Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi na korani preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili namenjeni boju proti antisemitizmu, vključno z definicijo antisemitizma po standardih IHRA in omejitvami gibanja BDS. Izraelske oblasti in judovske skupine so izrazile zaskrbljenost, češ da poteze zmanjšujejo zaščito judov in sinagog v New Yorku. Mamdanijeva izvolitev in ukrepi so sprožili dvome in kritike.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nesposobnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita neracionalno visoke stroške prenove zgradb Feda, ki naj bi dosegli štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno zatrdil, da je v odlični formi, in navedel, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, čeprav so se v javnosti pojavila nasprotujoča si poročila o njegovem zdravju. Wall Street Journal je namreč objavil obsežno analizo, ki na podlagi pričevanj insajderjev iz Bele hiše opisuje predsednikovo vidno upadanje energije in pogosto dremež na javnih dogodkih. Poročilo razkriva, da osebje prilagaja njegov urnik in ga spodbuja k budnosti med televizijskimi prenosi. Trump se je na te navedbe odzval z napadi na medije in filmskega igralca Georga Clooneyja, ki se je po pridobitvi francoskega državljanstva zapletel v besedni spopad s predsednikom. Poleg notranjepolitičnih trenj Trump vstopa v leto 2026 z grožnjami Iranu in soočanjem z upadajočo podporo med srednjim razredom pred vmesnimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je med silvestrskim sprejemom v letovišču Mar-a-Lago ostro napadel igralca Georgea Clooneyja, potem ko sta z ženo Amal Clooney prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social in v govoru igralca označil za "povprečneža", njegove filme pa za "popolnoma mediocre". Napad se je zgodil v kontekstu širših napetosti med administracijo in Hollywoodom, pri čemer Trump Clooneyju in njegovi soprogi očita slabo politično napovedovanje ter nenehno pritoževanje nad njegovo politiko. Clooney je na kritike odgovoril z opominom na prihajajoče volitve in poudaril, da se bo pot za ponovno veličino Amerike začela novembra. Poleg osebnih napadov na filmske zvezdnike je Trump na dogodku izpostavil tudi domnevne goljufije s socialnimi transferji v Minnesoti, ki naj bi jih izvajali somalijski priseljenci. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus odvračanja pozornosti od nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki mečejo slabo luč na predsednikovo preteklost. Hkrati se filmska industrija spopada z novimi pritiski, saj Trump neposredno posega v studijske pogodbe in zahteva produkcijo filmov, ki so mu po godu, kot je napovedano nadaljevanje franšize Drzni in drzni (Rush Hour).

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in državljanom, je konflikt označil za eksistencialni boj z Zahodom ter pohvalil narodno enotnost in pogum ruskih sil. Putin je poudaril, da Rusija verjame v končni uspeh, kljub mednarodnim prizadevanjem za končanje spopadov. Sočasno je Donald Trump v odzivu na ruske napovedi ostro kritiziral Putina in njegove izjave označil za neiskrene. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, v katerem so ruske trditve o iskanju miru označene za »krokodilje solze«, hkrati pa je pozval k stopnjevanju pritiska na Moskvo. Ta retorični zasuk se dogaja v času, ko so mirovna pogajanja o Ukrajini zastala, napetosti med velesilami pa se ob vstopu v novo leto še dodatno zaostrujejo.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

Češke opozicijske stranke so v spodnjem domu parlamenta sprožile postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Pobuda za odstavitev vodje gibanja Svoboda in neposredna demokracija (SPD) je nastala kot odziv na njegovo novoletno poslanico, v kateri je ostro kritiziral nadaljnje financiranje Ukrajine in vojaško pomoč Kijevu. Okamura je v svojem govoru ukrajinsko vlado pod vodstvom Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in pozval k prenehanju porabe sredstev čeških davkoplačevalcev za orožje, ki po njegovih besedah podaljšuje konflikt. Liberalna opozicija trdi, da so Okamurove izjave škodljive za mednarodni ugled države in v nasprotju z uradno zunanjo politiko Češke republike. Češki predsednik Petr Pavel je ob tem izrazil resno zaskrbljenost in napovedal pogovore s predsednikom vlade o uskladitvi varnostne politike. Čeprav ima vladna koalicija v parlamentu večino, so opozicijske sile odločene vprašanje njegove primernosti za funkcijo uvrstiti na dnevni red prihodnje seje, saj menijo, da so takšni retorični napadi na zaveznico nesprejemljivi za visokega državnega funkcionarja.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Poljske oblasti so se zapletle v diplomatski spor z Rusko federacijo zaradi poskusa prevzema stavbe nekdanjega ruskega konzulata v Gdansku. Po navedbah poročil se je več poljskih uradnikov v spremstvu varnostnih sil napotilo k objektu z namenom prevzema nepremičnine, vendar so ruski diplomati vstop zavrnili. Čeprav so poljske oblasti trdile, da nepremičnina zdaj pravno pripada Poljski, so uslužbenci konzulata ostali v stavbi in niso predali ključev, kar je povzročilo napeto ozračje na prizorišču. Dogodek sledi odločitvi poljskih oblasti o zaprtju ruskega diplomatskega predstavništva, ki je uradno prenehalo delovati konec decembra 2024. Kitajski medij Sohu poroča o ostrem odporu ruske strani, ki se ni uklonila pritisku lokalnih oblasti. Kljub visoki napetosti in prisotnosti varnostnih organov do neposrednega fizičnega spopada ni prišlo, vendar incident dodatno zaostruje že tako skrhane diplomatske odnose med Varšavo in Moskvo. Poljska stran vztraja pri uveljavitvi lastninske pravice nad objektom, medtem ko Rusija ravnanje Poljske označuje za nezakonit poskus zasega premoženja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost tožbe proti predsedniku Federal Reserve Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in trdil, da so stroški prenove dosegli rekordne štiri milijarde dolarjev, kar je označil za "hudo malomarnost". Poleg gospodarskih trenj se Trumpova administracija sooča z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem zdravstvenem stanju, saj so se v javnosti pojavila poročila o njegovem dremanju med sestanki in kognitivnih težavah. Predsednik je na družbenih omrežjih ostro zavrnil navedbe o pešanju zdravja in zatrdil, da je že tretjič zapored z odliko opravil kognitivni izpit, hkrati pa je pozval k obveznemu testiranju vseh predsedniških kandidatov. Politični analitiki opozarjajo, da se Trumpova podpora med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s Hispanic Američani in srednjim razredom, zmanjšuje, kar bi lahko ogrozilo republikance na vmesnih volitvah leta 2026. Dodatno napetost povzročajo njegovi spori z javnimi osebnostmi, kot je George Clooney, ter obtožbe o spodkopavanju etičnih standardov, ki so bili vzpostavljeni po aferi Watergate.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social ostro napadel igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal Clooney, potem ko sta prejela francosko državljanstvo. Trump je igralca označil za povprečnega človeka, ki se nenehno pritožuje nad politiko, njegove filme pa je označil za povprečne. Napadi so se stopnjevali po Clooneyjevi odločitvi, da se preseli v Francijo, kar mnogi razumejo kot odgovor na politično dogajanje v Združenih državah Amerike. Clooney je na kritike odgovoril z izjavo, da se mora Amerika vrniti na pravo pot, kar se bo po njegovih besedah začelo z novembrskimi volitvami. Poleg sporov z zvezdniki je Trump silvestrski večer v Mar-a-Lagu izkoristil tudi za širjenje trditev o domnevnih prevarah v socialnem sistemu v Minnesoti, ki naj bi jih izvajala somalijska skupnost. Analitiki ocenjujejo, da predsednik s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost z nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki bi lahko škodovali njegovemu ugledu. Istočasno se ameriška administracija sooča z napetostmi na področju zunanje politike, saj je Trump zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem v primeru nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Predsednik je izjavil, da so ZDA pripravljene na akcijo, kar še dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega prehodnega sveta (STC), ki ga podpirajo Združeni arabski emirati, v provinci Hadramaut. STC poroča o žrtvah. Spopadi so izbruhnili med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC. Jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je začela operacijo "Prevzem taborov" s ciljem ponovnega zavzetja ozemlja v provinci Hadramaut, ki ga nadzoruje STC.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump ob koncu leta 2025 beleži znatno znižanje stopnje odobravanja med ključnimi volilnimi demografskimi skupinami, predvsem med srednjim razredom. Po podatkih zadnjih raziskav javnega mnenja agencij YouGov in Marist je njegova priljubljenost med volivci z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji padla na najnižjo raven v drugem mandatu, kar vzbuja zaskrbljenost znotraj Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Volivci so nezadovoljni predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in nestanovitnih carinskih politik, čeprav predsednik Trump te podatke označuje za prirejene in vztraja, da gospodarstvo dosega rekordne rezultate. Obenem se je predsednik zapletel v nove javne spore, tokrat z igralcem Georgom Clooneyjem, ki se je z družino preselil v Francijo in dobil francosko državljanstvo. Trump je odločitev označil za politično neuspeh in kritiziral Clooneyjevo filmsko kariero. Poleg tega je Trump napovedal možnost tožbe zaradi domnevne malomarnosti proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Razlog za predsednikovo nezadovoljstvo so visoki stroški obnove stavb centralne banke, ki jih Trump primerja s svojo gradnjo nove dvorane v Beli hiši. Ob vsem tem se v medijih pojavljajo nova vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in starosti, saj bo v letu 2026 dopolnil 80 let.

Izraelski minister za kulturo in šport Miki Zohar je v začetku leta 2025 sprožil buren mednarodni odziv z izjavo, da celotno območje Gaze pripada Izraelu, tamkajšnje palestinsko prebivalstvo pa so zgolj začasni gostje. Član vladajoče stranke Likud je poudaril, da Izrael Palestincem trenutno le dopušča bivanje na tem ozemlju, vendar Gaza po njegovem prepričanju ostaja izraelska last. Njegove besede so v popolnem nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za rešitev dveh držav in so v islamskem svetu povzročile preplah. Izjava ministra Zoharja sledi nizu agresivnih retoričnih potez izraelskih oblasti, ki vse pogosteje odkrito govorijo o trajni okupaciji ali celo priključitvi palestinskih ozemelj. Odzvalo se je osem muslimanskih držav, ki so izrazile globoko zaskrbljenost nad takšnim diskurzom, saj ta spodkopava možnosti za kakršen koli trajen mir v regiji. Kontroverzne trditve so se pojavile v času, ko se humanitarne razmere v Gazi kljub uradnim premirjem ne izboljšujejo, izraelska vlada pa pod pritiskom desničarskih koalicijskih partnerjev zaostruje svoja stališča do palestinske državnosti.

Estonsko notranje ministrstvo je prepovedalo vstop in bivanje v državi duhovniku Ruske pravoslavne cerkve Romanu Kolesnikovu, pri čemer se je sklicevalo na varnostne pomisleke. Po poročanju lokalnih medijev so oblasti odločitev utemeljile s trditvijo, da je Kolesnikov podpiral zunanjo politiko Ruske federacije, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Estonije. Kolesnikov, ki je v državi služboval več mesecev, je moral po odločitvi uradnih organov nemudoma zapustiti estonsko ozemlje in se vrniti v Rusijo. Primer odraža zaostrene odnose med talinsko vlado in predstavniki moskovskega patriarhata, ki so pod drobnogledom zaradi morebitnega širjenja ruskega vpliva v baltskih državah. Estonske oblasti so poudarile, da je ukrep nujen za zaščito javnega reda in miru.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata 1. januarja 2026 podpisal serijo izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil vse odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejete po njegovi obtožbi septembra 2024. Med preklicanimi ukrepi so tudi tisti, ki so se nanašali na zaščito judovske skupnosti in prepoved diskriminatornih praks pri javnih naročilih v povezavi z Izraelom. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je svoje dejanje utemeljil kot nujno čiščenje dediščine obtoženega predhodnika. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti zaradi preklica ukaza iz decembra 2025, ki je uradnikom in agencijam prepovedoval sodelovanje v bojkotu Izraela. Medtem ko Mamdani trdi, da gre za administrativno sanacijo vodenja mesta po korupcijskem škandalu, ga kritiki obtožujejo spodkopavanja varnosti judovske skupnosti. Pri zaprisežni slovesnosti ga je podprl senator Bernie Sanders, župan pa je v petek ponovno stopil v bran svojim prvim potezam, ki so močno polarizirale ameriško in mednarodno javnost.

Venezuelske oblasti pod vodstvom predsednika Nicolása Madura so pridržale najmanj pet državljanov Združenih držav Amerike, kar velja za vnovično zaostritev odnosov med državama. Med pridržanimi so tri osebe z dvojnim venezuelsko-ameriškim državljanstvom ter dva ameriška državljana, ki po trenutno dostopnih podatkih nimata predhodnih povezav z Venezuelo. Po poročanju časnika The New York Times so se aretacije začele neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal okrepljene vojaške operacije v Karibskem morju. Ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so potrdili, da vsaj dve od teh pridržanj štejejo za nelegitimni. To dejanje pomeni oster preobrat v diplomatskih odnosih, saj so ZDA še nedavno zatrjevale, da v venezuelskih zaporih ni več njihovih državljanov. Strokovnjaki ocenjujejo, da Caracas uporablja pridržane Američane kot vzvod za pogajanja oziroma kot odgovor na naraščajoč pritisk Washingtona. Dogajanje spremljajo visoke napetosti v regiji, kjer se interesi Trumpove administracije in Madurovega režima ponovno neposredno spopadajo, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v Latinski Ameriki.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je v petek obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi opozorila na nujne humanitarne potrebe v Gazi. Joliejeva se je na obisku srečala z delavci Rdečega polmeseca, vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo ter delegacijo ameriškega zunanjega ministrstva in egiptovskimi uradniki, vključno z guvernerjem Severnega Sinaja Khaledom Maghawerjem. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere in izkazovanje solidarnosti s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s hudo humanitarno krizo. Med obiskom je igralka poudarila kritičen pomen hitrejšega dostopa humanitarne pomoči v opustošeno enklavo. Guverner Maghawer je ob tem izpostavil, da Egipt ohranja svojo stran prehoda odprto za sprejem ranjenih in bolnih Palestincev, medtem ko je za zaprtje prehoda na drugi strani obtožil Izrael. Obisk Joliejeve odraža naraščajočo mednarodno zaskrbljenost nad razmerami v Gazi, kjer se prebivalstvo že dlje časa bori s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin in zdravstvene oskrbe.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Nekdanji iranski podpredsednik in minister za kulturo Ataolah Mohadžerani se je ostro odzval na objave nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa na družbenih omrežjih. Mohadžerani je Trumpove zapise, ki se nanašajo na protivladne proteste v Iranu, označil za izjemno nespametne. Po mnenju iranskega politika takšne izjave razkrivajo vnaprej pripravljene scenarije, ki naj bi stali za organizacijo nemirov v državi. Mohadžerani, ki živi v tujini, a še vedno pozorno spremlja iransko notranjo politiko, trdi, da Trumpovo vmešavanje preko spletnih platform potrjuje tezo o zunanjem vplivu na destabilizacijo iranskega režima. Kritik je poudaril, da so tovrstni tviti neposreden dokaz za načrtovano naravo protestnih gibanj, ki jih podpirajo tuji akterji, kar po njegovih besedah le še dodatno zapleta politično situacijo v regiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Predstavniki iranskih oblasti in nekdanji uradniki so se ostro odzvali na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru nasilnega zatrtja protestov v Iranu. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da so ZDA pripravljene posredovati in »rešiti« protestnike, če bi se iranske oblasti odločile za uporabo smrtonosne sile. Njegove besede so v Teheranu sprožile val ogorčenja in nacionalistične retorike. Nekdanji tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Kanani in nekdanji svetovalec Hesamodin Ašna sta Trumpove grožnje označila za neprimerne, medtem ko so nekateri verski predstavniki uporabili še ostrejši jezik. Iranska stran obtožuje Washington vmešavanja v notranje zadeve države in stopnjevanja napetosti v regiji, ki je že tako nestabilna zaradi preteklih diplomatskih sporov. Incident dodatno zaostruje odnose med državama v času, ko se v Iranu vrstijo notranji pritiski.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Letalstvo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije je bombardiralo oporišča in položaje separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) v jemenski pokrajini Hadramut. Napad se je zgodil po stopnjevanju napetosti med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki podpirajo omenjeno separatistično gibanje. Po poročanju lokalnih virov in navedbah jemenskega ministrstva za informiranje so bili napadi odgovor na zasede, ki so jih sile STC postavile vladnim enotam med primopredajo vojaških položajev. Spor med nekdanjima zaveznicama se je poglobil, ko so sile STC prejšnji mesec prodrle v strateško pomembni pokrajini Hadramut in Mahra ter od tam izrinile enote Nacionalne obrambe, ki uživajo podporo Rijada. Saudski veleposlanik v Jemnu je poleg tega obtožil vodstvo STC, da je preprečilo pristanek letala s saudskimi posredniki v mestu Aden. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah napadov, vendar operacija pomeni resno zaostritev znotraj koalicije, ki se bori v jemenski državljanski vojni.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump, ki je Powella označil za »popolnega bedaka«, trdi, da so stroški prenove v višini 4,1 milijarde dolarjev previsoki, čeprav je Powell navedbe o luksuznih prenovah že junija zavrnil in pojasnil, da gre za nujno sanacijo strukturnih težav in azbesta. Spor predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za zmanjšanje neodvisnosti osrednje monetarne institucije, kar je razvidno že iz njegovih preteklih poskusov odstavitve guvernerjev Feda v letu 2025. Na zunanjepolitičnem področju so v javnost prišle podrobnosti o sporu med Trumpom in njegovim posebnim odposlancem za Ukrajino Keithom Kellogom. Trump naj bi Kelloga označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja in njegov boj primerjal z usodo Abrahama Lincolna. Kellog, ki naj bi administracijo zapustil januarja 2026, je nasprotoval Trumpovemu prepričanju o neustrašnosti Rusije. Hkrati ekonomske analize kažejo na upadanje ameriške gospodarske premoči, saj je indeks MSCI USA v letu 2025 zaostal za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o »najbolj vročem« gospodarstvu na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Demokratična republika Kongo (DR Kongo) je 1. januarja 2026 uradno nastopila mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Svečana slovesnost z dvigom zastave na sedežu v New Yorku je obeležila prvo vrnitev države v ta strateški organ po več kot treh desetletjih, ko je DR Kongo nazadnje zasedala ta položaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Država se je pridružila skupini desetih nestalnih članic, kamor so bile za mandatno obdobje 2026–2027 izvoljene še Bahrajn, Kolumbija, Latvija in Liberija. DR Kongo bo v okviru skupine A3, ki jo sestavljajo tri afriške države v Varnostnem svetu, zagovarjala stališča Afriške unije glede ključnih vprašanj miru in varnosti na celini. Zunanja ministrica DR Kongo Thérèse Kayikwamba Wagner je ob nastopu mandata poudarila, da bo država delovala kot konstruktiven glas, ki temelji na mednarodnem pravu in pravičnosti. Izpostavila je, da namerava država uporabiti lastne izkušnje iz desetletja trajajočih konfliktov v regiji Velikih jezer za prispevek k reševanju globalnih varnostnih izzivov. Izvolitev DR Kongo, ki je junija 2025 prejela 183 od 187 možnih glasov, sovpada z odhodom Alžirije, Južne Koreje, Gvajane, Sierre Leone in Slovenije iz Varnostnega sveta. Vrnitev DR Kongo velja za velik uspeh nacionalne diplomacije v času, ko se država še vedno spopada z varnostno krizo na vzhodu svojega ozemlja.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.