Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 znašel v nezavidljivem političnem položaju, saj se njegova vlada sooča z ostrimi kritikami zaradi operativne neučinkovitosti in kontroverzne izpustitve britansko-egiptovskega aktivista Alae Abda el-Fattaha. Nekdanji vodja strategije v Downing Streetu, Paul Ovenden, je v javnosti razkril, da se državni aparat pod Starmerjevim vodstvom preveč posveča obrobnim vprašanjem, namesto da bi reševal ključne nacionalne izzive. Ovenden je primer el-Fattaha označil za simbol izgubljene energije, kar je v javnosti in znotraj Laburistične stranke sprožilo val nezadovoljstva. Dodatne težave za vlado so povzročile razkritve o preteklih objavah izpuščenega aktivista na družbenih omrežjih, ki vsebujejo antisemitska in protibritanska stališča ter pozive k nasilju. Kritiki vladi očitajo pomanjkljiv nadzor pri podeljevanju državljanstva in izvajanju diplomatskih pritiskov. Starmer, ki poskuša ohraniti enotnost v stranki, je v novoletni poslanici poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljeni poti, vendar ankete in notranji viri kažejo na vse večji razkol med vodstvom in poslanci, ki so nezadovoljni z delovanjem njegovega kabineta. Položaj premierja ostaja negotov, saj se pritiski stopnjujejo tako s strani opozicije kot lastnih strateških svetovalcev.

Tajvanske organizacije gluhih so izrazile oster protest proti opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Tajvanski ljudski stranki (TPP), ki sta v parlamentu blokirali osrednji državni proračun. Zaradi zamrznitve sredstev v višini 50 milijonov tajvanskih dolarjev, namenjenih Uradu za komuniciranje z javnostjo pri vladi, so se prekinile storitve tolmačenja v znakovni jezik na uradnih vladnih tiskovnih konferencah. To je neposredno omejilo dostop gluhih oseb do ključnih informacij o novih politikah in varnostnih opozorilih, kar predstavlja kršitev njihove pravice do enakopravne obveščenosti. Medtem ko se politični boj v parlamentu stopnjuje, tehnološki sektor poskuša zapolniti vrzeli z inovacijami. Univerza za znanost in tehnologijo v Taipeiju je razvila virtualnega ambasadorja za znakovni jezik, imenovanega 'Xiao Lu', ki uporablja umetno inteligenco za komunikacijo na javnih mestih, kot so postaje podzemne železnice in športni stadioni. Kljub tehnološkemu napredku pa predstavniki invalidskih organizacij poudarjajo, da digitalni pripomočki ne morejo v celoti nadomestiti profesionalnih tolmačev v živo, zlasti pri kompleksnih političnih vprašanjih. Pozivajo k takojšnjemu sprejetju proračuna, ki bi zagotovil stabilno financiranje strokovnega tolmačenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Indijska vladna stranka Bharatiya Janata (BJP) je v petek ostro kritizirala voditelja opozicije Rahula Gandhija in ga obtožila podpore "antindijskemu lobiju" v tujini. Povod za napad je bilo pismo osmih ameriških kongresnikov, ki so indijsko vlado pozvali k zagotovitvi pravičnega sojenja in možnosti varščine za zaprtega aktivista Umarja Khalida. Khalid je v priporu že od leta 2020 zaradi obtožb, povezanih z nemiri v New Delhiju, ameriški podpisniki pa so izrazili resno zaskrbljenost zaradi dolgotrajnega pridržanja brez sojenja. Predstavniki stranke BJP so pismo neposredno povezali z Gandhijevimi srečanji z ameriškimi politiki med njegovimi obiski v tujini. Posebej so izpostavili srečanje s kongresnico Janice Schakowsky leta 2024, ki je ena od podpisnic omenjenega pisma. Po mnenju vladne stranke Gandhi prek takšnih stikov spodbuja globalne kampanje pritiska na Indijo in spodkopava nacionalno suverenost ter pravosodni sistem. Kongresna stranka se na obtožbe še ni odzvala, so pa napetosti med vlado in opozicijo glede vpletanja tujih akterjev v notranje zadeve države v zadnjem obdobju vse močnejše.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izdal neposredno opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na zadnja poročila o stopnjevanju nasilja v iranski prestolnici. Napetosti so se dodatno zaostrile po četrtkovih spopadih med iranskimi varnostnimi silami in demonstranti, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Trump je v svojem zapisu izpostavil, da Washington ne bo stal ob strani, če bodo oblasti v Teheranu uporabile strelno orožje proti lastnemu ljudstvu, kar je označil za prakso, ki ji je bil svet v Iranu priča že v preteklosti. Njegova izjava pomeni znatno zaostritev retorike do Irana, ki se že več dni spopada z valom nezadovoljstva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA pripravljene posredovati in "rešiti" prebivalstvo, če bo iranski režim nadaljeval z uboji udeležencev demonstracij. Po navedbah opozicijske nevladne organizacije Hrana, ki deluje iz ZDA, je v zadnjih nemirih v Iranu umrlo najmanj sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih, več kot sto pa pridržanih. Protesti v islamski republiki so izbruhnili predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize. Trumpove izjave povečujejo napetosti med državama, saj je nekdanji predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo Iran ponovil prakso nasilnega zatiranja uporov. Iranske oblasti se na grožnje še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobna opozorila označile za vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se število žrtev med protestniki povečuje.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

Skupina osmih ameriških kongresnikov in novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani so javno izrazili podporo indijskemu aktivistu Umarju Khalidu, ki je v zaporu že skoraj pet let brez sojenja. Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru, je bil pridržan leta 2020 v povezavi z neredi v Delhiju. Mamdani je Khalidu poslal pismo solidarnosti, v katerem je njegovo dolgotrajno pridržanje označil za nepravično in poudaril, da pogosto misli nanj in na njegove besede. Mednarodna pobuda ameriških zakonodajalcev in župana Mamdanija predstavlja redek primer neposrednega pritiska tujih politikov na indijsko pravosodje v primeru zaprtih aktivistov. Podpisniki pozivajo k zagotovitvi poštenega in pravočasnega sodnega postopka, saj Khalidovo bivanje v zaporu brez pravnomočne obsodbe sproža številna vprašanja o spoštovanju človekovih pravic in svobode govora v Indiji. Pismo je v javnosti delila Khalidova partnerka, kar je sprožilo nove razprave o usodi indijskih političnih zapornikov.

Predsednik ZDA Donald Trump in njegovo ministrstvo za pravosodje se soočata z ostrimi kritikami, ker nista izpolnila zakonsko določenega roka za objavo vseh zveznih dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav je zakon o preglednosti datotek Epstein zahteval popolno objavo do 19. decembra, ministrstvo zdaj navaja, da mora pregledati še 5,2 milijona strani dokumentov, kar je bistveno več od prvotnih ocen. Preživeli in kritiki obtožujejo administracijo namernega zavlačevanja in slovaškega ravnanja z občutljivimi podatki, medtem ko Trump poskuša pozornost javnosti preusmeriti na domnevne goljufije v Minnesoti in napade na osebnosti iz Hollywooda. Znotraj Bele hiše se osebje spopada tudi z vprašanji o predsednikovem zdravju, saj so poročila razkrila, da Trump med dogodki v Ovalni pisarni pogosto zadremlje, zaradi česar so uvedli krajše sestanke. Hkrati so republikanci objavili prepis zaslišanja posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je svoje preiskave proti Trumpu označil za utemeljene na močnih dokazih, medtem ko Trumpovi zavezniki to označujejo za politično motiviran pregon. Politično napetost stopnjujejo še nedavni porazi republikancev na lokalnih volitvah v Iowi, kar analitiki pripisujejo utrujenosti volivcev nad Trumpovo retoriko in naraščajočimi življenjskimi stroški.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je odredila predhodno preiskavo in na zaslišanje poklicala lokalnega igralca kriketa Furqana Ul Haqa, ki je na zasebnem turnirju v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Po spletu so zaokrožili posnetki in fotografije športnika z omenjenim simbolom med tekmo lokalne lige prvakov, kar je spodbudilo odziv varnostnih organov. Poleg igralca so policisti na zagovor poklicali tudi organizatorja turnirja, da bi pojasnila okoliščine dogodka. Incident se dogaja v občutljivem obdobju, ko indijske oblasti pozorno spremljajo javno izražanje solidarnosti s Palestino, zlasti v regijah z dolgo zgodovino političnih napetosti, kot je Džamu in Kašmir. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da preiskava poteka v smeri morebitnega kršenja javnega reda ali pravil o športnih prireditvah. Športnik in organizatorji se spopadajo z vprašanji o politični nevtralnosti na športnih terenih, medtem ko odločitev policije sproža razprave o svobodi izražanja v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Predsednik Bougainvilla Ishmael Toroama je ob začetku novega leta poudaril prioritete za neodvisnost in razvoj. Hkrati pa se prebivalci Papue Nove Gvineje soočajo z naraščajočimi stroški življenja, kriminalom in omejenimi možnostmi zaposlitve, kot je opozoril Sir Puka Temu.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 z napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025, kar vključuje korenito preoblikovanje zvezne vlade in omejevanje pravic na področju izobraževanja ter zdravstva. Trump je z uporabo predsedniškega veta kaznoval pleme Miccosukee na Floridi, ker ni podprlo njegovega načrta za pridržalni center Alligator Alcatraz, kar kritiki označujejo za povračilni ukrep proti nasprotnikom njegove priseljenske politike. Gospodarske napetosti se stopnjujejo, saj se Trump pripravlja na ostrejši spopad z zvezno banko Federal Reserve, pri čemer so se javni spori s predsednikom banke Jeromeom Powellom glede financiranja in neodvisnosti institucije še poglobili. Kljub predsednikovim navedbam o gospodarskem razcvetu analize kažejo, da so ameriški trgi v primerjavi z globalnimi oslabeli, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa ostajajo visoka. Kritiki opozarjajo, da domnevno družini prijazne politike administracije v resnici koristijo le premožnejšim gospodinjstvom, medtem ko milijoni revnejših družin ostajajo brez ustrezne podpore. Ob prihajajočih vmesnih volitvah se stopnjujejo tudi ugibanja o morebitnih novih razkritjih v povezavi z dosjeji Epstein in vplivu teh na politično stabilnost države.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Venezuelske oblasti so ob prihodu novega leta izpustili najmanj 87 političnih zapornikov, ki so bili pridržani po spornih predsedniških volitvah leta 2024. Po poročanju dveh nevladnih organizacij so se izpustitve začele 1. januarja zjutraj, ko so svojci in matere poročali o odhodu zapornikov iz različnih zapornih centrov. Gre za nadaljevanje vala pomilostitev, saj so oblasti le teden dni pred tem, ob božičnih praznikih, izpustile že 99 oseb. Večina izpuščenih je bila aretirana julija 2024 v povezavi s protesti in nemiri, ki so sledili predsedniškim volitvam. Opozicija in del mednarodne javnosti sta rezultate volitev takrat označila za sporne in neveljavne. Ta gesta venezuelske vlade pod vodstvom predsednika Nicolása Madura vključuje predvsem osebe, ki so bile obtožene različnih kaznivih dejanj v okviru poizbornih političnih dejavnosti, vendar pa nevladne organizacije opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni drugi posamezniki.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je sprožila preiskavo proti igralcu kriketa Furqanu Bhattu, ki je med tekmo lokalne lige v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Incident se je zgodil v okviru lige prvakov Džamuja in Kašmirja, kjer je športnik z uporabo simbola sprožil precejšnje javno razburjenje in odziv varnostnih organov. Policija je poleg igralca na zaslišanje pozvala tudi organizatorje lige, da bi pojasnili okoliščine dogodka. Preiskovalci so zahtevali uradno pojasnilo glede uporabe političnega simbola na športnem tekmovanju, saj indijske oblasti v tej nemirni regiji strogo nadzorujejo javno izražanje solidarnosti s tujimi političnimi gibanji. Po navedbah prič in soigralcev je Bhatt čelado z zastavo uporabljal med celotno igro, kar so organi pregona označili za morebitno kršitev pravil o javnem redu. Dogodek odraža visoko stopnjo napetosti v regiji, kjer so vprašanja identitete in mednarodne solidarnosti pod stalnim nadzorom policije in obveščevalnih služb. Organizatorji tekmovanja so se morali zagovarjati zaradi pomanjkljivega nadzora nad opremo igralcev.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Organizacija Strategija za evropsko in državljansko Črno goro (STEGA) je na obletnico tragičnih dogodkov na Cetinju napovedala vložitev uradne zahteve za postavitev spomenika v spomin na 23 žrtev dveh množičnih zločinov. Pobudniki so pozvali lokalne oblasti in pristojne institucije, naj v sodelovanju z družinami žrtev določijo primerno lokacijo za obeležje, ki bo služilo kot prostor pietete in trajnega opomina. Po mnenju organizacije je Cetinje kot zgodovinsko in simbolno središče države dolžno na dostojanstven način počastiti svoje meščane. V javnem pismu so poudarili, da postavitev spomenika predstavlja minimum družbene odgovornosti do žrtev in njihovih svojcev. STEGA namerava v prihodnjem obdobju vztrajati pri institucionalnem odzivu in spodbujanju javnega dialoga o tem vprašanju, saj so prepričani, da mora biti kultura spominjanja temelj vsake odgovorne družbe. Ob obletnici tragedije so na Cetinju zastave spustili na pol droga, s čimer so prebivalci izkazali spoštovanje do umrlih v napadih, ki so globoko pretresli črnogorsko javnost.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante. Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.

Štirje aktivisti britanske organizacije Palestine Action, ki so jo oblasti v Združenem kraljestvu označile za teroristično skupino, v zaporu nadaljujejo gladovno stavko. Skupina se spopada z močnim pravnim in političnim pritiskom, saj je bila njihova dejavnost prepovedana, člani pa zaprti zaradi svojih akcij. Aktivisti s to obliko protesta opozarjajo na svoje nestrinjanje z britansko politiko do palestinskega vprašanja in vojaško industrijo, ki po njihovem mnenju omogoča konflikte na Bližnjem vzhodu. Dogajanje je sprožilo odzive tudi v tujini, predvsem v Južni Afriki, kjer so se zvrstili protesti v podporo zaprtim aktivistom. Podporniki opozarjajo na kritično zdravstveno stanje stavkajočih in poudarjajo zgodovinski pomen gladovnih stavk kot skrajnega sredstva političnega boja. Kljub prepovedi delovanja skupine v domovini se pritiski na britanske oblasti glede obravnave zaprtih članov stopnjujejo, medtem ko uradni London vztraja pri izvajanju protiteroristične zakonodaje.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.