APDEJT.si

Afganistanski zunanji minister pod talibansko vlado, Amir Khan Muttaqi, se je v telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjal o pogovorih med talibani in Pakistanom, ki naj bi potekali v Istanbulu.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Karla Ornelas, mehiška veleposlanica v Peruju, je zapustila državo po ukazu perujske vlade. Razlog za prekinitev diplomatskih odnosov in posledično izgon veleposlanice je azil, ki ga je Mehika odobrila Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.

Podpredsednik ruskega sveta federacije, Konstantin Kosachev, je izjavil, da je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne pošlje delegacije na vrh G20 v Južni Afriki, postavila ameriške zaveznike v neroden položaj. Kosachev je to zapisal na svojem kanalu Telegram.

Novi veleposlanik Islamske republike Iran v Severni Koreji se je pred odhodom na misijo srečal in pogovarjal z ministrom za zunanje zadeve.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Rusko trgovsko predstavništvo v Stockholmu je bilo znova napadeno z dronom, ki je odvrgel barvo na območje predstavništva. Po podatkih ruskega veleposlaništva na Švedskem se je od maja 2024 število tovrstnih napadov povečalo na več kot 20. Incident se je zgodil 8. novembra. Rusko veleposlaništvo je izpostavilo, da se tovrstni napadi redno ponavljajo.

Kenijski predsednik William Ruto je med telefonskim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil zaskrbljenost in zahteval izpustitev kenijskih državljanov, ki so bili nezakonito vpoklicani v ukrajinsko vojsko in so se znašli v vojni coni v Ukrajini.

Stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je sporočil, da se je srečal z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in se z njim pogovarjal o Iranu.

Podpredsednica Tajvana, 蕭美琴, je obiskala Evropo, kjer se je udeležila srečanja Mednarodne parlamentarne alianse za Kitajsko (IPAC). Predsednik Lai Ching-te se je zahvalil IPAC za povabilo in poudaril, da bo Tajvan stal ob strani Evropi in drugim podobno mislečim partnerjem. Tajvan je prvič sodeloval kot polnopravni član IPAC na vrhu v Bruslju, kjer je poslanka范雲 pozvala k pozornosti glede kitajskih izročitev, ki kršijo človekove pravice.

Zaradi tehnične okvare letala nemške vojaške letalske baze, nemški zunanji minister ni mogel potovati z Airbusom na vrh EU-Latinska Amerika v Kolumbijo. Minister je moral preložiti potovanje in se na srečanje, kjer bodo obravnavali pomembna gospodarska vprašanja, odpraviti z redno letalsko linijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je označil Južno Afriko kot popolno sramoto za gostitev vrha G20. Svojo kritiko je objavil na družbenem omrežju Truth Social. Prav tako je napovedal, da se srečanja ne bo udeležil noben uradnik ameriške vlade.

Zaradi tehnične napake na vladnem letalu Airbus A350 je moral nemški zunanji minister Johann Wadephul spremeniti načrte za potovanje v Kolumbijo, kjer naj bi se udeležil srečanja med predstavniki EU in držav Latinske Amerike. Ministrstvo je sporočilo, da letalo ni na voljo, zato se je minister odločil za komercialni let do Kolumbije.

Marija Zaharova je ponovila svoje posmehovanje izjavam Joeja Bidna o nezdružljivosti monarhije in demokracije. Poudarila je, da je Biden s svojimi besedami, namenjenimi Donaldu Trumpu, nenamerno prizadel evropske monarhije.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Princ Harry se je v Torontu opravičil Kanadčanom zaradi nošenja kape ekipe Los Angeles Dodgers na tekmi Svetovne serije proti Toronto Blue Jays. Njegova izbira je bila v Kanadi, državi britanske skupnosti narodov, kjer je njegov oče, kralj Charles III, vodja države, videti kot velika žalitev.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je sprejel novega libanonskega veleposlanika Milada Nammourja, ki mu je predal kopijo poverilnih pisem. Srečanje je potrdilo željo po okrepitvi sodelovanja med državama. Nafti je ob tem ponovno poudaril solidarnost Tunizije z Libanonom.

Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o izvzetju Madžarske iz sankcij, povezanih z rusko nafto. Madžarski premier Viktor Orban je obiskal Trumpa v Beli hiši, kjer je iskal podporo za svojo državo glede uvoza nafte iz Rusije. Trump je poudaril, da razume težave Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov, saj nima dostopa do morja. Obisk Orbana je bil njegov prvi po vrnitvi Trumpa na oblast, potem ko je Madžarska ponudila gostiteljstvo vrha med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, ki je bil kasneje odpovedan. Trump je tudi izjavil, da bi morali voditelji Evropske unije izkazovati več spoštovanja do Orbana.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj izkaže več spoštovanja do madžarskega premierja Viktorja Orbána, ker se je izkazal kot pravi glede imigracije. Trump je pohvalil Madžarsko zaradi njenega stališča do meja, ki po njegovem mnenju zmanjšuje kriminal v Evropi. Prav tako je omenil možnost izvzetja Rusije iz sankcij na področju energije.

Indija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila indijskih državljanov, ki služijo v ruski vojski, in pozvala Moskvo, da ustavi novačenje Indijcev v svojo vojsko. Zunanji minister je potrdil, da je v ruskih silah trenutno 44 indijskih državljanov in da so o tem obvestili ruske oblasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši izrazil pripravljenost, da razmisli o izjemi za Madžarsko pri ameriških sankcijah proti ruski nafti. Orban je opozoril na morebitne hude posledice za Madžarsko, če ne bo mogla uvažati ruske energije, Trump pa je Madžarsko predstavil kot poseben primer.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 7. novembra srečal s pakistanskim premierjem Məhəmmədom Šahbazom Šərifom. Srečanje je vključevalo pogovore v ožjem krogu in skupno kosilo, kot je sporočila tiskovna služba predsednika.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Donald Trump je pojasnil, da je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni ocenil, da je pravi čas za pogovore. Kljub temu je poudaril, da še vedno obstaja možnost, da se sreča s Putinom v prihodnosti v Budimpešti. Dodal je tudi, da bi moral biti Rusiji in Ukrajini dovoljeno, da se borita.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil trditev, da je Indija v veliki meri prenehala kupovati nafto od Rusije. Izjavo je podal med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev v Beli hiši.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Madžarski premier Orbán Viktor je na družbenih omrežjih sporočil, da je madžarska delegacija prispela v Washington.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Mehiko na državniški obisk, ki je prvi obisk francoskega predsednika v zadnjih 11 letih. Na letališču ga je sprejel mehiški minister za zunanje zadeve Juan Ramón de la Fuente. Macron se bo srečal s Claudio Sheinbaum, da bi okrepili vezi med državama.

Perujski parlament je razglasil mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za persono non grata zaradi "nesprejemljivega vmešavanja v notranje zadeve" Peruja. Ta odločitev je prišla tri dni po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama in v času, ko Peru razmišlja o dovolitvi varnega prehoda opozicijski političarki v Mehiko.

Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo poročila Financial Timesa o srečanju med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom v New Yorku. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je publikacijo označila za "fantastično zgodbo, vredno Agate Christie" in jo ocenila kot del protiruske informacijske kampanje, katere namen je ovirati prizadevanja za rešitev ukrajinske krize.

Visoki severnokorejski in ruski vojaški uradniki so v Pjongjangu razpravljali o krepitvi sodelovanja, kar kaže na nadaljnjo usklajevanje med državama v luči ruske vojne v Ukrajini, poroča severnokorejska državna televizija.

Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.

Japonska je ponovno začela izvažati morske sadeže na Kitajsko, potem ko je Peking odpravil dvoletno prepoved, uvedeno zaradi izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiichi. Prepoved je bila uvedena po tistem, ko je Japonska začela izpuščati vodo iz uničene elektrarne.