Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je odredila predhodno preiskavo in na zaslišanje poklicala lokalnega igralca kriketa Furqana Ul Haqa, ki je na zasebnem turnirju v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Po spletu so zaokrožili posnetki in fotografije športnika z omenjenim simbolom med tekmo lokalne lige prvakov, kar je spodbudilo odziv varnostnih organov. Poleg igralca so policisti na zagovor poklicali tudi organizatorja turnirja, da bi pojasnila okoliščine dogodka. Incident se dogaja v občutljivem obdobju, ko indijske oblasti pozorno spremljajo javno izražanje solidarnosti s Palestino, zlasti v regijah z dolgo zgodovino političnih napetosti, kot je Džamu in Kašmir. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da preiskava poteka v smeri morebitnega kršenja javnega reda ali pravil o športnih prireditvah. Športnik in organizatorji se spopadajo z vprašanji o politični nevtralnosti na športnih terenih, medtem ko odločitev policije sproža razprave o svobodi izražanja v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Predsednik Bougainvilla Ishmael Toroama je ob začetku novega leta poudaril prioritete za neodvisnost in razvoj. Hkrati pa se prebivalci Papue Nove Gvineje soočajo z naraščajočimi stroški življenja, kriminalom in omejenimi možnostmi zaposlitve, kot je opozoril Sir Puka Temu.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 z napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025, kar vključuje korenito preoblikovanje zvezne vlade in omejevanje pravic na področju izobraževanja ter zdravstva. Trump je z uporabo predsedniškega veta kaznoval pleme Miccosukee na Floridi, ker ni podprlo njegovega načrta za pridržalni center Alligator Alcatraz, kar kritiki označujejo za povračilni ukrep proti nasprotnikom njegove priseljenske politike. Gospodarske napetosti se stopnjujejo, saj se Trump pripravlja na ostrejši spopad z zvezno banko Federal Reserve, pri čemer so se javni spori s predsednikom banke Jeromeom Powellom glede financiranja in neodvisnosti institucije še poglobili. Kljub predsednikovim navedbam o gospodarskem razcvetu analize kažejo, da so ameriški trgi v primerjavi z globalnimi oslabeli, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa ostajajo visoka. Kritiki opozarjajo, da domnevno družini prijazne politike administracije v resnici koristijo le premožnejšim gospodinjstvom, medtem ko milijoni revnejših družin ostajajo brez ustrezne podpore. Ob prihajajočih vmesnih volitvah se stopnjujejo tudi ugibanja o morebitnih novih razkritjih v povezavi z dosjeji Epstein in vplivu teh na politično stabilnost države.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Venezuelske oblasti so ob prihodu novega leta izpustili najmanj 87 političnih zapornikov, ki so bili pridržani po spornih predsedniških volitvah leta 2024. Po poročanju dveh nevladnih organizacij so se izpustitve začele 1. januarja zjutraj, ko so svojci in matere poročali o odhodu zapornikov iz različnih zapornih centrov. Gre za nadaljevanje vala pomilostitev, saj so oblasti le teden dni pred tem, ob božičnih praznikih, izpustile že 99 oseb. Večina izpuščenih je bila aretirana julija 2024 v povezavi s protesti in nemiri, ki so sledili predsedniškim volitvam. Opozicija in del mednarodne javnosti sta rezultate volitev takrat označila za sporne in neveljavne. Ta gesta venezuelske vlade pod vodstvom predsednika Nicolása Madura vključuje predvsem osebe, ki so bile obtožene različnih kaznivih dejanj v okviru poizbornih političnih dejavnosti, vendar pa nevladne organizacije opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni drugi posamezniki.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je sprožila preiskavo proti igralcu kriketa Furqanu Bhattu, ki je med tekmo lokalne lige v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Incident se je zgodil v okviru lige prvakov Džamuja in Kašmirja, kjer je športnik z uporabo simbola sprožil precejšnje javno razburjenje in odziv varnostnih organov. Policija je poleg igralca na zaslišanje pozvala tudi organizatorje lige, da bi pojasnili okoliščine dogodka. Preiskovalci so zahtevali uradno pojasnilo glede uporabe političnega simbola na športnem tekmovanju, saj indijske oblasti v tej nemirni regiji strogo nadzorujejo javno izražanje solidarnosti s tujimi političnimi gibanji. Po navedbah prič in soigralcev je Bhatt čelado z zastavo uporabljal med celotno igro, kar so organi pregona označili za morebitno kršitev pravil o javnem redu. Dogodek odraža visoko stopnjo napetosti v regiji, kjer so vprašanja identitete in mednarodne solidarnosti pod stalnim nadzorom policije in obveščevalnih služb. Organizatorji tekmovanja so se morali zagovarjati zaradi pomanjkljivega nadzora nad opremo igralcev.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Organizacija Strategija za evropsko in državljansko Črno goro (STEGA) je na obletnico tragičnih dogodkov na Cetinju napovedala vložitev uradne zahteve za postavitev spomenika v spomin na 23 žrtev dveh množičnih zločinov. Pobudniki so pozvali lokalne oblasti in pristojne institucije, naj v sodelovanju z družinami žrtev določijo primerno lokacijo za obeležje, ki bo služilo kot prostor pietete in trajnega opomina. Po mnenju organizacije je Cetinje kot zgodovinsko in simbolno središče države dolžno na dostojanstven način počastiti svoje meščane. V javnem pismu so poudarili, da postavitev spomenika predstavlja minimum družbene odgovornosti do žrtev in njihovih svojcev. STEGA namerava v prihodnjem obdobju vztrajati pri institucionalnem odzivu in spodbujanju javnega dialoga o tem vprašanju, saj so prepričani, da mora biti kultura spominjanja temelj vsake odgovorne družbe. Ob obletnici tragedije so na Cetinju zastave spustili na pol droga, s čimer so prebivalci izkazali spoštovanje do umrlih v napadih, ki so globoko pretresli črnogorsko javnost.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante. Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.

Štirje aktivisti britanske organizacije Palestine Action, ki so jo oblasti v Združenem kraljestvu označile za teroristično skupino, v zaporu nadaljujejo gladovno stavko. Skupina se spopada z močnim pravnim in političnim pritiskom, saj je bila njihova dejavnost prepovedana, člani pa zaprti zaradi svojih akcij. Aktivisti s to obliko protesta opozarjajo na svoje nestrinjanje z britansko politiko do palestinskega vprašanja in vojaško industrijo, ki po njihovem mnenju omogoča konflikte na Bližnjem vzhodu. Dogajanje je sprožilo odzive tudi v tujini, predvsem v Južni Afriki, kjer so se zvrstili protesti v podporo zaprtim aktivistom. Podporniki opozarjajo na kritično zdravstveno stanje stavkajočih in poudarjajo zgodovinski pomen gladovnih stavk kot skrajnega sredstva političnega boja. Kljub prepovedi delovanja skupine v domovini se pritiski na britanske oblasti glede obravnave zaprtih članov stopnjujejo, medtem ko uradni London vztraja pri izvajanju protiteroristične zakonodaje.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je v uradnem pozivu nagovorila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in mednarodno skupnost, naj obsodijo nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu, ki ga Moskva označuje za teroristično dejanje in namerno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, po predhodnih podatkih življenje izgubilo 24 oseb. Moskaljkova je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahtevala čimprejšnjo javno obsodbo dejanj ukrajinske strani ter pozvala k pomoči pri pregonu in ugotavljanju odgovornosti vpletenih v incident. Ruska stran trdi, da so bile tarče napada civilne narave, kar naj bi predstavljalo grobo kršitev vojnega prava, medtem ko mednarodna skupnost pogosto opozarja na potrebo po neodvisni verifikaciji tovrstnih dogodkov na zasedenih območjih Ukrajine.

V Gazi se je kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zvrstilo več novih nasilnih incidentov, v katerih so izraelske sile ubile palestinsko deklico, dve osebi pa ranile. Napadi so se zgodili v torek in predstavljajo ponovno kršitev premirja, ki je stopilo v veljavo oktobra lani. Poročilo Sindikata palestinskih novinarjev (PJS) obenem razkriva pretresljive podatke o namernem ciljanju družinskih članov medijskih delavcev. Po navedbah organizacije je bilo od začetka konfliktov ubitih že več kot 700 sorodnikov novinarjev, kar ocenjujejo kot načrtno kampanjo ustrahovanja in utišanja poročanja s terena. Poleg neposrednih vojaških napadov se palestinski zaporniki v izraelskih zaporih soočajo s sistematičnim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Nova poročila opozarjajo, da so bili pridržani Palestinci redno izpostavljeni omejevanju dostopa do pitne vode, ki je v nekaterih primerih trajalo tudi do 12 ur. Takšna praksa je opisana kot oblika kolektivnega kaznovanja, ki še dodatno zaostruje že tako kritične humanitarne razmere in kršitve mednarodnih konvencij o ravnanju z ujetniki.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je bil Steeve Rouyar, francoski državljan, aretiran junija v Togu zaradi "ogrožanja državne varnosti", izpuščen. Rouyar se je v četrtek vrnil v Francijo, po odločitvi togoškega pravosodja.

Bojan Lazić, izvršni direktor srbske nevladne organizacije Da se zna, je sporočil, da so v letu 2025 zabeležili vsaj 110 incidentov, ki so bili motivirani s sovraštvom do pripadnikov skupnosti LGBT+. Ta podatek predstavlja najvišje število tovrstnih dogodkov v zadnjih devetih letih, odkar organizacija spremlja statistiko nasilja in diskriminacije v Srbiji. Po Lazićevih besedah naraščajoči trend incidentov kaže na vse slabši položaj skupnosti LGBT+ v državi. Poudaril je, da število prijavljenih primerov odraža le del dejanskega stanja, saj se številne žrtve še vedno bojijo prijaviti napade zaradi nezaupanja v državne institucije ali strahu pred dodatno stigmatizacijo. Organizacija Da se zna ob tem poziva pristojne organe k učinkovitejšemu pregonu storilcev in izboljšanju preventivnih ukrepov za zaščito človekovih pravic vseh državljanov.

Francoska vlada je v novoletnem seznamu prejemnikov legije časti odlikovala 616 posameznikov, ki so s svojim delovanjem prispevali k splošnemu interesu in ponazorili vrednote meritokracije. Med najvidnejšimi prejemniki je 81-letni francosko-alžirski pisatelj Boualem Sansal, ki je bil imenovan za viteza legije časti. Sansal je nedavno polnil naslovnice svetovnih medijev, ko so ga alžirske oblasti zaradi njegovih političnih stališč skoraj leto dni zadrževale v zaporu, preden ga je predsednik Abdelmadjid Tebboune novembra lani pomilostil. Poleg Sansala je bil za svoj umetniški prispevek odlikovan tudi 88-letni britanski slikar David Hockney. Seznam prejemnikov vključuje širok nabor kulturnikov, med katerimi so pevka Nolwenn Leroy ter igralci Guillaume Canet, Jean-Paul Rouve in Guillaume Gallienne. Civilna promocija reda legije časti, ki ga je leta 1802 ustanovil Napoleon Bonaparte, je letos razdeljena na 528 vitezov, 70 častnikov, 14 poveljnikov, tri velike častnike in enega prejemnika velikega križa. Odlikovanja predstavljajo najvišje francosko priznanje za civilne in vojaške zasluge.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že četrti zaporedni dan, pri čemer so varnostne sile uporabile pravo strelivo in solzivec za zatiranje demonstracij v Teheranu, Širazu in Kermanšahu. Nemiri, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala, so prerasli v vsesplošen upor proti režimu. Protestniki so vdrli v urad guvernerja in druga vladna poslopja, medtem ko so množice, vključno s študentskimi skupinami, vzklikale gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Zaradi stopnjevanja nasilja in splošne nestabilnosti so se številni deli države znašli v stanju popolne blokade. Opozicijske skupine poročajo o intenzivnem streljanju in številnih spopadih na ulicah večjih mest. Gospodarska kriza, ki se odraža v nevzdržnih življenjskih stroških, ostaja glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva, ki zahteva korenite politične spremembe v državi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Perujsko ministrstvo za razvoj in socialno vključevanje (Midis) je uspešno izvedlo kampanjo za zmanjševanje vrzeli pri dostopu do osebnih dokumentov v najbolj oddaljenih delih države. Več kot 140.000 Perujcev, ki živijo v ranljivih razmerah, je prvič v življenju prejelo nacionalni identifikacijski dokument (DNI). Ta dosežek je rezultat usklajenega delovanja nacionalnih programov Juntos in PAIS, ki delujeta pod okriljem ministrstva. Projekt se osredotoča na zagotavljanje pravice do identitete kot temeljnega pogoja za vključevanje v družbo in dostop do javnih storitev. Številni prebivalci na odročnih območjih so bili prej brez dokumentov, kar jim je onemogočalo uveljavljanje socialnih pravic in dostop do državne pomoči. S to pobudo namerava perujska vlada izboljšati kakovost življenja najrevnejših slojev prebivalstva in zagotoviti njihovo vidnost v državnem administrativnem sistemu.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Izraelske sile so v begunskem taborišču Nur Šams na Zahodnem bregu porušile 25 stanovanjskih zgradb, s čimer je približno 100 družin ostalo brez domov. Vojska je dejala, da je operacija usmerjena proti oboroženim palestinskim skupinam.

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Poslanik Socialistične ljudske stranke (SNP) Bogdan Božović je ostro obsodil nedavno posredovanje represivnih organov proti prebivalcem naselja Botun v Črni gori, ki so blokirali krožišče v smeri proti letališču Podgorica. Božović je poudarila, da sila nikoli ne predstavlja rešitve, temveč se je treba zavzemati za dialog in dogovor med sprtima stranema. Izpostavil je, da so prebivalci Botuna častni ljudje, ki se že 15 let borijo za svoje pravice in se upirajo poskusom razčlovečenja ter stigmatizacije v javnosti. Dogajanje v Botunu je odraz dolgotrajnih napetosti, kjer prebivalci protestirajo zaradi načrtovane izgradnje čistilne naprave v njihovi bližini, kar vidijo kot neposredno grožnjo svojemu bivalnemu okolju. Božović je v svojem nagovoru pozval k razumu in spoštovanju tistih, ki so ostali zvesti svojim načelom kljub menjavam oblasti. Po njegovih besedah so se prebivalci znašli pod pritiskom negativnih narativov, ki jih širijo posamezniki z namenom utišanja njihovih legitimnih zahtev.

Ruske sile so v nočnem napadu z droni na pristaniško mesto Odesa zadele stanovanjska naselja in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest oseb, vključno s tremi otroki. Po navedbah načelnika regionalne vojaške uprave Oleha Kiperja so bila v napadu poškodovana štiri stanovanjska poslopja, kar je povzročilo nove izpade v oskrbi z energijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem ponovno izrazil prepričanje v končno zmago Rusije v vojni, ki traja že skoraj štiri leta. Istočasno se razmerja na fronti v regiji Doneck zaostrujejo, saj ruska vojska vlaga znatne vire v zavzetje strateško pomembnega mesta Pokrovsk. Ukrajinski poveljnik Vladislav Perhukin je opozoril, da želi Kremelj do novega leta razglasiti popoln nadzor nad mestom, vendar poudaril, da ukrajinska obramba ostaja stabilna. Kljub intenzivnim napadom z uporabo tankov, oklepnih vozil in vodenih zračnih bomb, so ukrajinske sile v zadnjem tednu uspele uničiti ruske poskuse obkrožitve mesta iz smeri Dobropillja.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

V iranski prestolnici Teheran in drugih mestih po državi so se razširili protesti, uperjeni proti islamističnemu sistemu, na kar so se oblasti odzvale s prvimi aretacijami. Po poročanju medijev so varnostne sile na univerzi v Teheranu pridržale najmanj štiri študente. Iransko pravosodje je ob tem napovedalo odločno ukrepanje proti vsem oblikam upora in nemirov, medtem ko vlada vztraja pri trditvah o tujem vmešavanju v notranje zadeve države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah izraelske obveščevalne službe Mossad, ki je izrazila podporo protestnikom in zatrdila, da je prisotna na terenu. Teheran, ki Izrael obravnava kot svojega največjega sovražnika, te trditve uporablja kot dokaz za tuji vpliv na destabilizacijo države. Razmere ostajajo zaostrene, saj se protesti kljub grožnjam s strogimi kaznimi ne umirjajo, temveč se širijo v različne družbene sloje.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da je bila volilna udeležba v prvi fazi splošnih volitev več kot 50-odstotna. Vojaške oblasti so potek volitev označile za uspeh, kljub ostrim kritikam mednarodnih organizacij za človekove pravice in opaznemu upadu števila volivcev v primerjavi s preteklimi glasovanji. Gre za prve volitve po vojaškem udaru leta 2021, s katerimi si generali prizadevajo utrditi svojo oblast sredi trajajoče državljanske vojne. Kritiki in opozicijske skupine so volitve vnaprej označili za farso, saj so bile izvedene v razmerah močne represije in ob odsotnosti resnične politične konkurence. Številne stranke so bile razpuščene, njihovi voditelji pa zaprti. Vojska trdi, da so volitve korak k stabilizaciji države, vendar poročila s terena kažejo na nizko zaupanje javnosti v legitimnost procesa. Kljub uradnim podatkom o udeležbi ostaja vprašanje verodostojnosti štetja glasov pod strogim nadzorom režima odprto.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Bangladeška organizacija za človekove pravice Ain O Salish Kendra (ASK) je v najnovejšem poročilu razkrila alarmantno stanje v državi, kjer je od prevzema oblasti prehodne vlade pod vodstvom Mohameda Junusa v incidentih uličnega nasilja in linčev umrlo najmanj 293 ljudi. Poročilo izpostavlja razširjene kršitve človekovih pravic, vključno z izvensodnimi uboji, smrtmi v priporu, preganjanjem manjšin ter zatiranjem svobode medijev. Dokumentacija organizacije ASK kaže na pojav t. i. uličnega terorizma, kjer so bile žrtve pretepene ali ubite brez kakršnih koli dokazov, preiskav ali pravnih postopkov, pogosto zgolj na podlagi sumov in govoric. Nasilje se je razširilo tudi na kulturno področje, saj so nezakonito oblikovane skupine pod imenom Tawheed Janata napadale umetniške centre, skupnost Baul in celo skrunile grobove. Poročilo navaja, da so tarče nadlegovanja in nasilja pogosto osebe z nasprotnimi političnimi prepričanji, vključno z veterani osamosvojitvene vojne. Ta razmah brezvladja postavlja pod vprašaj sposobnost nove oblasti, da vzpostavi red in zagotovi varnost državljanov po padcu prejšnjega režima Šejke Hasine.

Vodja gvinejske hunte, 41-letni Mamadi Doumbouya, je bil izvoljen za predsednika na volitvah, ki jih je opozicija označila za "simulaker". Na volitvah se je pomeril z osmimi malo znanimi kandidati in osvojil 86,72 % glasov.

Verski voditelji po celotnih Združenih državah Amerike so se v letu 2025 spopadali z naraščajočimi izzivi pri zagotavljanju pomoči in zaščite priseljenskim skupnostim. Zaradi vse ostrejše retorike predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje zahteve po množičnih deportacijah in uporabo razčlovečujočega jezika, so se številne verske organizacije znašle pod pritiskom. Posebej izpostavljeni so begunci iz Haitija in Afganistana, ki so v preteklosti v ZDA poiskali zatočišče pred nasiljem, zdaj pa se soočajo z negotovostjo glede svojega pravnega statusa. Škof iz Austina Daniel Garcia in drugi predstavniki katoliške cerkve so javno obsodili uporabo žaljivega jezika, ki migrante označuje za »smeti«. Verske skupnosti poudarjajo, da je takšna komunikacija nezdružljiva z načeli človeškega dostojanstva. Razmere so se dodatno zaostrile zaradi konkretnih politik, ki vključujejo gradnjo obsežnih centrov za pridržanje in pritiske na mesta, ki nudijo zatočišče migrantom. Verski voditelji napovedujejo, da bo prihodnje leto še težje, saj se strah pred deportacijami neposredno odraža v finančni nestabilnosti cerkva in socialni izolaciji vernikov.