Po navedbah virov je Iran preko diplomatskih kanalov spodbudil Hezbolah, da se je obrnil na Savdsko Arabijo. Cilj je bil zmanjšati mednarodni pritisk na Libanon glede razorožitve Hezbolaha. Vprašanje orožja Hezbolaha je v Libanonu zelo sporno.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestal s šefi diplomacij Mongolije, Burkine Faso, Libije in Hondurasa. Pogovori so tekli o potencialih za sodelovanje, Srbija pa je sklenila sporazum o ukinitvi vizumov s Hondurasom in Salomonskimi otoki.

Nancy VanHorn, ameriška odpravnica poslov v Tirani, se je srečala s predsednico Visokega sveta tožilstva, Mirelo Bogdani, da bi razpravljala o prihajajočih dogodkih v svetu. Poudarila je, da je integriteta procesa izbire novega vodje Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SPAK) ključnega pomena za nadaljnje sodelovanje med ZDA in Albanijo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v New Yorku sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in z njim razpravljal o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Srbijo in Izraelom. Vučić je pogovor označil za dober in vsebinski.

Po besedah Borka Stefanovića, namestnika predsednika Stranke svobode in pravice, so bili na tradicionalno večerjo ameriškega predsednika v Združenih narodih povabljeni vsi visoki gostje iz Evrope, razen voditeljev Rusije, Belorusije in Srbije. Stefanović je izjavil, da se neslavna epizoda srbske diplomacije v New Yorku končuje z živčnim Vučićem, ki ni privlačen za srečanje nikomur, ki bi bil pomemben za Srbijo. Po poročanju medijev Vučiću niso samo odpovedali srečanja, ampak ni bil povabljen na Trumpovo večerjo.

Italijanski podpredsednik vlade Antonio Tajani je izrazil podporo Italije hitri sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo. To je potrdil po srečanju z indijskima ministroma za zunanje zadeve, S. Jaishankarjem, in trgovino, Piyushom Goyalom, na obrobju zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Tajani je poudaril zavezanost Italije dokončni sklenitvi sporazuma.

Članki poročajo o odzivih na naraščajoče pritiske in grožnje Združenih držav Amerike proti Venezueli. Kubanski narod se mobilizira v podporo Venezueli, medtem ko je Kuba poudarila, da ne bo šla v vojno z ZDA zaradi Venezuele, ampak bo nudila "politično podporo". Kubanski uradniki so izrazili zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Rusko zunanje ministrstvo je poklicalo moldavskega ambasadorja zaradi zavrnitve Chișinăuja, da akreditira ruske opazovalce na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Rusija trdi, da EU načrtuje okupacijo Moldavije in pričakujejo obsežne proteste po volitvah, kjer naj bi vladajoči liberalni globalisti ponaredili glasove. Poleg tega ruska obveščevalna služba SVR poroča, da so britanske in francoske enote že prisotne v Odesi.

Iran in Rusija sta podpisala sporazum o gradnji štirih novih jedrskih elektrarn v Siriku na jugu Irana. Sporazum je bil podpisan tik pred iztekom roka za sankcije ZN proti Iranu.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Minister brez listnice Usame Zukorlić, pristojen za spravo, regionalno sodelovanje in družbeno stabilnost, je v Palati Srbija sprejel slovenskega ambasadorja Slobodana Šešuma. Pogovarjala sta se o možnostih za izboljšanje sodelovanja med državama.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je pozval Global Sumud Flotillo, ki želi dostaviti humanitarno pomoč v Gazo, naj sprejmejo predlog o dostavi pomoči preko Latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Mattarella je poudaril, da je treba zaščititi življenja ljudi in se izogniti tveganjem. Flotilla je predlog o dostavi pomoči preko Cipra zavrnila. Cilj je ustvariti humanitarni koridor za Gazo.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Indijski zunanji minister S. Jaishankar je na srečanju zunanjih ministrov G20 v New Yorku poudaril, da terorizem predstavlja stalno grožnjo mednarodni stabilnosti in zahteva ničelno toleranco. Pozval je mednarodno skupnost k enotnemu boju proti terorizmu in poudaril, da tisti, ki se borijo proti terorizmu, opravljajo pomembno službo.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Podpredsednica fundacije Heydar Aliyev, Leyla Aliyeva, se je v New Yorku srečala z Ales Musar, soprogo predsednika Republike Slovenije. Srečanje je potekalo v okviru prizadevanj za krepitev mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na področju humanitarnih projektov in kulture.

Rusija se ponovno poskuša vmešavati v volitve v Moldaviji. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, si ruska propaganda prizadeva diskreditirati proevropsko predsednico Maio Sandu. Rusija naj bi vplivala na rezultate volitev s ponarejenimi anketami, 'deepfake' videi in lažnimi članki, za kar naj bi porabila več sto milijonov evrov. Moldavske volitve naj bi bile 'testno območje' za ruske dezinformacije.

Aleksandar Vučić je v New Yorku sporočil, da bodo Združene države Amerike 1. oktobra uvedle sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS). Vučić je opozoril, da Srbijo čaka težko obdobje in zima.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne namerava razvijati jedrskega orožja. Poudaril je, da je Iran pripravljen dovoliti inšpekcijo svojega jedrskega programa v skladu z mednarodnimi pravili in pravicami. Pezeshkian se sklicuje na fetvo vrhovnega voditelja, ki prepoveduje razvoj jedrskega orožja.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, se je srečal z generalnim sekretarjem Združenih narodov, Antoniom Guterresom, na sedežu ZN. Medtem je predsednik Litve, Gitanas Nausėda, skupaj s predsedniki Latvije in Estonije, opravil tradicionalno srečanje z Guterresom, kjer je Nausėda izjavil, da lahko mednarodni pritisk spremeni obnašanje Rusije.

Predsednik Sirije, Ahmad al-Sharaa, je v sredo nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov, kar je prvič po letu 1967, da je sirski voditelj nastopil pred tem telesom. Niti Hafez niti Bashar al-Assad nista nikoli govorila na Generalni skupščini ZN. Al-Sharaajev govor označuje prelomnico po desetletjih avtoritarne vladavine v Siriji.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Predsednik Portugalske, Marcelo Rebelo de Sousa, je v New Yorku v Varnostnem svetu ZN razpravljal o umetni inteligenci, miru in mednarodni varnosti. Vzporedno s tem si prizadeva za promocijo portugalske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN za obdobje 2027-2028.

Novi tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je pozval k zmanjšanju števila vojakov in odstranjevanju min ob meji s Kambodžo, da bi ohranili krhko premirje po smrtonosnih spopadih v juliju. Minister je poudaril potrebo po deeskalaciji napetosti med državama.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v New Yorku, kjer se udeležuje Generalne skupščine ZN, srečal s predsednikom turško-ameriškega poslovnega sveta Hamdijem Ulukayo in drugimi vodilnimi ameriškimi poslovneži. Pogovori so potekali v okviru prizadevanj za krepitev gospodarskih odnosov med Turčijo in Združenimi državami.

Severnokorejska zunanja ministrica Choe Son-hui je obiskala Kitajsko med 27. in 30. septembrom na štiridnevnem obisku. Obisk je potekal na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, kar poudarja diplomatske vezi med državama v letu, ko mineva 76 let bilateralnih odnosov.

Podpredsednica stranke Gerindra, Titiek Soeharto, je dejala, da predsednik Prabowo Subianto še ne razmišlja o političnih korakih za prihodnjih pet let, medtem ko je politolog kritiziral izjavo predsednika Jokowija o podpori dveh mandatov za Prabowo-Gibrana, češ da bi moral biti upokojeni predsednik zgled državnika. Sekretar generalni PDI Perjuangan, Hasto Kristiyanto, pa ni želel komentirati Jokowijeve usmeritve prostovoljcem, naj podpirajo Prabowo Subianta in Gibrana Rakabuminga Raka za dva mandata na čelu Indonezije.

Tajvan je po dveh dneh ustavil nadzor izvoza čipov v Južno Afriko. Ta poteza nakazuje, da Tajvan ni zadovoljen z uporabo ključnega tehnološkega izvoza kot orožja v diplomatskih sporih. Odločitev je bila sprejeta po kratkem obdobju omejitev, kar kaže na občutljivost Tajvana glede uporabe gospodarskih ukrepov v mednarodnih odnosih.

Kanadska zunanja ministrica Anita Anand bo naslednji mesec obiskala Indijo, kjer se bo srečala z zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem. To bo prvi obisk kanadskega zunanjega ministra po poslabšanju odnosov med državama. Obisk sledi srečanju med premierjem Modijem in Markom Carneyjem in naj bi normaliziral odnose. Anand naj bi obiskala tudi Kitajsko, s ciljem okrepiti vezi in razpravljati o sodelovanju kljub izzivom, kot je tarifni spor s Kitajsko.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Bela hiša je zavrnila prošnjo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura za pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer je zavrnila poskus deeskalacije napetosti med državama. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je pismo Madura Trumpu označila za polno laži, s čimer je nakazala, da so pogovori in odnosi med državama še vedno prekinjeni.

Donald Trump je po poročanju različnih medijev, kot so elconfidencial.com, liberation.fr in noticiasaominuto.com, zatrdil, da je bil med svojim govorom v Združenih narodih žrtev "trojne sabotaže", ki naj bi vključevala težave z dvigalom, teleprompterjem in zvokom. Zahteval je takojšnjo preiskavo dogodka s strani ZN.

Kitajski premier Li Qiang je izjavil, da Kitajska v prihodnjih in trenutnih pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ne bo zahtevala novega posebnega in diferenciranega obravnavanja, kar je privilegij, ki pripada državam v razvoju. Pozivi so bili, da se Kitajska odpove statusu države v razvoju in s tem povezanim ugodnostim.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne želi izdelati jedrske bombe, in obtožil ZDA in Izrael za destabilizacijo regije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da je le še nekaj ur časa za dogovor o iranskem jedrskem programu, preden bodo uvedene stroge sankcije. Iranski jedrski vodja pa je ZDA označil za agresorja, ki spodbuja Izrael k zločinom.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ameriški sekretar Marco Rubio sta se srečala v New Yorku na obrobju Generalne skupščine ZN. Pogovarjala sta se o krepitvi političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja med državama ter o dialogu med Kosovom in Srbijo. Rubio je poudaril pomen partnerstva med ZDA in Srbijo.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je v New Yorku, kjer je potekalo zasedanje Združenih narodov, srečal s predsednikom Portugalske Marcelom Rebelom de Sousa, višjim podpredsednikom ameriške gospodarske zbornice Khushom Choksyjem, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisom, iraškim predsednikom Abdelom Latifom Jamalom Rashidom in predsednikom vlade Bolgarije Rossenom Jeliazkovom. Pogovori so potekali v različnih formatih in so zajemali različne teme.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.

Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo nove omejitve, ki so jih ZDA uvedle iranskim diplomatom v New Yorku med 80. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je izrazil močno nestrinjanje z zaostrovanjem omejitev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je sestal z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem v New Yorku in izjavil, da meni, da Argentina ne potrebuje finančne pomoči. Svetovna banka pa je napovedala pospešitev že načrtovanih naložb v višini 4 milijard dolarjev za Argentino.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v New Yorku srečal z vodjo urada ukrajinskega predsednika Andriem Jermakom. Srečanje je potekalo v prostorih Türkevi, kjer so razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov ponavljal lažne trditve o končanju vojn, obnovljivih virih energije in podnebnih znanostih. Prav tako je ostro kritiziral Iran, pri čemer naj bi po poročanju Teheran Times izrekel številne neresnice in izkrivljanja.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema se je udeležil splošne razprave na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zasedanje, ki poteka od 21. do 26. septembra 2025, je posvečeno temi "Bolje skupaj: več kot 80 let v službi miru in razvoja". Vzporedno z zasedanjem je potekalo tudi srečanje med predsednikom Komisije Afriške unije in ministri za zunanje zadeve Konfederacije AES.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obsodil nedavne napade na iranske jedrske objekte, ki so jih izvedli Izrael in ZDA, kot "temno in nevarno poglavje" v zgodovini režima neširjenja jedrskega orožja. Minister je obtožbe izrekel med diplomatskim srečanjem in poudaril, da so ti napadi nezakoniti in kriminalni.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, se je v New Yorku srečal z ameriškim ministrom za energijo, Chrisom Wrightom. Pogovarjala sta se o strateških vprašanjih, ki se nanašajo na nadaljnjo krepitev energetskega sodelovanja med Grčijo in ZDA, vključno z ameriškim LNG in družbo Chevron. Srečanje je potekalo v okviru Atlantic Council.

Evropa je kritična do Irana zaradi njegove taktike zavlačevanja v pogovorih o jedrskem programu. Zadnji poskusi pogovorov med evropskimi in iranskimi uradniki na obrobju Generalne skupščine Združenih narodov niso prinesli napredka, zaradi česar Iranu grozijo evropske sankcije. Šefica evropske diplomacije, Kaja Kallas, je poudarila, da je potreben konkreten napredek s strani Irana.

Somalijski zunanji minister Abdisalam Abdi Ali se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal z zunanjima ministroma Bahrajna, dr. Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem, in Maroka, Nasserjem Bourito. Pogovori so bili osredotočeni na krepitev diplomatskih odnosov in sodelovanje med državami.