Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Pakistansko zunanje ministrstvo je v soboto ostro zavrnilo izjave indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja, ki je Pakistan označil za "slabega soseda" in državo, ki namerno izvaja terorizem. Islamabad je te navedbe označil za neodgovorne trditve, s katerimi želi New Delhi odvrniti pozornost od lastne vloge pri spodbujanju nestabilnosti v regiji. Po navedbah pakistanske strani so dejanja Indije dokumentirana in dobro znana mednarodni skupnosti. Spor se je stopnjeval po Jaishankarjevih izjavah za indijske medije, v katerih je poudaril pravico Indije do samoobrambe pred sosedo na zahodu, ki naj bi vztrajala pri terorističnih dejavnostih. Indijski minister se je ob tem obregnil tudi ob pogodbo o vodah Inda (IWT), ki ureja delitev vodnih virov med državama. Odnosi so se dodatno zaostrili po napadu na turiste v Kašmirju 22. aprila, za katerega je Indija brez predložitve dokazov obtožila Pakistan. Islamabad vztraja, da Indija s takšno retoriko spodkopava regionalni mir in varnost.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal pripravljenost na tesnejše usklajevanje Združenega kraljestva s pravili enotnega trga Evropske unije, če bi to koristilo nacionalnim interesom. Starmer je poudaril, da bi London lahko preučil pravila, ki urejajo mejne kontrole za blago, s čimer bi zmanjšali trgovinske ovire, ki so nastale po brexitu. Kljub temu je premier odločno zavrnil možnost vrnitve k prostemu gibanju oseb in poudaril, da njegova vlada ne namerava ponovno vstopiti v carinsko unijo, kar ostaja v skladu z laburističnim manifestom. Znotraj Laburistične stranke se medtem krepijo pritiski, saj nekateri poslanci in ministri, med njimi minister za zdravje Wes Streeting, pozivajo k še globljim trgovinskim vezem z Brusljem. Skupina trinajstih laburističnih poslancev je že podprla predlog zakona liberalnih demokratov o pogajanjih za carinsko unijo, kar sproža ugibanja o notranjih razdorih v vladi. Starmer se ob tem spopada tudi s kritikami Nigela Faraga, ki mu očita zavajanje javnosti glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo, medtem ko kritiki znotraj stranke opozarjajo, da bi odstopanje od predvolilnih obljub lahko pomenilo politično tveganje.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile stroge naftne sankcije proti Venezueli in nadaljevale z obsežno vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Rubio je v svojih izjavah poudaril, da Washington ne izključuje možnosti uporabe kopenskih sil, čeprav je hkrati zatrdil, da ZDA niso v vojni z državo Venezuelo, temveč z narko-karteli in organizacijami za tihotapljenje drog. Zunanji minister je ob tem izrazil dvom o trenutni moči venezuelske opozicije, saj naj bi velika večina njenih članov, vključno s podporniki Marie Corine Machado, državo že zapustila. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah na venezuelskem ozemlju. Kljub trditvam o boju proti kriminalnim združbam, Rubio omenja tudi morebitne prihodnje konflikte s Kubo. Ta zaostritev retorike sledi obdobju nestabilnosti, v katerem so ZDA izvajale neposredne raketne napade na ključne vojaške objekte v Venezueli, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in mobilizacijo venezuelskih obrambnih sil pod vodstvom Vladimirja Padrina Lópeza. Trenutna ameriška administracija vztraja pri pritisku na režim, medtem ko usoda vodilnih predstavnikov venezuelske oblasti ostaja negotova.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi poudaril, da Združene države Amerike niso v vojni z Venezuelo, temveč izvajajo operacije proti mednarodnim organizacijam za trgovino z drogami. Rubio je pojasnil, da vojaške aktivnosti v regiji niso uperjene proti državi ali njenemu ljudstvu, temveč so usmerjene v uničenje mamilarskih kartelov, ki delujejo na tem območju. Hkrati je branil ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele in nakazal, da bo prihodnjo smer države sooblikovala politika Washingtona. Izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko Caracas obtožuje Washington spodbujanja vojne v Latinski Ameriki. Rubiove besede so odgovor na aretacijo Nicolása Madura in naraščajoče napetosti, ki so posledica preteklih ameriških sankcij proti venezuelskemu naftnemu sektorju in Madurovi družini. Kljub zagotovilom o miru, ameriška stran ne izključuje nadaljnjih ukrepov za zaščito svojih interesov in varnosti v Karibih.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

Evropski voditelji so se na zadnje izjave in ravnanja Donalda Trumpa odzvali z molkom, kar po mnenju kritikov potrjuje njegove teze o šibkosti evropske politike. Namesto odločne obrambe demokratičnih načel in mednarodnega pravnega reda je v ospredje stopil strah pred izključitvijo iz ameriške interesne sfere. Takšna drža po mnenju analitikov predstavlja nevarno igro, saj ignoriranje kršitev mednarodnih norm spodkopava dolgoročno stabilnost zahodnih zavezništev. Prevladujoča tendenca med voditelji držav članic Evropske unije kaže, da je pragmatično ohranjanje odnosov z Washingtonom dobilo prednost pred javno obsodbo dejanj, ki bi lahko ogrozila demokratične standarde. Ta pasivnost ne le krepi položaj Donalda Trumpa, temveč tudi pošilja sporočilo o nepripravljenosti Evrope na samostojno vodenje geopolitike brez brezpogojnega zanašanja na Združene države Amerike. Odločitev za molk bi lahko imela dolgoročne posledice za kredibilnost evropskih institucij na svetovnem odru.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Ameriški igralec in oskarjevec Leonardo DiCaprio se ni mogel udeležiti gala koncerta na mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu. Njegovo odsotnost so povzročile stroge omejitve v letalskem prometu, ki so jih pristojni organi uvedli po ameriški specialni operaciji, usmerjeni v zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nenadnih varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora so številni poleti, vključno s tistim, na katerem bi moral biti hollywoodski zvezdnik, ostali na tleh. Dogodek v Kaliforniji je tako minil brez enega svojih najpomembnejših gostov, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom stopnjujejo zaradi poskusa aretacije venezuelskega voditelja s strani ameriških sil.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Severna Koreja je ostro obsodila nedavno ameriško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za grobo kršitev suverenosti Venezuele in potrditev brutalne narave ameriške politike. Po navedbah državnih medijev v Pjongjangu gre za hegemonsko dejanje, ki ga uradna Severna Koreja kategorično zavrača. Odziv Pjongjanga sledi dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške enote po vrsti eksplozij v prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Medtem ko Washington trdi, da gre za osvoboditev venezuelskega ljudstva in pregon zaradi obtožb o narkoterorizmu, Severna Koreja stopa v bran svojemu zavezniku in opozarja na nevarnost ameriškega posredovanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Dogodek je sprožil val diplomatskih trenj na mednarodni ravni, pri čemer se Severna Koreja pridružuje državam, ki v dejanju vidijo nevaren precedens v mednarodnih odnosih.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V soboto, 3. januarja, so ameriške elitne vojaške sile v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki je bila načrtovana več mesecev, se je končala z njunim zajetjem in takojšnjo ekstradicijo z ladjo USS Iwo Jima proti New Yorku. Napad je vključeval obsežna bombardiranja prestolnice, ki so po navedbah venezuelskih uradnikov terjala najmanj 40 smrtnih žrtev med civilisti in vojaki, kar potrjujejo tudi satelitski posnetki znatne materialne škode. Akcija je sprožila politični vihar v Združenih državah Amerike, saj administracija Donalda Trumpa o posegu ni vnaprej obvestila niti kongresa niti senata. Ameriški zakonodajalci so bili tako o vojaškem posegu v tujini obveščeni šele po njegovem zaključku, kar so nekateri označili za ustavno krizo. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za briljantno zmago nad narkokarteli, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa, venezuelska podpredsednica pa je zahtevala takojšnjo izpustitev predsedniškega para.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Venezueli in verbalnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja. V intervjuju za New York Post je Trump izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile vojaških sil le pod pogojem, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Kljub tej izjavi Pentagon po navedbah nekaterih virov še vedno preučuje možnosti za zasedbo Venezuele, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v zvezi z dosjeji Jeffreyja Epsteina. Obenem je Trump na družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ki sta se odločila za pridobitev francoskega državljanstva in selitev iz ZDA. Trump ju je označila za "najslabša politična napovedovalca vseh časov" in Clooneyja obtožil, da je s svojim političnim udejstvovanjem, vključno z odpovedjo podpore Joeju Bidnu po njunem soočenju, pridobil več pozornosti kot s svojimi filmskimi vlogami, ki jih je predsednik označil za povprečne. Predsednik je Francijo ob tem opisal kot državo, ki se spopada z resnimi težavami s kriminalom zaradi napačnega upravljanja migracij.