Talibani so sporočili, da so se sestali z ameriškimi diplomati in razpravljali o bilateralnih odnosih ter normalizaciji odnosov med državama. Podpredsednik vlade za gospodarske zadeve Abdul Ghani Baradar Akhund je pozval ZDA k odpravi gospodarskih sankcij proti Afganistanu. ZDA se na trditve afganistanske vlade niso takoj odzvale.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta se dogovorila o ponovnem začetku sodelovanja po srečanju v Kairu. Dogovor pozdravljajo Združeni narodi. Iranski parlament bo pregledal nedavno podpisani sporazum med Iranom in IAEA. Ločeno je Iran blizu dogovora o izmenjavi zapornikov s Francijo, kjer zadržujejo iranskega profesorja zaradi objav o Gazi.

Ameriški finančni minister Scott Bessent se bo prihodnji teden v Madridu srečal s kitajskim podpredsednikom vlade He Lifengom in visokimi uradniki, da bi razpravljali o trgovinskih, gospodarskih in nacionalno varnostnih vprašanjih. To srečanje, ki je že četrto tovrstno srečanje letos, poteka v času naraščajočih pritiskov glede carin, kmetijstva in bližajočega se roka za TikTok.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.

Evropski voditelji so prepričali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilili k pogajanjem o rešitvi konflikta v Ukrajini. Različni viri, vključno s Politico, poročajo, da so evropski voditelji prepričali Trumpa, da Rusija ni zainteresirana za prekinitev vojne in da je potreben pritisk za začetek pogajanj. Strani naj bi se dogovarjali o načinih pritiska in uvedbi novih omejitev proti Moskvi.

Srbska delegacija, ki jo vodi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Dragan Glamočić, je bila slovesno sprejeta v kitajskem mestu Sjamen. Prijem, ki je bil organiziran z velikim spoštovanjem, simbolizira močno "jekleno prijateljstvo" med Srbijo in Kitajsko ter nadaljevanje sodelovanja na vseh področjih. V Sjamenu bo odprta tudi Srbska hiša.

Filipinska vlada je ostro protestirala proti načrtom Kitajske za ustanovitev naravnega rezervata na območju Bajo de Masinloc v Zahodnem Filipinskem morju, pri čemer poudarja, da ima samo Manila pravico ustanoviti morsko zavarovano območje na tem območju. Filipinski uradniki menijo, da je to uvod v kitajsko zasedbo. Kitajska je zavrnila filipinske obtožbe in pozive ter poudarila, da je Huangyan Dao (Scarborough Shoal) njeno ozemlje. ZDA podpirajo Filipine in zavračajo kitajski načrt. Filipini so vložili diplomatsko noto proti Kitajski.

Združene države Amerike so izrazile razočaranje nad nedavnimi dejanji in izjavami vršilca dolžnosti kosovskega premierja Albina Kurtija, ki po mnenju ameriške odpravnice poslov v Kosovu, Anu Prattipati, povečujejo nestabilnost v državi. Prattipatijeva je poudarila, da dejanja, ki slabijo stabilnost, predstavljajo resen izziv za partnerstvo med Kosovom in ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro obsodil španskega premierja Pedra Sáncheza, češ da je izrekel "grožnjo z genocidom" proti Izraelu. To je odgovor na Sánchezovo izjavo, da Španija nima jedrskega orožja, letalonosilk ali velikih zalog nafte, da bi ustavila izraelsko ofenzivo v Gazi. Netanjahujeva pisarna je šla še dlje in izjavila, da je Sánchezova izjava nesprejemljiva in spominja na zgodovinske preganjanja Judov, vključno s špansko inkvizicijo in holokavstom.

Vodja ameriškega Centralnega poveljstva, admiral Brad Cooper, se je v petek v Damasku srečal s sirskim predsednikom Ahmadom al-Sharaajem. Srečanja se je udeležil tudi ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Thomas Barrack. Razpravljali so o političnem in vojaškem sodelovanju med ZDA in Sirijo.

Združene države Amerike so začasno prekinile strateški dialog s Kosovom. Razlog za to odločitev so poteze kosovske vlade v odstopu, ki so po mnenju ZDA povečale napetosti in nestabilnost ter otežile sodelovanje pri skupnih prioritetah.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Ministrica Jakšić Stojanović se je srečala s črnogorskimi študenti, ki študirajo v Združenih arabskih emiratih. Srečanje je bilo organizirano v črnogorski ambasadi, ministrica pa je izrazila ponos na mlade Črnogorce, ki predstavljajo državo po svetu.

Osebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov, Maria Angela Holguin, bo v ponedeljek, 15. septembra, sprejeta s strani predsednika Ersina Tatarja ob 11. uri. Srečanje bo potekalo na Cipru.

Sergio Gor, nominiranec Donalda Trumpa za ameriškega veleposlanika v Indiji, je izjavil, da Washington in New Delhi nista več "tako daleč narazen" glede tarif in da je možen trgovinski dogovor med državama v nekaj tednih. Izjava je bila podana med Gorovim zaslišanjem pred senatom, ki bo odločal o njegovi potrditvi na položaj.

Visoki voditelj kongresa Shashi Tharoor je izjavil, da ameriške tarife negativno vplivajo na Indijo, kar vodi v izgubo delovnih mest. Kritiziral je tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega nestanovitnega vedenja in neupoštevanja diplomatskih standardov. Tharoor je Trumpa označil za 'nestanovitnega posameznika'.

Belgijski festival Flanders Festival Ghent je odpovedal nastop nemškega orkestra zaradi pomislekov glede izraelskega dirigenta, kar je sprožilo ostre proteste iz Izraela in Nemčije. Belgijski zunanji minister se je odločil distancirati od te odločitve. V znak solidarnosti je festival Musikfest Berlin povabil izraelskega dirigenta Lahava Shanija, da dirigira v Berlinu.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno obsodil nedavne napade v Dohi, Katar, vendar v izjavi ni neposredno omenil Izraela kot napadalca. V izjavi so poudarili, da gre za napad na ozemlje ključnega posrednika.

Britanski kralj Karel III. in kraljeva družina bodo uporabili svojo vplivno moč, da bi pomirili ameriškega predsednika Donalda Trumpa med njegovim prihajajočim obiskom v Veliki Britaniji. Njihov cilj je ustvariti ugodno vzdušje in s tem spodbuditi Trumpa, da pozitivno gleda na Veliko Britanijo.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov različnih narodnosti, med njimi tudi dva Poljaka. Ameriška delegacija je po pogovorih v Minsku na poti v Vilno. ZDA so v zameno odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Obstajajo tudi namigi o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju z Donaldom Trumpom.

Gruzijski premier Irakli Kobahidze je nemškega ambasadorja v Tbilisiju, Petra Fischerja, označil za "tragično figuro" in nakazal, da bi bila njegova izgnitev "darilo". Fischer je bil kritičen do gruzijske vlade, kar je sprožilo ostre odzive in očitke o vmešavanju v notranje zadeve države. Kobahidze je celo namignil na možnost izgona Fischerja.

Belorusko zunanje ministrstvo je poljskemu odpravniku poslov izročilo protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je odločitev Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Keir Starmer je odstavil Petra Mandelsona s položaja britanskega ambasadorja v ZDA po razkritju njegovih povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Mandelson naj bi Epsteinu svetoval, naj se bori za zgodnejšo izpustitev iz zapora. Christopher Hope iz GB News je potezo označil za "zelo neprijetno" za Starmerja. Razkriti so bili tudi tajni dokumenti, ki kažejo, da je Mandelson spodbudil Tonyja Blaira, da se sreča z Epsteinom leta 2002. Odstavitev je sprožila vprašanja o Starmerjevi prihodnosti.

Donald Trump se med državniškim obiskom v Veliki Britaniji ne bo srečal z britanskimi državljani. Razlogi za to odločitev niso znani, obisk pa velja za občutljivega.

Med somalijskima veleposlaništvoma v Keniji in Tanzaniji je prišlo do spora, ko je veleposlanik v Keniji, Jabriil Ibrahim Cabdulle, s poslovno delegacijo obiskal Kongo brez predhodnega obvestila somalijskemu veleposlaništvu v Tanzaniji, ki je odgovorno za odnose s Kongom. Veleposlaništvo v Tanzaniji je izrazilo nezadovoljstvo, saj naj bi veleposlanik kršil diplomatske protokole in pristojnosti.

Pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif je prispel v Doha na obisk v Katarju, kjer se je srečal s katarskim emirjem Sheikhom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem. Razpravljali so o regionalnih in mednarodnih vprašanjih. Katarski premier Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani je prejel telefonski klic obrambnega ministra princa Khalida bin Salmana bin Abdulaziza, ki je obsodil izraelski napad. Indijski premier Modi je prav tako opravil pogovor s katarskim emirjem.

Belorusija je izpustila 52 političnih zapornikov, od tega 14 tujcev, ki so prečkali v Litvo. V zameno so ZDA odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia. Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so spoznali za krivega načrtovanja državnega udara po izgubi volitev leta 2022.

Milorad Dodik, ki mu je CIK BiH odvzel mandat predsednika Republike Srbske, se je v Moskvi sestal s sekretarjem Sveta za varnost Ruske federacije Sergejem Šojgujem. Ena od glavnih tem pogovora je bil prihajajoči referendum v Republiki Srbski. Šojgu je izjavil, da bo referendum imel odmev na vse, kar "vznemirja" Republiko Srbsko, in izrazil zadovoljstvo nad napredkom Rusije v Ukrajini.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je izrazil zaskrbljenost, da bi nedavna imigracijska racija v tovarni baterij Hyundai-LG v Georgii lahko odvrnila južnokorejska podjetja od prihodnjih naložb v ZDA. Opozoril je, da se je več kot 300 pridržanih delavcev vrnilo v domovino.

Indijski diplomat Kshitij Tyagi je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice (UNHRC) v Ženevi ostro kritiziral Pakistan. Označil ga je za propadlo državo, ki je odvisna od propagande in podpira terorizem. Tyagi je zavrnil pakistanske pripombe kot reciklirano propagando in poudaril, da ima Pakistan "patološko fiksacijo na Indijo".

Po novem dogovoru z IAEA naj bi inšpektorji ZN imeli dostop do vseh iranskih jedrskih objektov, Iran pa naj bi poročal o lokacijah. Iranski zunanji minister je dejal, da dogovor izpolnjuje vse iranske zahteve. Vendar pa obstajajo nasprotovanja glede interpretacije dogovora, ki naj bi omogočil nadaljnje sodelovanje po nedavnem konfliktu med Izraelom in Iranom, med katerim so bile iranske jedrske objekte tarča izraelskih in ameriških napadov.

Predsednik Trump je izrazil prepričanje v uspeh trgovinskih pogovorov med Indijo in ZDA ter napovedal skorajšnji pogovor s premierjem Modijem. Potrdil je, da si obe strani prizadevata za rešitev trgovinskih ovir.

Predsednik Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan je prispel v Katar na bratski obisk, kjer ga je sprejel katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani. Med obiskom sta voditelja razpravljala o regionalnih in mednarodnih dogajanjih ter potrdila podporo suverenosti Katarja. Egipčanski predsednik in kuvajtski emir sta v telefonskem pogovoru izrazila solidarnost s Katarjem pri ohranjanju varnosti in stabilnosti. Katarski emir je sprejel tudi telefonski klic bolgarskega predsednika Rumena Radeva.

Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede do 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi pritisnila na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. Kitajska je kritizirala takšen "gospodarski pritisk". Kljub napovedanim carinam pa Trump načrtuje nadaljevanje trgovinskih pogovorov z Indijo in ostaja optimističen glede dogovora.

Škotski prvi minister John Swinney se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi razpravljala o ameriških tarifah na škotski viski. Swinney je srečanje označil za konstruktivno in poudaril, da so pogovori o znižanju tarif v kritični fazi. Srečanje je potekalo med Swinneyjevim obiskom Združenih držav Amerike, kjer se udeležuje trgovinskih in političnih srečanj.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, je 10. septembra opravil prvi državni obisk v Kazahstanu, kjer sta državi ponovno potrdili svojo zavezanost poglobitvi dvostranskega sodelovanja. Med obiskom so potekali razširjeni pogovori med predsednikoma, Kassym-Jomartom Tokayevom in Félixom Tshisekedijem, pri čemer je Tokayev kongovskemu predsedniku podelil prestižno nagrado. Poudarjeno je bilo, da so odnosi med Astano in Kinšaso dosegli novo raven.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je srečal z vodjo urada ameriškega State Departmenta za evropske in evrazijske zadeve Brendanom Hanrahanom. Na srečanju so razpravljali o dvostranskih odnosih med Azerbajdžanom in Združenimi državami, zlasti o izvajanju memoranduma o soglasju.

Portugalski premier Luís Montenegro je med svojim obiskom na Kitajskem pozval kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj izkoristi tesne vezi Pekinga z Rusijo za spodbujanje "pravičnega in trajnega miru" v Ukrajini. Montenegro je ob tem poudaril pomembno vlogo Kitajske pri doseganju mirovnega sporazuma in izrazil upanje, da bo "tesen odnos" med Kitajsko in Rusijo pri tem pomagal. Obisk je bil prvi obisk portugalskega predsednika vlade na Kitajskem v skoraj desetletju.

Južnokorejski zunanji minister je odpotoval v ZDA po raciji 4. septembra v tovarni baterij, ki je v izgradnji v avtomobilski tovarni Hyundai zahodno od Savannah. Med 475 pridržanimi delavci je bilo več kot 300 Južnih Korejcev.

Saudski minister za zunanje zadeve, princ Fayçal ben Farhan ben Abdellah Al Saoud, je v torek obiskal Tunis na delovnem obisku. Namen obiska je okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Savdsko Arabijo. Ministra sta se srečala na povabilo tunizijskega ministra za zunanje zadeve, Mohameda Alija Naftija.

Predsednik Zoran Milanović je med "Diplomatsko trgatvijo" v Jaski ostro kritiziral izraelsko vlado, jo označil za zločinsko in njene člane za "manijakalne morilce". Obisk izraelskega ministra je označil za moralno blamažo za Hrvaško in dodal, da Hrvaška ne bo deležna milosti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 12. in 16. septembrom obiskal Avstrijo, Slovenijo in Poljsko. Namen obiska so bili pogovori o različnih temah, podrobnosti pa niso bile javno objavljene. Med obiskom je zavrnil poročila, da bi ameriški predsednik Trump lahko uvedel nove carine na Kitajsko.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta po prekinitvi sodelovanja junija, ki je sledila vojni z Izraelom, dosegla nov dogovor o sodelovanju. Sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu po večmesečnem egiptovskem posredovanju, predvideva dostop inšpektorjev ZN do vseh iranskih jedrskih objektov. Iran bo moral poročati o lokaciji vseh svojih jedrskih objektov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izkoristil udeležbo na vojaški paradi Xi Jinpinga v Pekingu za pridobitev mednarodne pozornosti in potencialno priznanje Severne Koreje kot jedrske sile. Med številnimi tujimi voditelji je bil Kim deležen največ diplomatske koristi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo danes v Elizejski palači sprejel družine izraelskih talcev, ki jih zadržujejo v Gazi. S tem ponovno potrjuje svojo podporo prizadevanjem za izpustitev talcev. Macron ob tem vztraja pri svoji pobudi za rešitev dveh držav, kljub kritikam. Francija se sooča z napetostmi z Izraelom zaradi odločitve o uradnem priznanju palestinske države.

Po imigracijski raciji v tovarni Hyundai v Georgii, v kateri so pridržali več sto južnokorejskih državljanov, je Južna Koreja obsodila dejanje kot "nepravično kršitev" pravic svojih državljanov in podjetij. V luči napetosti je Južna Koreja napotila svojega najvišjega diplomata v Washington.

Namesto ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibihe, ki je bil napovedan za obisk v Budimpešti, bo Ukrajino na pogovorih zastopal Taras Kačka, namestnik predsednika vlade. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je sicer napovedal Sibihov prihod, vendar je prišlo do spremembe v delegaciji.

Ruska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade Aleksander Novak, se je v Damasku sestala s sirskim predsednikom Ahmadom al-Sharaajem in zunanjim ministrom Asaadom al-Shibaniem. Novak je ob tem izpostavil novo poglavje v odnosih po odstavitvi dolgoletnega zaveznika Bašarja al-Assada. Napovedan je bil tudi obisk sirskega voditelja v Moskvi prihodnji mesec.

John Ginkel je bil imenovan za začasnega vodjo ameriške ambasade v Bosni in Hercegovini, kjer bo služil eno leto. V Sarajevo prihaja iz Ukrajine, kjer je prav tako deloval kot odpravnik poslov po odstopu prejšnje ameriške veleposlanice Bridget Brink. Ginkel naj bi imel vlogo "kriznega ambasadorja", z delom pa je že začel.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je poudaril, da je odprava vizumskega režima med Azerbajdžanom in Kitajsko jasen primer tesnega partnerstva in prijateljskih odnosov med državama. Alijev je izpostavil svoja produktivna državna in delovna obiska na Kitajskem v tem letu, podpis številnih dokumentov, zlasti dveh sporazumov o strateškem partnerstvu, kot ključne elemente, ki potrjujejo to krepitev odnosov.