Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

Evropski voditelji so se na zadnje izjave in ravnanja Donalda Trumpa odzvali z molkom, kar po mnenju kritikov potrjuje njegove teze o šibkosti evropske politike. Namesto odločne obrambe demokratičnih načel in mednarodnega pravnega reda je v ospredje stopil strah pred izključitvijo iz ameriške interesne sfere. Takšna drža po mnenju analitikov predstavlja nevarno igro, saj ignoriranje kršitev mednarodnih norm spodkopava dolgoročno stabilnost zahodnih zavezništev. Prevladujoča tendenca med voditelji držav članic Evropske unije kaže, da je pragmatično ohranjanje odnosov z Washingtonom dobilo prednost pred javno obsodbo dejanj, ki bi lahko ogrozila demokratične standarde. Ta pasivnost ne le krepi položaj Donalda Trumpa, temveč tudi pošilja sporočilo o nepripravljenosti Evrope na samostojno vodenje geopolitike brez brezpogojnega zanašanja na Združene države Amerike. Odločitev za molk bi lahko imela dolgoročne posledice za kredibilnost evropskih institucij na svetovnem odru.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Ameriški igralec in oskarjevec Leonardo DiCaprio se ni mogel udeležiti gala koncerta na mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu. Njegovo odsotnost so povzročile stroge omejitve v letalskem prometu, ki so jih pristojni organi uvedli po ameriški specialni operaciji, usmerjeni v zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nenadnih varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora so številni poleti, vključno s tistim, na katerem bi moral biti hollywoodski zvezdnik, ostali na tleh. Dogodek v Kaliforniji je tako minil brez enega svojih najpomembnejših gostov, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom stopnjujejo zaradi poskusa aretacije venezuelskega voditelja s strani ameriških sil.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Severna Koreja je ostro obsodila nedavno ameriško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za grobo kršitev suverenosti Venezuele in potrditev brutalne narave ameriške politike. Po navedbah državnih medijev v Pjongjangu gre za hegemonsko dejanje, ki ga uradna Severna Koreja kategorično zavrača. Odziv Pjongjanga sledi dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške enote po vrsti eksplozij v prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Medtem ko Washington trdi, da gre za osvoboditev venezuelskega ljudstva in pregon zaradi obtožb o narkoterorizmu, Severna Koreja stopa v bran svojemu zavezniku in opozarja na nevarnost ameriškega posredovanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Dogodek je sprožil val diplomatskih trenj na mednarodni ravni, pri čemer se Severna Koreja pridružuje državam, ki v dejanju vidijo nevaren precedens v mednarodnih odnosih.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V soboto, 3. januarja, so ameriške elitne vojaške sile v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki je bila načrtovana več mesecev, se je končala z njunim zajetjem in takojšnjo ekstradicijo z ladjo USS Iwo Jima proti New Yorku. Napad je vključeval obsežna bombardiranja prestolnice, ki so po navedbah venezuelskih uradnikov terjala najmanj 40 smrtnih žrtev med civilisti in vojaki, kar potrjujejo tudi satelitski posnetki znatne materialne škode. Akcija je sprožila politični vihar v Združenih državah Amerike, saj administracija Donalda Trumpa o posegu ni vnaprej obvestila niti kongresa niti senata. Ameriški zakonodajalci so bili tako o vojaškem posegu v tujini obveščeni šele po njegovem zaključku, kar so nekateri označili za ustavno krizo. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za briljantno zmago nad narkokarteli, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa, venezuelska podpredsednica pa je zahtevala takojšnjo izpustitev predsedniškega para.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Venezueli in verbalnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja. V intervjuju za New York Post je Trump izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile vojaških sil le pod pogojem, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Kljub tej izjavi Pentagon po navedbah nekaterih virov še vedno preučuje možnosti za zasedbo Venezuele, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v zvezi z dosjeji Jeffreyja Epsteina. Obenem je Trump na družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ki sta se odločila za pridobitev francoskega državljanstva in selitev iz ZDA. Trump ju je označila za "najslabša politična napovedovalca vseh časov" in Clooneyja obtožil, da je s svojim političnim udejstvovanjem, vključno z odpovedjo podpore Joeju Bidnu po njunem soočenju, pridobil več pozornosti kot s svojimi filmskimi vlogami, ki jih je predsednik označil za povprečne. Predsednik je Francijo ob tem opisal kot državo, ki se spopada z resnimi težavami s kriminalom zaradi napačnega upravljanja migracij.

Zohran Mamdani, ki je v četrtek, 1. januarja 2026, zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu mandata podpisal izvršni ukaz o razveljavitvi vseh odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejetih po njegovi obtožnici septembra 2024. Mamdani, prvi muslimanski župan v zgodovini ameriškega velemesta, je ta korak utemeljil kot nujno čiščenje mestne uprave po korupcijskem škandalu, v katerega se je zapletel Adams zaradi obtožb o podkupovanju in nezakonitem financiranju kampanj. Med razveljavljenimi ukrepi so tudi direktive, ki so prepovedovale diskriminatorne prakse pri javnih naročilih do Izraela in njegovih državljanov, kar je že sprožilo ostre odzive in obtožbe o antisemitizmu. Mamdani, ki velja za izrazitega predstavnika progresivnega krila demokratske stranke, je v svojem inavguracijskem govoru napovedal ambiciozno agendo, usmerjeno v cenovno dostopna stanovanja in krepitev vloge mestne oblasti pri izboljšanju življenja delavskega razreda. Pri zaprisegi, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice in kasneje pred mestno hišo, sta ga podprla vidna politika Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje v prestolnici Caracas in okoliških regijah ter ugrabile zakonitega predsednika Nicolasa Madura. Tiskovna agencija Reuters je poročala o podrobnostih ameriške operacije, ki jo nekateri analitiki primerjajo z delovanjem mafijskih tolp, saj gre za neprecedenčen poseg v mednarodni pravni red. Ameriški medij News Nation je ob tem analiziral pravne in politične posledice napada, ki v mednarodni skupnosti povzroča nemir in zgražanje nad ravnanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Operacija, ki vključuje uporabo vojaške sile za odstranitev tujega voditelja, je v Združenih državah Amerike sprožila hude pravne spore in razprave o zakonitosti takšnih ukrepov. Kritiki poudarjajo, da je Trump s tem dejanjem postavil nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po ugrabitvi so se pojavile informacije, da je Maduro pridržan na ameriški vojaški ladji, medtem ko ZDA že napovedujejo začasno upravo nad Venezuelo in prevzem nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi polji, kar še dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je v uradni izjavi poudaril, da Turčija trdno stoji na strani mednarodnega prava, spoštovanja nacionalne volje in venezuelskega ljudstva. Izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, ki jo je povzročila vojaška intervencija Združenih držav Amerike. Yılmaz je izpostavil, da si bo Ankara še naprej prizadevala za stabilnost v regiji in zagovarjala dialog med vsemi vpletenimi stranmi. Turčija se je tako odzvala na nedavne dogodke, ki so vključevali odstranitev predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Podpredsednik je ponovil zavezanost Turčije k načelom suverenosti in poudaril, da je dialog edina pot do trajne rešitve krize. Turška diplomacija aktivno spremlja razvoj dogodkov in ohranja svojo držo, ki temelji na nepriznavanju zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Novi članki so potrdili, da je bil Nicolás Maduro zaprt v Metropolitanskem pridržalnem centru (MDC) v New Yorku. Ta zvezni zapor je v preteklosti gostil že druge razvpite osebnosti, kot so Joaquin "El Chapo" Guzmán, Sean "Diddy" Combs in Juan Orlando Hernández.

Predsednik vlade nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je poslal uradno čestitko nemškemu zveznemu predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju ob njegovem 70. jubileju. Rhein je v svojem nagovoru izpostavil vlogo zveznega predsednika kot ključnega stebra stabilnosti v državi. Steinmeierja je opisal kot glas razuma, sočutja in povezovanja, ki v času političnih razhajanj uspešno spodbuja družbeni dialog. Hesenski ministrski predsednik je poudaril, da Steinmeier s svojo umirjeno držo in premišljenimi nastopi pomembno prispeva k ohranjanju demokratičnih vrednot in človečnosti v nemški družbi. Čestitka prihaja v času, ko so stabilne institucije in povezovalne osebnosti v nemški politiki izjemno cenjene, Rhein pa je s tem dejanjem utrdil protokolarne vezi med zvezno deželo in vrhom države.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.