Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

Predsedniki čeških opozicijskih senatorskih klubov ODS, TOP 09, STAN, KDU-ČSL, SEN 21 in Piratov so na premierja Andreja Babiša naslovili skupen poziv k ukrepanju. Od predsednika vlade zahtevajo, naj podpredsedniku poslanske zbornice in vodji gibanja SPD Tomiu Okamuri jasno sporoči, da njegove sporne izjave glede Ukrajine škodujejo interesom Češke republike. Po mnenju opozicije takšna retorika ni združljiva z odgovornim opravljanjem najvišjih ustavnih funkcij v državi. Opozicijski politiki so se v svojem javnem pismu ostro distancirali od Okamurovih trditev in poudarili, da njegovo delovanje spodkopava zunanjepolitični položaj države. Premier Babiš je bil pozvan, naj kot vodilna figura izvršilne oblasti zaščiti ugled Češke republike v tujini in prepreči nadaljnje diplomatsko tveganje, ki ga povzročajo izjave vodje populistične stranke SPD. Incident poudarja notranjepolitične napetosti glede zunanjepolitične usmeritve Češke in odnosov z vzhodnoevropskimi partnericami.

Čadski minister za zunanje zadeve, dr. Abdoulaye Sabre Fadoul, se je v soboto, 3. januarja 2026, po telefonu pogovarjal z venezuelskim zunanjim ministrom Yvánom Gilom Pintom. V pogovoru sta diplomata obravnavala aktualne politične in varnostne razmere v Venezueli, ki so se v zadnjih dneh močno zaostrile. Venezuelski minister je čadskega kolega obvestil o nedavnih bombardiranjih, ki so prizadela državo, ter o operacijah, ki so vodile do eksfiltracije predsednika Nicolása Madura. Fadoul je v imenu čadske vlade izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudaril, da Čad neomajno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava. Po njegovih besedah je to ključni steber za zagotavljanje pravičnega in mirnega svetovnega reda. Čadski minister je med pogovorom izpostavil nujnost ohranjanja stabilnosti in spoštovanja suverenosti v skladu z mednarodnimi normami, medtem ko se Venezuela spopada z eno najhujših političnih kriz v svoji novejši zgodovini.

Češki minister za zunanje zadeve Petr Macinka je na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča, potem ko se je ta kritično odzval na novoletni nagovor predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Vodja stranke SPD Okamura je v svojem govoru ostro kritiziral Ukrajino in nadaljnjo pomoč tej državi, pri čemer je vztrajal, da za svojimi izjavami trdno stoji. Po mnenju Macinke in podpredsednice gibanja ANO Alene Schillerove bi morala biti ukrajinska stran glede na obsežno češko pomoč bolj pokorna. Spor se je dodatno zaostril, ko so se v bran veleposlaniku postavili visoki ukrajinski predstavniki, vključno z zunanjim ministrom Andrijem Sibigo in predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Schillerova je sicer poudarila, da so bile Okamurove besede namenjene predvsem njegovim volivcem, vendar je hkrati podprla odločitev zunanjega ministrstva za diplomatsko ukrepanje. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med češko populistično opozicijo in ukrajinsko diplomacijo, ki so se začele že s simbolnimi potezami v češkem parlamentu.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Ustavni senat vrhovnega sodišča Venezuele je v soboto uradno razglasil podpredsednico Delcy Rodríguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so ameriške vojaške sile 3. januarja 2026 v okviru operacije zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da mora Rodríguezova zagotoviti upravno kontinuiteto in zaščito suverenosti države v razmerah, ki so jih označili za tujo vojaško agresijo. Rodríguezova je v televizijskem nagovoru poudarila, da Madura še vedno priznava kot edinega zakonitega voditelja, in od Združenih držav Amerike zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko so sosednja Brazilija in nekateri drugi mednarodni akterji že začeli priznavati Rodríguezovo kot začasno voditeljico države, so se napetosti med Caracasom in Washingtonom močno zaostrile. Nova vršilka dolžnosti predsednice je v zadnjih dneh iskala podporo tudi v tujini, predvsem v pogovorih z ruskimi in beloruskimi predstavniki, s čimer želi utrditi svoj položaj v času globoke politične krize.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostritvijo retorike na mednarodnem in domačem prizorišču. V nedavnih izjavah je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je kot pogoj za neukrepanje navedel zahtevo, da podpredsednica Delcy Rodríguez deluje v skladu z interesi Washingtona. Pojavili so se tudi očitki, da predsednik vprašanje Venezuele izkorišča za odvračanje pozornosti javnosti od razkritij v povezavi z datotekami pokojnega Jeffreyja Epsteina. Hkrati je Trump na družbenem omrežju Truth Social sprožil oster verbalni napad na ameriškega igralca Georga Clooneyja in njegovo ženo Amal. Kritiziral je njuno odločitev, da pridobita francosko državljanstvo, in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Predsednik je Clooneyju očital, da je izkoristil politiko za lastno promocijo, njegovo filmsko kariero pa označil za povprečno. Ta nenavadna poteza je dodatno razburkala ameriško javnost v času, ko se administracija spopada z resnimi diplomatskimi in pravosodnimi izzivi.

Tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je ostro obsodil nedavno dejanje Združenih držav Amerike, ki so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čelik je v uradni izjavi poudaril, da je politična suverenost izključno v rokah venezuelskega ljudstva, in opozoril, da Turčija ne odobrava nobenih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo ali načela politične legitimnosti. Po navedbah turške strani gre pri ameriškem posredovanju za neposreden napad na suverenost tuje države. Čelik je izpostavil, da so dejanja Washingtona, ki so privedla do odstranitve oziroma pridržanja Madura, nesprejemljiva v okviru sodobnih mednarodnih odnosov. Turčija s tem sporočilom utrjuje svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na spoštovanju izidov nacionalnih volitev in nasprotovanju zunanjim vmešavanjem v notranje zadeve suverenih držav.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je konec decembra 2025 odločno zavrnil ultimat, ki mu ga je postavil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je Washington od Madura zahteval, da prostovoljno zapusti svoj položaj in državo, pri čemer mu je bilo ponujeno zatočišče v Turčiji. Diplomatska zahteva je vključevala pogoj, da Maduro odide v izgnanstvo, s čimer bi se končala dolgotrajna politična kriza v Venezueli, vendar se je venezuelski voditelj odločil za ohranitev oblasti. Zavrnitev ultimata dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, ki so že vrsto let napeti zaradi sankcij in obtožb o nedemokratičnem vladanju. Donald Trump je s to potezo nakazal neposrednejši pristop k reševanju vprašanja venezuelskega režima, medtem ko Madurova odločitev potrjuje njegovo neomajnost kljub mednarodnim pritiskom. Turčija, ki je bila omenjena kot destinacija za izgnanstvo, sicer ohranja relativno tesne gospodarske stike z Venezuelo, vendar se v proces uradno ni vključila kot posrednica.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Odnosi med indijskim in bangladeškim kriketom so se močno zaostrili, potem ko je Indijski odbor za kriket (BCCI) ekipi Kolkata Knight Riders ukazal prekinitvijo pogodbe z bangladeškim metalcem Mustafizurjem Rahmanom. Odločitev, ki je sledila pritiskom indijskih javnih skupin, je v Bangladešu sprožila val ogorčenja. Nekdanji kapitan reprezentance Rajin Saleh je potezo označil za žaljivo za celotno državo, medtem ko je športni svetovalec Asif Nazrul že predlagal prepoved predvajanja tekem lige IPL v Bangladešu. Bangladeška zveza za kriket (BCB) zdaj pripravlja uraden odziv, ki bi lahko vključeval prekinitev športnega sodelovanja z Indijo in odpoved nastopov na turnirjih, ki jih gosti sosednja država. Spor predstavlja neposredno nadaljevanje političnih napetosti, ki so se okrepile po Rahmanovem rekordnem prestopu v indijsko ligo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Predsednik Socialdemokratske stranke Srbije (SDPS) Rasim Ljajić je ostro kritiziral ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po njegovih besedah takšna dejanja Združenih držav Amerike predstavljajo nevaren precedens v mednarodni politiki. Ljajić meni, da dogodki simbolizirajo konec mednarodnega reda, kot smo ga poznali od konca druge svetovne vojne dalje, saj neposredno spodkopavajo suverenost neodvisnih držav. Ljajić je v svoji izjavi poudaril, da tovrstni enostranski vojaški posegi in pridržanja tujih državnih voditeljev pomenijo degradacijo mednarodnega prava. Njegovo stališče odraža širšo zaskrbljenost nad stabilnostjo globalnih institucij in spoštovanjem diplomatskih norm. Kot poroča srbska tiskovna agencija, so Ljajićeve ocene osredotočene na posledice, ki jih bo imela ta poteza na prihodnje diplomatske odnose v svetu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem protovladnih protestov. Trump je prek družbenega omrežja sporočil, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar predstavlja znatno stopnjevanje retorike v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi gospodarske krize in visokih cen. Iranska stran se je na grožnje odzvala z uradno pritožbo na Združene narode, v kateri so Trumpove izjave označili za nezakonite in nepremišljene. Teheran v dopisu poudarja svojo suverenost pri reševanju notranjih zadev in poziva mednarodno skupnost h obsodbi ameriškega vmešavanja. Medtem ko protesti, ki so terjali tudi smrtne žrtve, zajemajo vse večji del države, so se do predsednikove ostre retorike kritično opredelili tudi nekateri ameriški konservativni krogi, ki izražajo pomisleke glede morebitne nove vojaške vpletenosti na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Ameriške letalske sile so v noči na soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na Caracas in okolico, kar je privedlo do zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle posebne enote, ki so Madura že prepeljale na ameriško ozemlje. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje se Maduro, njegova žena in sin soočajo z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Med vojaško operacijo v prestolnici na ameriški strani po prvih poročilih ni bilo žrtev. Vrhovno sodišče Venezuele je po aretaciji predsednika odredilo, da bo njegove pooblastila začasno prevzela podpredsednica države. Medtem ko so nekateri deli Latinske Amerike vojaško posredovanje pozdravili, so se v Združenih narodih odzvali z zaskrbljenostjo. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska akcija predstavlja za mednarodno pravo. Nicolas Maduro se trenutno nahaja na krovu ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer mu bodo sodili pred ameriškim sodiščem.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.

Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države. Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v zaporsko ustanovo v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile pridržale med nedavno vojaško operacijo v Venezueli. Ameriška administracija je uradno potrdila njegov prihod, kar je sprožilo takojšen in oster diplomatski odziv Pekinga. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev ter poudarilo, da ameriška dejanja spodkopavajo mednarodni pravni red. Kitajska stran vztraja, da mora Washington nemudoma prekiniti postopke proti Maduru, saj njegovo pridržanje ocenjujejo kot nezakonito. Dogodek sledi obsežnim zračnim napadom in kopenskemu posredovanju ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, katerih cilj je bil strmoglavljenje tamkajšnjega režima. Medtem ko Washington upravičuje svoje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije, venezuelski zavezniki v Pekingu opozarjajo na grobo kršitev suverenosti države.

Kandidat stranke DPP za župana okrožja Chiayi, Huang Rong-li, je med predstavitvijo političnega programa obljubil, da bo v treh letih zmanjšal dolg okrožja za 4,4 milijarde NTD in v četrtem letu izplačal denarne nagrade. Obljubil je tudi brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let in subvencije za šolske malice ter šolnine. Poudaril je pomembnost župana z administrativnimi izkušnjami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Severna Koreja je proti vzhodu v smeri Japonskega morja izstrelila najmanj dve balistični raketi, kar sta potrdili obrambni ministrstvi Južne Koreje in Japonske. Izstrelitev se je zgodila okoli 8. ure zjutraj po lokalnem času, kar je nemudoma sprožilo alarm v sosednjih državah. Japonski uradniki so dejanje ostro obsodili in poudarili, da tovrstni raketni poskusi predstavljajo neposredno grožnjo miru in varnosti v regiji. Vojaške sile Južne Koreje in Japonske so povečale stopnjo pripravljenosti ter pozorno spremljajo nadaljnje dejavnosti Pjongjanga. Gre za nov primer stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, ki krši resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Japonsko obrambno ministrstvo trenutno še analizira podatke o dosegu in višini leta raket, da bi ugotovilo natančen tip uporabljenega orožja. Kljub obsodbam mednarodne skupnosti Severna Koreja nadaljuje z razvojem svojega raketnega programa, kar povzroča nestabilnost v celotni azijsko-pacifiški regiji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Čilski predsednik Gabriel Boric je v Madridu ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike v povezavi z Venezuelo, pri čemer je izrazil nasprotovanje napovedim o prevzemu neposrednega nadzora nad ozemljem te južnoameriške države. Boric je poudaril, da spoštovanje suverenosti in ozemljske celovitosti vseh držav predstavlja kritično mejo v mednarodnih odnosih, ki je ni dopustno prestopiti pod nobenim pogojem. Po njegovih besedah bi takšen precedens lahko ogrozil stabilnost celotne regije in postavil nevaren zgled za prihodnost. Predsednik je v svojem nagovoru opozoril na resnost situacije z izjavo, da se danes to dogaja Venezueli, jutri pa se lahko zgodi kateri koli drugi državi. S temi besedami je Boric zavzel jasno stališče proti zunanji vojni intervenciji in enostranskim potezam administracije Donalda Trumpa. Čile, ki velja za eno najstabilnejših demokracij v Latinski Ameriki, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zagovornika mednarodnega prava in diplomatskih rešitev v okviru latinskoameriškega prostora.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v nedavni izjavi ostro obsodil morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in domnevne načrte za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaz-Canel je poudaril globoko zavezništvo med Havano in Caracasom ter izjavil, da je Kuba za obrambo Venezuele pripravljena žrtvovati tudi življenja oziroma, kot se je izrazil, "preliti kri". Ta retorika odraža stopnjevanje napetosti v regiji in utrjuje položaj Kube kot ključne zaveznice Madurovega režima v Latinski Ameriki. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na venezuelsko vlado, ki se spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarsko krizo. Kubanski voditelj je dejanja Washingtona označil za agresijo in ugrabitev suverenosti, s čimer je ponovil dolgoletno kubansko stališče proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav. Takšna podpora potrjuje, da ideološka in vojaška povezava med državama ostaja trdna kljub zunanjim pritiskom na obe vladi.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.