Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Vlada Antigve in Barbude je dosegla dogovor z Združenimi državami Amerike, ki državljanom z veljavnimi ameriškimi vizumi omogoča vstop v državo kljub novim omejitvam. Veleposlanik Antigve in Barbude v ZDA, Sir Ronald Sanders, je izdal obvestilo o vseh vrstah vizumov, ki jih izdajajo Združene države, po razglasitvi Washingtona.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Poteza je ponovno razburila Dansko in Grenlandijo, katerih voditelji so ponovili, da ZDA ne bosta prevzele Grenlandije in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar je povzročilo nov spor med Dansko in ZDA. Voditelji Danske in Grenlandije so ponovili, da ZDA ne bodo prevzele Grenlandije, in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti.

Ruski konzulat v Gdansku na Poljskem je uradno prenehal delovati. Ruski državljani in tujci na Poljskem lahko konzularne storitve dobijo le še na ruskem veleposlaništvu v Varšavi. Poljske oblasti so že prej napovedale zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansku. Rusija je novembra zaprla poljski konzulat v Irkutsku.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih položajev in drugih visokih položajev v diplomatskih predstavništvih ZDA po svetu. Med državami, ki jih je poteza prizadela, sta tudi Črna gora in Severna Makedonija. Danska se je odzvala z ogorčenjem zaradi Trumpovega imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo in pozvala ameriškega veleposlanika na pogovor.

Podpredsednik stranke Srbija Center, Duško Lopandić, je ostro kritiziral odločitev srbskega predsednika Aleksandra Vučića o bojkotu vrha Zahodnega Balkana v Bruslju. Ocenil je, da gre za "gesto samoizolacije", ki škoduje Srbiji in dodatno slabi njen mednarodni položaj. Lopandić je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zunanje politike SNS, ki jo je označil za "Instagram diplomacijo", ter opozoril na možnost izgube sredstev EU in povečano zadolževanje Srbije na Kitajskem.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Strokovnjaki menijo, da imenovanje kaže na pomembnost Grenlandije za Trumpa, ki je že izrazil željo, da bi Grenlandijo priključil ZDA. Landry je na družbenem omrežju X zapisal, da mu je v čast prevzeti to vlogo.

Danska je poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo, saj se bojijo, da bi ZDA lahko priključile ozemlje. Poleg tega je bil odpoklican tudi ameriški veleposlanik v Armeniji, Kristina Kvien, skupaj s še približno tridesetimi drugimi ameriškimi diplomati.

Strokovnjak Rasmus Sinding Søndergaard meni, da bo novi odposlanec ZDA v Grenlandiji govoril neposredno v imenu Donalda Trumpa. Imenovanje nakazuje, da je Grenlandija za Trumpa pomembna prioriteta. Trump je že prej razmišljal o prevzemu Grenlandije.

Tajski minister za zunanje zadeve Sihasak Phuangketkeow trdi, da so Združene države Amerike oktobrsko premirje med Tajsko in Kambodžo izsilile prehitro, da bi ga lahko pravočasno podpisali med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Južnokorejska vlada je prvič po daljšem času izvedla tajna posvetovanja z Rusijo. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih, povezanih s Severno Korejo.

Med letom v Bagdad je pakistanski predsednik ob preletu iranskega zračnega prostora poslal sporočilo prijateljstva iranskemu vodstvu, kar je povzročilo hvaležnost iranskega veleposlanika v Islamabadu.

Vietnamski veleposlanik v Braziliji in Gvajani, Bùi Văn Nghị, je poudaril pomembnost nadgradnje odnosov med Vietnamom in Brazilijo v strateško partnerstvo ter praznovanje 50. obletnice diplomatskih odnosov z Gvajano. Veleposlaništvo Vietnama v Braziliji je organiziralo srečanje ob koncu leta v Brasilii, kjer so pregledali diplomatske aktivnosti v letu 2025 in obeležili 50. obletnico odnosov z Gvajano. Obe državi si prizadevata za poglobitev političnega zaupanja in širitev sodelovanja na različnih področjih.

Visoki predstavnik Kremlja, Kirill Dmitriev, je izjavil, da Rusija in Združene države Amerike konstruktivno razpravljata na Floridi. Napovedal je, da se bodo mirovna pogajanja nadaljevala 21. decembra, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev je sporočil, da pogovori med Rusijo in ZDA v Miamiju potekajo v konstruktivnem vzdušju. Dmitrijev je generalni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

ZDA, Katar, Egipt in Turčija so pozvali strani v Gazi k spoštovanju zavez o prekinitvi ognja, ob nadaljevanju izraelskih napadov. Pogovori so pohvalili prvo fazo premirja, vključno s humanitarno pomočjo, vrnitvijo ujetnikov in zmanjšanjem sovražnosti.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je odpotoval v Miami na srečanje s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom ter svetovalcem Bele hiše, Jaredom Kushnerjem. Srečanje naj bi potekalo v okviru pogajanj za iskanje mirovne rešitve v Ukrajini.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika in generalni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), je potrdil, da je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki. Izrazil je pričakovanja glede napredka.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija usmerjena v nadaljnje razvijanje praktičnega sodelovanja z afriškimi državami. Napovedal je odprtje 15 ruskih trgovinskih predstavništev v afriških državah do konca leta 2026 in pozval afriške države brez veleposlaništev v Moskvi, da razmislijo o njihovi otvoritvi. Poudaril je, da Rusija meni, da je vključevanje Afrike v konfrontacijske avanture nedopustno. Lavrov se je v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al-Sisijem.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek s tradicionalne novoletne večerje z diplomatskim zborom. Rama je ob tem izrazil ponos nad Albanijo in dogodek označil za videopozdrav iz prazničnega večera, organiziranega za diplomatske predstavnike v državi.

Predstavniki ZDA, Egipta, Katarja in Turčije so se sestali v Miamiju na Floridi, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih v mirovnem načrtu za Gazo. Poudarili so potrebo po postopni implementaciji celotnega mirovnega načrta. Države so pozvale Izrael in Hamas k spoštovanju obveznosti in zadržanosti. Nadaljnja posvetovanja bodo potekala v prihodnjih tednih, da bi pospešili izvedbo druge faze.

Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov se je sestal s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Črne gore Ervinom Ibrahimovićem, da bi razpravljala o trenutnem stanju in prihodnjih možnostih odnosov med državama. Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova se je v Bakuju srečala z delegacijo, ki jo je vodil Ibrahimović. Srečanja so poudarila krepitev partnerstva med Azerbajdžanom in Črno goro.

Milorad Dodik, voditelj SNSD, je izjavil, da nekdanji ameriški ambasador v BiH, Michael Murphy, tudi po odhodu iz države nadaljuje z napadi na Republiko Srbsko in njega osebno. Dodal je, da to dokazuje, da Murphyjev mandat ni bil diplomatski, temveč ideološki in sovražen do vsega srbskega.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval generalnega direktorja IAEA Rafaela Grossija, naj ohrani nepristransko in strokovno oceno iranskega jedrskega programa. Grossi je poudaril, da so pogovori med agencijo in Iranom glede dostopa inšpektorjev do jedrskih objektov še vedno v teku.

Britanski Daily Express poroča, da so se zahodne države znašle v paniki po izjavah ruskega predsednika Vladimirja Putina o Kaliningrajski oblasti. Putin je namreč opozoril na resne posledice morebitne blokade Kaliningrada, kar je v zahodnih državah sprožilo zaskrbljenost.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z indonezijskim veleposlanikom Indroyonom Soesilom v Washingtonu dejal, da je s predsednikom Indonezije Prabowom Subiantom v prijateljskih odnosih. Trump je poudaril pomen krepitve bilateralnega sodelovanja med ZDA in Indonezijo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in britanska zunanja ministrica Yvette Cooper sta v telefonskem pogovoru razpravljala o dvostranskih odnosih, konzularnih zadevah in iranskem jedrskem programu. Aragči je kritiziral evropski pristop k jedrskemu vprašanju, poudaril je podporo Teherana diplomaciji, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, in zavrnil enostranske pritiske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Združene države Amerike pozivajo k doslednemu izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki je bil dosežen februarja 2023 s posredovanjem Evropske unije.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je pozval Ukrajino, naj "hitro" doseže dogovor o končanju vojne z Rusijo. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki naj bi potekali konec tedna v Miamiju. Trump je opozoril, da Rusija ob vsakem odlašanju spremeni svoje stališče.

Madžarska je pripravljena kadarkoli gostiti srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je izjavil madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je poudaril, da mora ministrstvo za združitev igrati ključno vlogo pri zmanjševanju sovražnosti med Severno in Južno Korejo. Izrazil je upanje, da bo ministrstvo s potrpežljivostjo in proaktivnostjo ustvarilo pogoje za vzpostavitev zaupanja. Predsednik Lee je tudi napovedal, da bo v kratkem obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Xi Jinpinga. Poleg tega se Južna Koreja zavzema za nadaljevanje sodelovanja z ZDA in Japonsko ter za komunikacijo z Rusijo.

Varnostni svet ZN bo na zahtevo Venezuele v torek razpravljal o blokadi, ki jo je napovedal predsednik ZDA Donald Trump. Kitajska je izrazila podporo zahtevi Venezuele za nujno sejo.

Združene države Amerike se pripravljajo na morebitno udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina na vrhu G20 v Miamiju decembra 2026. Ruska šerpa v skupini G20, Svetlana Lukaš, je dejala, da se država gostiteljica pripravlja na Putinovo udeležbo. V Washingtonu je potekalo prvo srečanje predstavnikov držav članic G20, kar je označilo začetek ameriškega predsedovanja organizaciji. Rusija je bila pred tem med tremi državami G20 z najvišjimi prihodki od trgovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje, da se bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini kmalu premaknili naprej. Pri tem je omenil, da pričakuje hitro ukrepanje Ukrajine. Hkrati pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko napovedal možnost dogovora z Združenimi državami glede izboljšanja odnosov, vendar poudaril, da Belorusija ne bo prekinila tesnih vezi z Rusijo. Posebni odposlanec ameriškega predsednika pa bo v Miamiju razpravljal o prihodnjih korakih za območje Gaze.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Brazilski predsednik Lula da Silva in mehiška predsednica Claudia Sheinbaum sta ponudila mediacijo med ZDA in Venezuelo, da bi "se izognili oboroženemu konfliktu v Latinski Ameriki". Lula je izrazil "veliko zaskrbljenost" zaradi naraščajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter ponudil, da bi posredoval za mirno rešitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro dogovori o končanju vojne z Rusijo. Pred srečanji med ZDA in Rusijo je Trump izrazil upanje, da se bo Ukrajina hitro premaknila, saj meni, da bi lahko časovna izguba spremenila stališče Rusije. V Miamiju se bodo ta konec tedna odvijali pogovori o miru v Ukrajini.

Svet za varnost Združenih narodov je opravil zgodovinski obisk v Damasku, prvega po letu 1945. Grčija je poudarila, da obisk predstavlja močno sporočilo podpore za ponovno vključitev Sirije v mednarodno skupnost, ter pozvala k vključevanju in odgovornosti. Svet je bil seznanjen s stanjem v Siriji na seji v New Yorku, ki ji je sledila odprta predstavitev o misiji Sveta v Libanonu in Siriji.

Velika Britanija je imenovala Christiana Turnerja, trenutnega predstavnika Združenega kraljestva pri Združenih narodih, za novega veleposlanika v ZDA. Zamenjal bo Petra Mandelsona, ki je bil odpuščen zaradi povezav s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Imenovanje prihaja v času, ko so ZDA kritične do Evrope, Keir Starmer pa si prizadeva zagotoviti mir med Rusijo in Ukrajino.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ni zainteresirana za ponovno združitev s skupino G7, saj meni, da je ta format zastarel in v stanju propadanja. Po njegovih besedah ta format za Rusijo ne predstavlja več zanimivega prizorišča za mednarodni dialog. Predsednik Vladimir Putin je že zavrnil možnost vrnitve države v G8.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da se Belorusija približuje pomembnemu dogovoru o obnovitvi odnosov z Združenimi državami, vendar se ne bo odpovedala tesnim vezem z Rusijo. Poudaril je, da dogovor z ZDA ne bo na račun odnosov z Rusijo.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedi o napotitvi ameriških vojaških sil v Ekvador je vlada v Caracasu zahtevala sklic seje članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Rusko obrambno ministrstvo je izrazilo upanje, da se bo vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa izognila napakam, ki bi lahko imele resne posledice za Venezuelo. Moskva je izrazila zaskrbljenost zaradi dejanj ZDA, ki bi lahko ogrozila mednarodno plovbo. Rusija je pozvala Trumpovo vlado, naj se vzdrži in ne naredi »usodne napake« v venezuelski krizi.