Mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta ostro obsodili poslabšanje državljanskih svoboščin in pravne države v Tuniziji. Opozorili sta na porast aretacij in pregonov aktivistov ter kritikov vlade, kar po njunem mnenju predstavlja napad na temeljne pravice in svoboščine.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi neukrepanja ob nasilju v sudanskem mestu Al-Fašir. Prizori krvavih spopadov so vidni celo iz vesolja, prebivalci pa so prisiljeni jesti živalsko hrano, da bi preživeli.

Kitajska je razpisala nagrade za informacije, ki bi pripeljale do aretacije tajvanskih državljanov, vključno s poslancem沈伯洋om in spletnima vplivnežema 八炯om in 陳柏源om. Slednji je opozoril na spletne strani, ki pozivajo k "likvidaciji" tajvanskih politikov, vključno z grožnjami predsedniku Lai Ching-teju in pozivom k ujetju蔡英文e. Opozorila o grožnjah so se pojavila tudi v mestu Taichung.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Novo poročilo poziva vlado Združenega kraljestva, naj prostovoljno omogoči vrnitev nekdanje članice ISIL (ISIS) Shamime Begum in drugih državljanov iz Sirije. Poročilo poudarja, da bi morala država prevzeti odgovornost za svoje državljane, ki so se pridružili terorističnim skupinam, še posebej, če so izrazili obžalovanje.

Evropski poslanci so pozvali Evropsko unijo, naj se upre aktivnostim avtoritarnih režimov, ki nadzirajo ali ustrahujejo politične nasprotnike in kritike zunaj svojih meja. Parlamentarci želijo okrepiti boj proti represiji nad aktivisti, ki jo izvajajo avtoritarni režimi v tujini.

Oblasti Phnom Penha in šest združenj kambodžanske skupnosti v Južni Koreji so obsodile tajsko vojsko zaradi streljanja na kambodžanske civiliste v vasi Prei Chan v provinci Banteay Meanchey. Združenja so poudarila, da je tajska vojska kršila mirovni sporazum med Kambodžo in Tajsko, pri čemer so kot priči navedli Donalda Trumpa in Anwarja Ibrahima.

Izraelske oblasti naj bi preprečevale številnim družinam palestinskih zapornikov, deportiranih v Egipt, da bi potovale z Zahodnega brega, je dejal vodja Palestinskega kluba zapornikov, Abdullah al-Zaghari. To potezo je označil za sistematično politiko kolektivnega kaznovanja, saj naj bi nekateri zaporniki imeli resne zdravstvene težave in potrebujejo stalno zdravstveno oskrbo in prisotnost svojih družin.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Izrael se je soočil s preiskavo pred Odborom ZN proti mučenju, ki je predstavil poročila o izraelskem mučenju palestinskih zapornikov, zlasti po 7. oktobru 2023, ko je Izrael začel vojno v Gazi.

Nekdanjega indonezijskega diktatorja, ki ga je podpirala ZDA in je bil obtožen množičnih pobojev in korupcije, so posthumno razglasili za narodnega heroja. To je sprožilo proteste skupin za človekove pravice, ki opozarjajo na njegovo sporno vladavino in kršitve človekovih pravic.

Indonezija je nekdanjega predsednika Suharta posthumno razglasila za narodnega heroja, kar je sprožilo ogorčenje in proteste zaradi njegove avtoritarne vladavine in sporne zapuščine režima Novega reda.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Tanzanijska policija je izpustila štiri visoke opozicijske voditelje, ki so bili aretirani zaradi domnevne vloge v smrtonosnih protestih po spornih splošnih volitvah prejšnji mesec. Opozicijska stranka CHADEMA je sporočila, da so protesti, ki so izbruhnili po razglasitvi zmage predsednice Samie Suluhu Hassan z skoraj 98 % glasov, državo pahnili v največjo politično krizo v zadnjih desetletjih. CHADEMA in nekateri aktivisti za človekove pravice trdijo, da je bilo aretiranih več kot 1000 ljudi.

Južna Koreja je kljub pričakovanjem, da se bo izognila zaostrovanju odnosov s Severno Korejo, napovedala, da bo so-sponzorirala letno resolucijo ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Odločitev odraža zavezanost Seula mednarodni odgovornosti in nadaljuje stališče prejšnje vlade.

Številni športniki so se pridružili organizacijam za človekove pravice in pozvali Zvezo evropskih nogometnih združenj (UEFA), da začasno izključi Izrael zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic.

Katoliška cerkev v Tanzaniji je obsodila nedavne uboje protestnikov in opozarja, da mir zahteva pravičnost po spornih volitvah. Cerkev poudarja nujnost preiskave dogodkov in poziva k odgovornosti za storjene zločine.

Avstralija in mednarodna skupnost sta pozvani k ukrepanju glede groznega humanitarnega položaja v Gazi po dveh letih vojne. Poudarek je na nujnosti pomoči in reševanju življenj v regiji.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pozval svojega alžirskega kolega Abdelmadjida Tebbouneja, naj pomilosti franco-alžirskega pisatelja Boualema Sansala, ki je leto dni zaprt. Steinmeier je predlagal tudi, da bi Sansala zaradi njegove starosti in slabega zdravstvenega stanja premestili v Nemčijo na zdravljenje.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je v katedrali Kristusa Odrešenika podelil cerkvene redove pooblaščenki za človekove pravice v Ruski federaciji, Tatjani Moskaljkovi. Med bogoslužjem je bila Moskaljkova odlikovana z redom velike kneginje Elizabete Fjodorovne II. stopnje. Predsednik Sveta pri predsedniku Ruske federacije za razvoj civilne družbe in človekovih pravic, Valerij Fadejev, pa je prejel red svetega Sergija Radoneškega II. stopnje.

Indonezija je podelila naziv narodnega heroja nekdanjemu predsedniku Suhartu, kar je povzročilo proteste in ogorčenje skupin za človekove pravice. Kritiki menijo, da gre za poskus prikrivanja kršitev človekovih pravic med njegovo tridesetletno vladavino, ki se je končala leta 1998 s protesti.

Dva kenijska aktivista, Bob Njagi in Nicholas Oyoo, sta bila po 39 dneh pripora v Ugandi izpuščena. Predsednik Yoweri Museveni ju je obtožil, da sta strokovnjaka za organiziranje izgredov in da sta delala z opozicijo, da bi ga odstavila na januarskih volitvah. Aktivista, ki sta bila v Ugandi na shodu predsedniškega protikandidata Bobija Wina, sta poročala o slabem ravnanju med priporom.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države Amerike ne bodo sodelovale na vrhu G20 v Južni Afriki, ker naj bi tam preganjali belce. Ocenil je, da je "velika sramota", da je Južna Afrika gostiteljica srečanja voditeljev največjih svetovnih gospodarstev.

V Tuniziji je opozicijski voditelj Rached Ghannouchi začel gladovno stavko v znak solidarnosti z zaprtim politikom Jawharjem Ben Mbarekom, ki prav tako protestira z gladovno stavko. Ghannouchi, vodja stranke Ennahda in nekdanji predsednik parlamenta, se je za ta korak odločil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja Ben Mbareka, ki je bil obsojen zaradi "zarote proti državni varnosti". Več drugih opozicijskih osebnosti se je pridružilo gladovni stavki v podporo Ben Mbareku, kritiki pa predsednika Kaisa Saieda obtožujejo, da spreminja Tunizijo v "zapor na prostem".

Organizacija PCATI je razkrila, da Izrael v strogo izoliranem podzemnem zaporu Rakefet zadržuje več deset Palestincev iz Gaze. Zaporniki mesece ne vidijo dnevne svetlobe, nimajo dostopa do informacij in prejemajo minimalne obroke. Odvetniki lahko posredujejo le malo informacij pooblaščenim sorodnikom.

Opozicijski voditelji, vključno z Rahulom Gandhijem, so ostro kritizirali vlado, ker je pridržala posameznike, ki so protestirali proti hudemu onesnaženju zraka v Delhiju pri India Gate. Pojavile so se obtožbe o manipulaciji s podatki in zanemarjanju pravice državljanov do čistega zraka. Oblasti so protestnike napotile v Jantar Mantar, saj je bil India Gate označen kot nedovoljeno območje za demonstracije, medtem ko je indeks kakovosti zraka v prestolnici dosegel nevarne ravni, kar je sprožilo drugo fazo GRAP.

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

V Tanzaniji so oblasti obtožile stotine ljudi veleizdaje zaradi demonstracij, ki so potekale ob spornih volitvah prejšnji mesec. To predstavlja zaostritev političnih napetosti v državi, ki se sooča z nasiljem, v katerem je bilo ubitih neznano število ljudi. Med osumljenci je tudi Josephat Gwajima, vplivni pridigar, čigar cerkev je bila razrešena v začetku leta, potem ko je kritiziral vlado zaradi kršitev človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z bojkotom vrha G20 v Južni Afriki, pri čemer kot razlog navaja domnevne kršitve človekovih pravic in diskriminacijo belih manjšin v državi. Trump je že pred meseci odpovedal svojo udeležbo, kasneje pa je bila predvidena udeležba podpredsednika JD Vancea, vendar sedaj kaže, da se srečanja ne bo udeležil nihče iz ZDA.

V Kölnu je več tisoč Kurdov protestiralo za izpustitev voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullaha Ocalana, ki je od leta 1999 zaprt na turškem otoku v Marmarskem morju. Po navedbah kölnske policije se je protesta udeležilo več tisoč ljudi, organizatorji pa so prijavili demonstracijo s 15.000 udeleženci.

Združeni narodi so v najnovejšem poročilu opozorili na porast napadov izraelske vojske in naseljencev na Palestince na okupiranem Zahodnem bregu ter uničevanje njihovih domov. V enem od primerov so izraelski naseljenci podtaknili požar v palestinski hiši v Abu Falahu, kar se dogaja v času povečanega nasilja naseljencev in najvišjega mesečnega števila napadov v skoraj dveh desetletjih.

Podpredsednica Tajvana, 蕭美琴, je obiskala Evropo, kjer se je udeležila srečanja Mednarodne parlamentarne alianse za Kitajsko (IPAC). Predsednik Lai Ching-te se je zahvalil IPAC za povabilo in poudaril, da bo Tajvan stal ob strani Evropi in drugim podobno mislečim partnerjem. Tajvan je prvič sodeloval kot polnopravni član IPAC na vrhu v Bruslju, kjer je poslanka范雲 pozvala k pozornosti glede kitajskih izročitev, ki kršijo človekove pravice.

Donald Trump je napovedal, da se nobena ameriška delegacija ne bo udeležila vrha G20 v Južni Afriki. Kot razlog je navedel domnevno preganjanje belih kmetov v tej državi in dodal, da bo bojkot trajal, dokler se te kršitve ne bodo končale.

Kenijska aktivista Bob Njagi in Nicholas Oyoo, ki sta bila več kot 30 dni pridržana v Ugandi, sta bila izpuščena. Okrožni komisar Busie, Mwachaunga, je potrdil njuno izpustitev. Aktivista so predali kenijski misiji v Ugandi pred njuno vrnitvijo v Kenijo.

Združene države Amerike se na ukaz Trumpove administracije niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v državah članicah. Ta poteza je naletela na kritike skupin za človekove pravice, ki so izrazile zaskrbljenost zaradi odsotnosti ZDA. Države so pozvale ZDA, naj se vrnejo naslednje leto.

Od oktobra 2023 je bilo na Zahodnem bregu ubitih 1010 Palestincev, med njimi 215 otrok, je sporočil Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice. Izraelski naseljenci so v zadnjem mesecu izvedli 264 napadov na Palestince, kar je največ v zadnjih 20 letih, zaradi nasilja pa je bilo razseljenih več kot 3200 Palestincev. Izraelci so tudi uničili palestinske domove in posesti, predvsem v dolini reke Jordan.

Združene države Amerike se niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v ZDA. Odsotnost ZDA je povzročila zaskrbljenost med organizacijami za človekove pravice.

V Ženevi so se zbrali uradniki in zagovorniki človekovih pravic, da bi izrazili zaskrbljenost zaradi stanja človekovih pravic pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Obenem so obsodili odločitev Washingtona, da se ne udeleži pregleda stanja človekovih pravic v ZDA.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sporočil, da so od začetka leta v Siriji zabeležili skoraj 100 primerov ugrabitev ali izginotij. Agencija še vedno prejema zaskrbljujoča poročila o novih prisilnih izginotjih in poziva oblasti k večji odgovornosti.

ZDA so po Izraelu postale druga država, ki je zavrnila udeležbo v razpravi ZN o stanju človekovih pravic v državi. ZDA niso posredovale nacionalnega poročila pred srečanjem delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ki je uradno zabeležila 'nesodelovanje' Washingtona.

Združene države Amerike, pod vodstvom Trumpove administracije, se niso udeležile pregleda stanja človekovih pravic pri Združenih narodih, kar je razočaralo zaveznike in zagovornike človekovih pravic. Ameriški sedež je ostal prazen med rednim pregledom držav članic ZN. Članice sveta so izrazile obžalovanje zaradi odsotnosti ZDA, ki so bile nekoč pomemben udeleženec in zagovornik človekovih pravic.

YouTube je odstranil več kot 700 videoposnetkov in ukinil račune treh palestinskih organizacij za človekove pravice: Al-Hak, Al Mezan in Palestinskega centra za človekove pravice. Videoposnetki so dokumentirali kršitve mednarodnega prava, ki jih je zagrešil Izrael v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uboji palestinskih civilistov. Odstranitev videoposnetkov naj bi bila posledica pritiskov administracije Donalda Trumpa.

Hamas je ostro obsodil ukrepe izraelskega skrajno desnega ministra, ki je osebno vročil ukaze o rušenju in izpraznitvi palestinskim beduinskim družinam v regiji Negev. Hamas je to označil za kršitev človekovih pravic in poskus prisilne preselitve prebivalstva.

Kolektiv TVNET GRUPAS je izrazil nestrinjanje s poskusom denonsacije Istanbulske konvencije v Latviji, ki se nanaša na boj proti nasilju nad ženskami. Čeprav je postopek začasno ustavljen, prihodnji dogodki odvisni od zmožnosti družbe, da brani svoje pravice do človeka vrednega življenja in spoštljivega odnosa.

Nnamdi Kanu je v pismu Trumpu potrdil, da so Trumpove trditve o genocidu nad kristjani v Nigeriji dejanske. 31 ameriških zakonodajalcev je pohvalilo Trumpa za ponovno uvrstitev Nigerije na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost glede verske svobode. Trump je zagrozil z napadom na Nigerijo, če se ne bo ustavilo ubijanje kristjanov.

Izraelska vojska je iz svojih zaporov izpustila pet palestinskih zapornikov iz Gaze. Izpuščeni Palestinci so bili sprejeti v bolnišnici Al-Aqsa Martyrs v Deir el-Balah. Eden izmed njih je razmere v izraelskih zaporih opisal kot 'pekel, ne pa inferno'.

Talibanska verska policija v Afganistanu, imenovana Promocija vrline in preprečevanje pregrehe, je aretirala ženske zaradi pozdravljanja, kar kaže na strogo izvajanje islamskih pravil in povzroča strah med afganistanskimi ženskami.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20 in da bo izpustil vrh, ki bo potekal v Johannesburgu. Trump je Južno Afriko ostro napadel na poslovnem forumu v Miamiju in dejal, da ne bo prisostvoval vrhu G20, ki bo kasneje ta mesec.

Bolgarski zunanji minister Georg Georgiev je poudaril, da je Bolgarija zavezana sodelovanju z vsemi mednarodnimi organizacijami in mehanizmi na področju človekovih pravic. Ob predstavitvi izvajanja obveznosti Bolgarije v okviru univerzalnega periodičnega pregleda Združenih narodov o človekovih pravicah je minister izpostavil, da je Bolgarija že drugič v zadnjih petih letih članica Sveta ZN za človekove pravice. Potrdil je, da Bolgarija dosledno deluje pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti in izvaja zakonodajne spremembe.