kitajske" in izkrivljala resolucijo Združenih narodov št. 2758. Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker je Kirgizistan podlegel kitajskemu avtoritarizmu, in poudarilo, da to ne spreminja dejstva, da si Tajvan in Kitajska nista podrejena.

Španija se pripravlja na 50. obletnico smrti diktatorja Francisca Franka. Analitiki opozarjajo, da je Franko, ki je s pomočjo Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija v španski državljanski vojni porazil republikansko vojsko in nato vladal kot diktator do svoje smrti leta 1975, v Španiji še vedno prisoten, ker se država ni resno spopadla s svojo mučno preteklostjo.

Mojgani, srednješolki iz Brisbana, ki so jo leta 2015 prisilno premestili v imigracijski center v Darwinu, so po letih negotovosti in začasnih viz zdaj odobrili stalno bivališče.

Družina Mohammeda Ibrahima, palestinsko-ameriškega fanta, ki ga je Izrael pridržal od februarja, zahteva neodvisno zdravstveno oskrbo. Po besedah njegovega strica se mu je zdravstveno stanje v izraelskem priporu poslabšalo, kar je potrdil tudi ameriški uradnik, ki ga je obiskal.

V Alberti je vlada sprožila klavzulo »notwithstanding« (ne glede na določbe), da bi zaščitila tri zakone, ki vplivajo na transspolne mlade in odrasle, pred morebitnimi pravnimi izzivi. Zakon Bill 9, uradno imenovan Zakon o spremembi statutov za zaščito otrok v Alberti, predlaga spremembe treh zakonov, sprejetih lani, ki zahtevajo soglasje staršev za spremembo imena ali zaimkov učencev v šolah in omejujejo zdravstveno oskrbo za potrditev spola.

Organizacija Physicians for Human Rights-Israel je objavila poročilo, ki razkriva sistematično mučenje in zlorabe Palestincev, ki so zaprti v izraelskih zaporih. Poročilo opisuje, da so to standardne prakse, ki kažejo na nespoštovanje življenja palestinskih zapornikov.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Podjetje iz Gaze, ki upravlja obrate za razsoljevanje vode in oskrbuje skoraj polovico prebivalstva, je sporočilo, da je ponovno začelo delovati, potem ko so varnostne sile pod vodstvom Hamasa izpustile zaposlenega, ki so ga pridržale. Podjetje Abdul Salam Yassin, ki oskrbuje več kot milijon ljudi, je sporočilo, da je bila težava rešena in da je zaposleni zdrav.

Papež Leo XIV. je močno podprl ameriške škofe, ki so obsodili Trumpovo administracijo zaradi ostre imigracijske politike. V bližini Rima je dejal, da je ravnanje z migranti »izjemno nespoštljivo« in pozval k humanejšemu obravnavanju. Papež, ki je prvi ameriški papež v zgodovini, je poudaril, da ima vsaka država pravico določati, kdo vstopa v državo, vendar obsoja način, kako se obravnava ljudi, ki že vrsto let živijo v ZDA.

Podpredsednica 蕭美琴 se je srečala s predsednico ukrajinske organizacije za človekove pravice "Center za državljanske svoboščine" Oleksandro Matviichuk, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za mir. Izrazila je spoštovanje do njenega dolgotrajnega prizadevanja za zaščito človekovih pravic v Ukrajini in pozvala k enotnemu odporu demokratičnih sil proti agresiji.

Trumpova administracija je priznala, da je 'pomotoma' deportirala transspolno žensko v Mehiko, čeprav je sodnik izdal odredbo, da je ne smejo odstraniti zaradi strahu pred mučenjem.

Nicki Minaj je na Združenih narodih izrazila podporo stališču Donalda Trumpa glede preganjanja kristjanov v Nigeriji in pozvala k ustavitvi verskega preganjanja. Poudarila je, da ne gre za izbiro strani, temveč za soočenje s krivico. Njen provokativni stil je v preteklosti že bil tarča kritik ameriških kristjanov.

María Corina Machado je izjavila, da je Venezuela na pragu nove dobe, ko se končujejo 'dolga in nasilna zloraba oblasti' Nicolása Madura. Ponovila je, da je edini suveren narod ljudstvo in poudarila, da se mora Maduro soočiti z odgovornostjo za svoje zločine. Opozorila je tudi na več kot 18.000 političnih zapornikov in na stotine izginulih oseb v Venezueli ter dejala, da mora nova doba temeljiti na svobodi izražanja.

Novi načrti britanske vlade za zaostritev azilnega sistema so naleteli na oster odpor znotraj lastne stranke, medtem ko so politični tekmeci izrazili podporo, kar kaže na razdeljenost glede vprašanja priseljevanja. Notranja ministrica Shabana Mahmood se sooča s kritikami zaradi predlaganih reform, ki naj bi Združeno kraljestvo naredile manj privlačno za iskalce azila in olajšale njihovo odstranitev. Med predlaganimi spremembami je deportacija družin, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene, in ponovna presoja statusa beguncev po 30 mesecih bivanja. Mahmoodova je razkrila, da je tarča rasističnih napadov zaradi svojih pakistanskih korenin, medtem ko zagovarja strožje ukrepe.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Ruski bloger Semjon Bojkov, znan kot "Avstralski kozak", ki se od decembra 2022 skriva v ruskem konzulatu v Avstraliji, se je pritožil nad težkimi življenjskimi pogoji v diplomatskem predstavništvu. Po njegovih besedah so razmere "podobne zaporniškim", saj je zaprt v sobi in se ne more prosto gibati po zgradbi, prepovedani pa so mu tudi obiski in verski obredi. Bojkov trdi, da ga želijo izgnati iz konzulata.

Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.

Hollywoodski igralec Richard Gere je med obiskom kanadskega parlamenta prejel stoječe ovacije poslancev. Gere je prispel v Ottawo na parlamentarno zaslišanje, kjer so poslanci podali uradno izjavo o stanju človekovih pravic v Tibetu.

Evropska poslanka Irena Joveva je v Beogradu prejela nagrado Svetilnik, ki jo je posvetila vsem, ki razumejo, da so študentski in državljanski protesti v Srbiji del univerzalnega boja za pravičnost. Ob prejemu nagrade na Beograjski varnostni konferenci je Joveva izrazila težavo ob sprejemanju dejstva, da pravice ni, ne le v Srbiji, ampak tudi po svetu.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Raperka Nicki Minaj bo v Združenih narodih (ZN) v New Yorku spregovorila o težkem položaju kristjanov v Nigeriji. Njen nastop je organizirala administracija Donalda Trumpa, natančneje svetovalec Alex Bruesewitz. Minajeva naj bi s tem podprla Trumpovo obsodbo nigerijske vlade.

Aktivist za človekove pravice Vadim Pogorlețchi je bil izpuščen iz zapora, potrdil je direktor programa Promo-LEX, Vadim Vieru. Pogorlețchi je bil aretiran avgusta 2022 in nezakonito pridržan več kot tri leta v zaporih v Pridnestrski regiji.

Tri posebne poročevalke Združenih narodov so poslale uradno pismo vladi Črne gore, v katerem izražajo resno zaskrbljenost zaradi medijskih napadov visokih državnih uradnikov vladajoče Demokratske stranke Črne gore na odvetnika Veselina Radulovića in izvršno direktorico Akcije za človekove pravice (HRA), Teo Gorjanc Prelević. Poročevalke menijo, da so napadi neposreden odziv na njuno legitimno strokovno delo in uveljavljanje pravice do svobode izražanja.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala uradno preiskavo dogodkov in smrti, ki so se zgodile med protesti po volitvah prejšnji mesec. Oblasti so bile obtožene nasilnega zatiranja protestov, ki so izbruhnili po razglasitvi njene zmage z 98 % glasov. Predsednica je napovedala tudi izpustitev nekaterih aretiranih mladih. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Montreal, Kanada – Nekdanjega posebnega poročevalca Združenih narodov, ki je preiskoval izraelske zlorabe nad Palestinci, so v Kanadi več ur zasliševali.

Palestinska nogometna reprezentanca je na obisku v Španiji, kjer bo odigrala prijateljski tekmi proti reprezentancama Baskije in Katalonije. Trener Ehab Abu Jazar in njegovi igralci želijo s tem opozoriti na težke razmere, v katerih živijo Palestinci, ter si prizadevajo za njihovo varnost in svobodo.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preiskala uboje, do katerih je prišlo med protesti po volitvah prejšnji mesec. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Odvetniki so izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega nasilja in pomanjkanja stikov z zunanjim svetom, ki naj bi ga bili deležni palestinski pridržani v izraelskem podzemnem centru Rakevet. Desetine Palestincev naj bi bile zaprte za nedoločen čas.

Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.

Kitajska je sprožila preiskavo proti poslancu tajvanskega parlamenta Shenu Bo-yangu in napovedala njegovo aretacijo. Strokovnjak Chen Fang-yu meni, da je cilj teh dejanj ustvariti skupnega sovražnika, mobilizirati določene skupine in spodbujati "vojno" držo, s čimer želi preizkusiti meje demokratičnih držav in njihovo sposobnost enotnega odziva.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Ruska ombudsmanka Tatjana Moskalkova je izjavila, da se je močno povečalo število prošenj ruskih državljanov, ki živijo v baltskih državah, vključno z Latvijo. Ti posamezniki se obračajo na njen urad zaradi različnih težav.

Tanzanijska predsednica Samia Hassan je napovedala uradno preiskavo o ubojih, ki so se zgodila med protesti ob volitvah prejšnji mesec. Oblikovala je preiskovalno komisijo, ki bo preiskala dogodke med volilnim tednom, po obtožbah, da je njena vlada povzročila nemire.

Iniciativa Pobunjeni univerzitet in Forum Univerze umetnosti v Beogradu sta opozorila predstavništva Evropske unije (EU) in Francije v Srbiji, da je življenje Dijane Hrka odvisno od osebe, ki je večkrat pokazala pomanjkanje empatije. Zahtevata, da prispevata k obnovitvi ustavne ureditve v državi in vplivata na predsednika Aleksandra Vučića, da razpiše izredne volitve.

Na Zahodnem bregu je bila zažgana mošeja, kar se je zgodilo sredi porasta nasilja izraelskih naseljencev. Incident je še dodatno zaostril napetosti v regiji.

Južnoafriške oblasti so se soočile s hudimi kritikami, ker so približno 12 ur zadrževale več kot 150 Palestincev na letalu. Med potniki je bila tudi nosečnica v devetem mesecu. Do zadržanja je prišlo zaradi težav s potovalnimi dokumenti.

Po spornih volitvah v Kamerunu 12. oktobra 2025 so oblasti odgovorile z množičnimi aretacijami protestnikov in uporabo smrtonosne sile, poroča Human Rights Watch. Ustavni svet je 27. oktobra razglasil zmago aktualnega predsednika Paula Biye z 53,66 odstotka glasov. Notranji minister Paul Atanga Nji je sporočil, da je bilo aretiranih 800 ljudi in ubitih 16 med spopadi z varnostnimi silami.

Britansko-egipčanskemu pisatelju in aktivistu za človekove pravice Alau Abdu el-Fatahu, ki je bil septembra izpuščen iz zapora, so egiptovski organi preprečili polet v Veliko Britanijo. El-Fataha je predsednik Abdel Fatah el-Sisi pomilostil 22. septembra in ga izpustil iz zapora Wadi, vendar njegov status, vključno s pravico do potovanja med Veliko Britanijo in Egiptom, ostaja nejasen.