Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 23. septembra na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisem in iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom. Armenski predsednik Vahagn Khachaturyan se je prav tako v New Yorku srečal z iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom, kjer sta razpravljala o krepitvi odnosov med državama.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se je v torek v New Yorku srečal z jordanskim kraljem Abdalahom II. bin Al-Huseinom. Pogovarjala sta se o temah skupnega interesa, s ciljem krepitve sodelovanja in dvostranskih odnosov. Srečanje je potekalo v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je izjavila, da je imel nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ključno vlogo pri preprečevanju zaostrovanja razmer med Kosovom in Srbijo. V intervjuju za Fox News je Osmani dejala, da je Trump preprečil več konfliktov, vključno s poskusom Srbije v maju. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je na Facebooku objavilo grafiko, ki omenja Trumpovo posredovanje pri končanju sedmih vojn v sedmih mesecih, pri čemer sta bili na seznamu tudi Kosovo in Srbija. Srbski uradnik Gjurić je poskušal prikazati Osmani in Kurtija kot politika, ki nasprotujeta Trumpu.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so Iran pozvale k hitri popustitvi v sporu glede njegovega jedrskega programa. Zunanji ministri teh držav so se o tem pogovarjali z iranskim kolegom na robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zahtevajo, da Teheran v kratkem času sprejme konkretne ukrepe za odpravo dolgoletnih pomislekov glede svojega jedrskega programa, saj se izteka rok za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani se je v torek v New Yorku srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni in njeno delegacijo. Pogovarjali so se o dvostranskih odnosih med Katarjem in Italijo ter o razmerah v Gazi.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Umrl je veliki mufti Savdske Arabije, šejk Abdulaziz bin Abdullah al-Šejk, ki je več kot četrt stoletja služil kot najvišja verska osebnost kraljestva. Njegovo smrt je obžaloval tudi indijski premier Narendra Modi, ki jo je označil za 'globoko izgubo'.

Donald Trump je v svojem govoru v Združenih narodih ostro kritiziral organizacijo in Evropo, pri čemer je izjavil, da migracije vodijo Zahod 'v pekel' in da so podnebne spremembe 'prevara'. Med obiskom Združenih narodov je prišlo do tehničnih težav z eskalatorjem, na katerem se je peljal Trump, kar je sprožilo ugibanja o sabotaži in posledično zahtevo Bele hiše po preiskavi incidenta.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po govoru v Združenih narodih, kjer je uradno priznal Palestino, v New Yorku znašel v prometnem zastoju. Razlog je bila kolona ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Macron naj bi celo poklical Trumpa in se pošalil, da ga čaka na ulici, ker je vse blokirano zaradi njega. Po nekaterih poročilih je Macron del poti opravil peš, kjer ga je mimoidoči poljubil v glavo.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo FIFA in UEFA, da izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Medtem se krepi mednarodni pritisk za priznanje palestinske države, saj naj bi več držav razmišljalo o tem koraku. Ta prizadevanja naj bi predstavljala diplomatski poraz za izraelskega premierja Netanjahuja.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil pred svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Ersin Tatar je izjavil, da je Erdoğan znova močno predstavil njihov glas svetu v svojem govoru na otvoritvenem dnevu 80. Generalne skupščine Združenih narodov.

Podjetje Reliance Industries, ki je v lasti najbogatejšega človeka v Aziji, Mukesha Ambanija, je od leta 2022 od Rusije kupilo za približno 33 milijard dolarjev surove nafte. To je povzročilo diplomatski škandal in povečalo zanimanje za poslovanje indijskega milijarderja, ki je precej povečal nakupe ruske nafte po znižanih cenah.

Srbski minister za zunanje zadeve Marko Đurić se je v New Yorku, ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, srečal z ministri za zunanje zadeve Cipra, Somalije, Italije, Azerbajdžana in Surinama. Pogovori so bili osredotočeni na krepitev političnega dialoga, gospodarskega sodelovanja in utrjevanje položaja Srbije kot stabilne države in zanesljivega partnerja.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da priznanje palestinske države s strani več držav, vključno s ključnimi ameriškimi zavezniki Francijo, Veliko Britanijo in Kanado, nima velikega pomena. Rubio je poudaril, da takšno priznanje v Združenih narodih ne prinaša bistvenih sprememb.

Ameriški kongresnik Adam Smith, ki vodi dvostransko delegacijo ameriškega kongresa na obisku v Pekingu, je izjavil, da ZDA in Kitajska v ključnih vprašanjih ne najdeta skupnega jezika in se 'pogovarjata mimo'. Obisk delegacije je prvi obisk predstavnikov ameriškega predstavniškega doma v Pekingu.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril odločenost Irana za krepitev in širitev odnosov z Armenijo, s čimer je izpostavil zgodovinske in kulturne vezi med državama. Armenski veleposlanik v Iranu, Grigor Hakobyan, je odnose med Teheranom in Erevanom označil za strateške, pri čemer je poudaril dolgoletne prijateljske vezi med državama v intervjuju za IRNA.

Južnokorejski minister za trgovino Yeo Han-koo se je udeležil srečanja gospodarskih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Maleziji. Srečanje je vključevalo tudi dvostranski sestanek s predstavnikom ZDA za trgovino, Jamiesonom Greerom, kjer so potekali pogovori o tarifah. Generalni sekretar ASEAN, Dr. Kao Kim Hourn, je sodeloval na 57. srečanju gospodarskih ministrov ASEAN (AEM) in 39. srečanju Sveta za območje proste trgovine ASEAN (AFTA) v Kuala Lumpurju v Maleziji. Na srečanju je bila pozdravljena sklenitev pogajanj o posodobitvi sporazuma ASEAN o trgovini z blagom (ATIGA).

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

Iranski vodja jedrske organizacije Mohammad Eslami je izrazil upanje, da bo njegov obisk v Moskvi prelomnica v odnosih med državama. Napovedal je nadaljevanje iranskih jedrskih programov v skladu z obveznostmi varovanja. Medtem je Iran prekinil sodelovanje z jedrskim nadzornikom ZN, kar je posledica ponovnega uvajanja sankcij s strani zahodnoevropskih držav. Iranska javnost in mediji se po neuspešnih diplomatskih prizadevanjih in vojni zavzemajo za ponoven premislek o iranski jedrski doktrini.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

V Italiji je potekal dan akcije, v katerem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti, kot so dejali, »genocidu v Gazi«. Protesti so vključevali stavke in blokade, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Portugalska in Francija so uradno priznale državo Palestino, kar je Izrael označil za absurdno. Palestinci so po priznanju pred veleposlaništvom v Londonu dvignili zastavo.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Visoki ameriški diplomat je izrazil obžalovanje zaradi nedavne imigracijske racije v tovarni Hyundai v Georgii, v kateri je bilo pridržanih več kot 300 južnokorejskih delavcev. Južna Koreja je sporočila, da je diplomat predlagal, da bi ta dogodek postal prelomnica za okrepitev dvostranskih odnosov med državama. Srečanje je potekalo v Seulu, kjer je prvi namestnik zunanjega ministra Park Yoon poudaril pomen sodelovanja.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med obiskom v Ljubljani pozval Slovenijo, da igra aktivno vlogo pri spodbujanju stabilnih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Poudaril je pomen sodelovanja na področjih trgovine, inovacij in globalne pravičnosti v času geopolitičnih sprememb. Wang Yi je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje z evropskimi državami, vključno s Slovenijo, pri doseganju večje stabilnosti in pozitivne energije v mednarodnih odnosih ter ustvarjanju boljše prihodnosti.

Rusija je izrazila ostro nasprotovanje ameriškim tarifam na indijske izdelke in poudarila, da so poskusi škodovanja odnosom med Rusijo in Indijo obsojeni na neuspeh. Rusija je pohvalila dolgoletno in napredujočo vez z Indijo, medtem ko je Indija označila ameriške tarife za nepravične in potrdila, da ostajajo odnosi med državama močni kljub trgovinskim sporom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo in zvezo NATO k zaostritvi sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Kritiziral je Evropo zaradi nakupa ruske nafte in predlagal uvedbo visokih carin na Kitajsko, če ta še naprej kupuje rusko nafto. Trump je tudi ponovil, da bi se vojna v Ukrajini končala, če bi vse države NATO prenehale kupovati nafto iz Rusije.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril Združeno kraljestvo, Francijo in Nemčijo (E3), da bi ponovna uvedba sankcij ZN proti Iranu imela resne posledice. Aragči je poudaril, da bo Iran spoštoval nedavni dogovor z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) le, če sankcije ZN ne bodo ponovno uvedene s tako imenovanim mehanizmom "snapback". Opozoril je, da E3 nima pravne, politične ali moralne pravice do ponovne uvedbe sankcij, ki so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015.

Združeno kraljestvo in ZDA naj bi med državniškim obiskom predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji podpisala "prelomni tehnološki sporazum". Partnerstvo se bo osredotočilo na ključne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, polprevodniki in kvantnim računalništvom. Cilj sporazuma je okrepiti sodelovanje med tehnološkima sektorjema obeh držav, kar bo povečalo priložnosti za podjetja in potrošnike na obeh straneh Atlantika.

Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se pogovarjala o regionalnem razvoju in izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem odnosov med državama. Obljubila sta si močnejše sodelovanje. V telefonskem pogovoru sta Dar in Rubio razpravljala o zadevah skupnega interesa in poudarila pomembnost nadaljnje krepitve vezi med Pakistanom in ZDA. Pogovor je zajel tudi mednarodni razvoj.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation) je negotovo. Kitajska je sicer uradno povabila Trumpa na vrh v Peking, vendar Bela hiša še ni odgovorila. Razlog za to naj bi bili trgovinski spori in napetosti zaradi fentanyla med državama, ki ovirajo dogovor.

Papež Leon XIV. je praznoval svoj 70. rojstni dan in prvo obletnico pontifikata z javnimi dogodki v Vatikanu. Verniki so mu izrekli številne dobre želje, pred Apostolsko palačo pa so izobesili transparent z dobrimi željami.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je obtožil Madžarsko, da "izsiljuje" Evropsko unijo z blokiranjem kandidature Ukrajine za članstvo v EU. Te obtožbe so prišle v ozadju naraščajočih napetosti med Varšavo in Budimpešto glede vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. Sikorski je dejal, da je Madžarska "presegla meje razumnega" s svojim vetom.

Združeni arabski emirati so poklicali izraelskega veleposlanika Yossija Shelleyja, da bi protestirali proti zračnemu napadu na Dohi, ki je bil usmerjen na visoke voditelje Hamasa. Ta poteza zaostruje diplomatske napetosti med Abu Dabijem in Tel Avivom. ZAE so uradno protestirali zaradi napada v sosednji državi Katar.

Glasbeni festival v Berlinu in gledališče Théâtre des Champs-Elysées v Parizu sta izrazila solidarnost z izraelskim dirigentom Lahavom Shanijem in münchensko filharmonijo po odpovedi njihovega nastopa na festivalu v Gentu zaradi političnih razlogov. Odpoved je sprožila ogorčenje in jo nekateri označujejo za antisemitsko. Münchenska filharmonija bo pod vodstvom Lahava Shanija nastopila na Glasbenem festivalu v Berlinu.

Zunanji minister Turčije, Hakan Fidan, je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Katarja in Jordanije, v katerih so razpravljali o zadnjih dogodkih v Gazi in pripravah na izredni vrh Organizacije za islamsko sodelovanje (I組織T)-Arabske lige, ki bo 15. septembra v Dohi. Minister Fidan se bo udeležil tudi srečanja zunanjih ministrov v Dohi, ki bo namenjeno pripravam na omenjeni vrh.