APDEJT.si

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Predsednik iranskega parlamenta je med obiskom v Islamabadu vršilcu dolžnosti pakistanskega predsednika in predsedniku senata podaril prevod knjige "Referendum v Palestini" v urdujščino, ki obravnava palestinsko vprašanje v mislih vrhovnega voditelja.

V albanskem parlamentu je prišlo do spora med poslanko socialistične stranke Zegjine Çaushi in poslancem demokratske stranke Klevisom Balliujem. Çaushijeva je Balliuju ironično dejala, da je zadnji, ki bi lahko govoril o administraciji in obtoževal večino. Balliu je pred tem dejal, da je albanska administracija kriminalna organizacija in da ni evropska.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

Predsednik Tunizije, Kais Saïed, je v palači v Kartagini sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov, akreditiranih v Tuniziji. Med novimi veleposlaniki je Pierre Ntsiet Ngolo, veleposlanik Gabonske republike.

Kazahstan se bo pridružil 'Abrahamovemu sporazumu', več kot 33 let po vzpostavitvi uradnih diplomatskih vezi z Izraelom. Ta poteza predstavlja nadaljnjo krepitev odnosov med državama in širitev diplomatskega sodelovanja v regiji.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, se je srečal z ameriškim kolegom Michaelom Waltzom, ki ga je obiskal vljudnostno. Med srečanjem sta razpravljala o sodelovanju v okviru ZN in se pogovarjala o splošnih temah. Ocenila sta, da sta drug na drugega naredila dober vtis. Strani sta se dotaknili tudi ameriškega projekta resolucije Varnostnega sveta ZN o napotitvi mednarodnih varnostnih sil v Gazo po prekinitvi ognja.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Združene države Amerike so partnerskim državam v Varnostnem svetu ZN predstavile osnutek resolucije, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za območje Gaze.

Ruski diplomat Dmitrij Poljanski je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi izražene pripravljenosti ZDA, da bi zaščitile kristjane v Nigeriji. Poljanski se je vprašal, ali bo Trump enako skrb izkazal za vernike kanonične Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki so izpostavljeni pritiskom ukrajinskih oblasti.

Katarski državni minister za zunanje zadeve, Sultan bin Saad al-Muraikhi, se je srečal z zunanjim ministrom Republike Maldivi, dr. Abdullo Khaleelom. Prav tako ga je sprejel predsednik Maldivov, dr. Mohamed Muizzu. Med srečanji so razpravljali o različnih temah.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo prihodnji teden udeležil srečanja zunanjih ministrov držav G7, ki bo potekalo v regiji Niagara v Ontariu, Kanada.

Tajvan je sporočil, da je ta teden gostil visokega fidžijskega diplomata, ki se je srečal s podpredsednico Hsiao Bi-khim. Obisk je nenavaden, saj ima Fidži uradne odnose le s Kitajsko, ki nasprotuje mednarodnim izmenjavam s Tajpejem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v Jeruzalemu sestal s singapurskim zunanjim ministrom Vivianom Balakrishnanom. Balakrishnan se je srečal tudi z izraelskim kolegom Gideonom Sa'arjem. Poudarili so močne dvostranske vezi med državama.

Predsednik Toga, Faure Gnassingbé, je iz Pariza preko omrežja X sporočil, da je kolektivna dolžnost vlagati v mir in blaginjo regije Velikih jezer, udeleženci konference pa si prizadevajo solidarnost preoblikovati v konkretna dejanja za trajne rezultate. Članek nakazuje na dvojni obraz Toga, kjer se diplomacija miru srečuje z realnostjo strahu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Žena turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, se je sestala s kitajskim veleposlanikom v Ankari, Jiang Xuebinom. Pogovor je potekal v Ankari, Turčija.

Madžarski premier Viktor Orbán je s številčno delegacijo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se je pripravljal na srečanje s predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Orbán je pred odhodom izjavil, da si želi odpreti novo poglavje v odnosih med Madžarsko in ZDA ter vzpostaviti strateško partnerstvo. Med temami pogovorov so bile napovedane tudi Ukrajina in gospodarske zadeve.

Iranski namestnik zunanjega ministra za mednarodne in pravne zadeve je poudaril strateški pomen obnovljenih odnosov s Savdsko Arabijo. Povedal je, da so ti odnosi koristni ne le dvostransko, temveč predstavljajo tudi močno silo za regionalno stabilnost in svetovni mir.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Amir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je prejel pisno sporočilo predsednice Republike Namibije, Netumbo Nandi-Ndaitwah. Sporočilo se nanaša na bilateralne odnose med državama in načine za njihovo okrepitev.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

Izrael in Savdska Arabija naj bi ob posredovanju in podpori Združenih držav Amerike začela neposredna pogajanja za pripravo terena za vzpostavitev normalizacije odnosov. Pričakuje se, da se bo normalizacija začela z gospodarskimi in trgovinskimi sporazumi, namesto s polnimi diplomatskimi vezmi.

Japonska premierka Sanae Takaichi in italijanska premierka Giorgia Meloni sta se dogovorili za okrepitev sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta se osredotočili na podporo enotnosti skupine G7 in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje ob 160. obletnici diplomatskih odnosov med Japonsko in Italijo.

V Ankari se je začela prva konferenca generalnih konzulov, ki jo gosti zunanji minister Hakan Fidan. Konferenca naj bi omogočila razpravo o ključnih zunanjepolitičnih temah.

Kitajska je sporočila, da bo udeležba Tajvana na vrhu APEC leta 2026 v Shenzhenu pogojena z njegovim spoštovanjem načela ene Kitajske. To prihaja v času naraščajočih napetosti med Pekingom in Tajpejem. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je odgovorila na vprašanje o trditvah Tajpeja, da je Peking postavil številne pogoje za njegovo udeležbo na forumu APEC.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je sestal z generalnim direktorjem kitajske skupine CGCOC, Lanom Meizhongom, in kitajskim veleposlanikom v Senegalu, Li Zhigangom. Namen srečanja je bil pregled tekočih projektov v okviru sodelovanja med Senegalom in Kitajsko. Srečanje poudarja prizadevanja za nadaljnjo krepitev gospodarskih vezi med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je pohvalil odpornost Irana v soočanju z nedavno 12-dnevno agresijo ZDA in Izraela. Dejal je, da je ta odpornost prisilila sovražnika, ki je sprva zahteval brezpogojno predajo, da je pozneje prosil za brezpogojno prekinitev ognja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med srečanjem s predsednikom Brazilije, Luizom Ináciom Lula da Silva, ponovila, da bo sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan decembra. Brazilski minister za zunanje zadeve, Mauro Vieira, je izjavil, da Von der Leyen želi sporazum podpisati do 20. decembra.

Donald Trump je pozval k takojšnji ponovni vzpostavitvi delovanja ameriške vlade po rekordno dolgem prekinitvi. Napovedal je tudi, da bo rešil še en konflikt, pri čemer je omenil ukrajinskega.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Predsednik Bolgarije, Rumen Radev, bo japonskemu veleposlaniku v Bolgariji, Hisašiju Mičigamiju, podelil red "Madarski konjenik" prve stopnje. Odlikovanje je namenjeno za njegove zasluge pri razvoju dvostranskih odnosov med državama. Slovesnost bo potekala v grbovni dvorani predsedništva. Radev je ob srečanju z japonskim parlamentarnim namestnikom ministra za obrambo Jozo Kanekom izpostavil, da je Japonska prednostni partner in prijatelj Bolgarije v vzhodni Aziji.

Severnokorejski uradniki so žalovali za smrtjo nekdanjega ceremonialnega voditelja države, Kim Yong-nama. Žalovanja so se udeležili tudi kitajski in vietnamski ambasadorji. Kim, nekdanji predsednik Stalnega odbora Vrhovne ljudske skupščine, je umrl v ponedeljek v starosti 97 let zaradi odpovedi več organov, medtem ko se je boril z rakom debelega črevesa. Uradniki vladajoče stranke, vlade, oboroženih sil in drugih državnih organizacij so obiskali pogrebno slovesnost v Pjongjangu.

Donald Trump je izrazil mnenje, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20. Vrh G20 bo potekal 22. in 23. novembra v Johannesburgu.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Dominikanska republika je s podporo Združenih držav Amerike preložila deseti Ameriški vrh na leto 2026, da bi zagotovila širšo in bolj reprezentativno udeležbo držav v regiji. Odločitev je bila sprejeta zaradi razlik med državami, pri čemer so se z njo strinjali tudi ključni partnerji, vključno z ZDA.

Državni obisk malezijskega kralja Sultana Ibrahima v Bahrajnu, ki se je začel v četrtek, predstavlja pomembno poglavje v zgodovini diplomatskih odnosov med Malezijo in Bahrajnom. To je prvi tovrstni obisk po letu 1974.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška veleposlanica, in grški premier Kiriakos Micotakis sta po srečanju v palači Maximos pozdravila skupino učencev. Guilfoyle je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje med državama doseglo nove višine.

Rafael Grosi, generalni direktor IAEA, je izjavil, da trenutno ni nujno napotiti iranskega jedrskega primera v Varnostni svet ZN zaradi zmanjšanja inšpekcij, vendar je poudaril, da se mora sodelovanje med Iranom in agencijo resno izboljšati. Grosi je tudi izrazil zaskrbljenost glede usode 408 kilogramov visoko obogatenega urana v Iranu, kar povečuje potrebo po ponovnem začetku inšpekcij.

Slovaški diplomat Marcel Peško je 1. novembra prevzel funkcijo vodje misije Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE) v Srbiji. Peško je karierni diplomat in ambasador.

Armenski zunanji minister je izpostavil pomembnost zgodovinskih vezi z Iranom in zatrdil, da nič ne more ogroziti prijateljstva in partnerstva med državama. Poudaril je, da sta sosednji državi predani ohranjanju in krepitvi odnosov.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

Indijski minister za trgovino in industrijo, Piyush Goyal, je obiskal Novo Zelandijo, da bi pregledal napredek pogovorov o sporazumu o prosti trgovini (FTA). Državi si prizadevata pospešiti proces za celovito in obojestransko koristno gospodarsko partnerstvo.

Severna Koreja se pripravlja na morebitno srečanje med voditeljem Kim Jong-unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Južnokorejska obveščevalna služba ocenjuje, da je ideja o srečanju nastala med Trumpovim nedavnim obiskom v Aziji. Pjongjang zbira podatke o ameriških diplomatih, Kim Jong-un pa ne izključuje novega srečanja s Trumpom.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Papež Leon XIV. je pozval k iskanju dialoga med Združenimi državami Amerike in Venezuelo glede napetosti v Karibskem morju. Pozval je vladi obeh držav k pogovorom za rešitev sporov.

Na srečanju vrha berlinskega procesa za Zahodni Balkan v Londonu sta se grški zunanji minister Jorgos Gerapetritis in severnomakedonski premier Hristijan Mickoski osredotočila na zelo dobro klimo v dvostranskih odnosih, je dejala tiskovna predstavnica grškega zunanjega ministrstva Lana Zohiu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil pripravljenost ponovno poklicati svojega ameriškega kolega, če pogajanja o ameriških carinah ne bodo kmalu napredovala. Lula je dejal, da bo ponovno poklical Donalda Trumpa, če do konca COP30 ne bo prišlo do napredka v pogovorih med Brazilijo in ZDA.