Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Čilski predsednik Gabriel Boric je v Madridu ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike v povezavi z Venezuelo, pri čemer je izrazil nasprotovanje napovedim o prevzemu neposrednega nadzora nad ozemljem te južnoameriške države. Boric je poudaril, da spoštovanje suverenosti in ozemljske celovitosti vseh držav predstavlja kritično mejo v mednarodnih odnosih, ki je ni dopustno prestopiti pod nobenim pogojem. Po njegovih besedah bi takšen precedens lahko ogrozil stabilnost celotne regije in postavil nevaren zgled za prihodnost. Predsednik je v svojem nagovoru opozoril na resnost situacije z izjavo, da se danes to dogaja Venezueli, jutri pa se lahko zgodi kateri koli drugi državi. S temi besedami je Boric zavzel jasno stališče proti zunanji vojni intervenciji in enostranskim potezam administracije Donalda Trumpa. Čile, ki velja za eno najstabilnejših demokracij v Latinski Ameriki, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zagovornika mednarodnega prava in diplomatskih rešitev v okviru latinskoameriškega prostora.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v nedavni izjavi ostro obsodil morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in domnevne načrte za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaz-Canel je poudaril globoko zavezništvo med Havano in Caracasom ter izjavil, da je Kuba za obrambo Venezuele pripravljena žrtvovati tudi življenja oziroma, kot se je izrazil, "preliti kri". Ta retorika odraža stopnjevanje napetosti v regiji in utrjuje položaj Kube kot ključne zaveznice Madurovega režima v Latinski Ameriki. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na venezuelsko vlado, ki se spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarsko krizo. Kubanski voditelj je dejanja Washingtona označil za agresijo in ugrabitev suverenosti, s čimer je ponovil dolgoletno kubansko stališče proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav. Takšna podpora potrjuje, da ideološka in vojaška povezava med državama ostaja trdna kljub zunanjim pritiskom na obe vladi.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Donalda Trumpa, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Flynn je ukrajinskega voditelja označil za diktatorja in mu očital preganjanje vseh državljanov, ki se v Ukrajini ne strinjajo z njegovo politiko. Izjave odražajo nadaljevanje sovražne retorike dela ameriške desnice do ukrajinskega vrha, kar sovpada z napetimi odnosi med Trumpovim taborom in Kijevom. Kritike prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje pojavljajo razprave o prihodnosti ameriške pomoči Ukrajini in morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo. Flynnove besede krepijo narativo o pomanjkanju demokratičnih standardov v Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na razpoloženje ameriških odločevalcev glede nadaljnje podpore državi v vojni. Gre za stopnjevanje političnih pritiskov na Zelenskega, ki se že dlje časa trudi ohraniti diplomatsko ravnovesje z Washingtonom.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli. Do sklica seje prihaja po tem, ko so ameriške sile v soboto izvedle napad na Caracas in zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljale iz države. Zahteve za izredno zasedanje sta podali Venezuela in Kolumbija, podprla pa jo je tudi Južna Afrika, ki poudarja potrebo po mednarodni obravnavi dogodkov. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ameriško vojaško posredovanje in odstavitev avtokratskega voditelja označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Operacija se je zgodila v luči obtožb ameriškega pravosodnega ministrstva proti Maduru in njegovi družini zaradi narkoterorizma. Ponedeljkovo srečanje pod predsedstvom Somalije bo namenjeno oceni zakonitosti ameriškega posega in preprečevanju nadaljnje destabilizacije regije.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med nagovorom na srečanju svetovalcev za nacionalno varnost evropskih držav v Parizu storil neroden besedni spodrsljaj. Medtem ko je govoril v angleškem jeziku o prihajajočih diplomatskih srečanjih, je namesto predvidenega strokovnega termina uporabil besedo, ki v angleščini pomeni spolni odnos. Dogodek, ki so ga tuji mediji hitro povzeli, se je zgodil v okviru uradnih razprav o evropski varnosti. Kljub očitni napaki v izgovorjavi ali napačni izbiri besede je predsednik nadaljeval s svojim programom, vendar je incident sprožil val odzivov v medijskem prostoru, predvsem v tistih medijih, ki kritično spremljajo ukrajinsko politično vodstvo. Napaka je bila posledica rabe tujega jezika v uradnem okolju, kjer so tovrstne očitne pomote redke, a se ob visoki stopnji utrujenosti ali jezikovnih ovirah lahko pripetijo.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je ukazal vojaško operacijo v Venezueli, s katero so zajeli Nicolása Madura, ne da bi za to predhodno pridobil soglasje kongresa. Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da kongresniki pogosto razkrivajo zaupne informacije, zato jih o akciji ni obvestil, da bi preprečil morebitno uhajanje podatkov informatorjem. Operacija je v ameriškem političnem prostoru povzročila oster razkol; medtem ko vodilni republikanci dejanje pozdravljajo kot zmago za nacionalno varnost, demokrati opozarjajo na kršenje ustave in spodkopavanje načel pravne države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Venezuelo. Demokrati trdijo, da je administracija napačno predstavila svoje cilje v regiji in da bi samovoljno vojaško posredovanje lahko ogrozilo svetovno stabilnost. Nasprotno pa republikanski zakonodajalci poudarjajo, da je bila odstranitev Madura nujna za varnostne interese Združenih držav Amerike, in zavračajo očitke o prekoračitvi pooblastil. Pravna stroka opozarja, da ameriška ustava podeljuje izključno kongresu pravico do napovedi vojne in avtorizacije vojaških akcij, kar postavlja Trumpovo potezo v središče ustavne presoje.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Severna Koreja je v zgodnjih jutranjih urah izstrelila več balističnih raket v Japonsko morje, kar predstavlja prvo tovrstno provokacijo v letošnjem letu. Po podatkih združenega načelstva štabov južnokorejske vojske so rakete, izstreljene iz bližine Pjongjanga, preletele približno 900 kilometrov, preden so padle v vodo zunaj japonskega izključnega ekonomskega območja. Dogodek se je zgodil le dva meseca po zadnjem preizkusu balističnih raket kratkega dosega, ki ga je Pjongjang izvedel 7. novembra lani. Izstrelitev sovpada z začetkom državniškega obiska južnokorejskega predsednika Leeja na Kitajskem, kjer naj bi se s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal o denuklearizaciji Korejskega polotoka. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno dejanje, s katerim želi severnokorejski režim uveljaviti svojo prisotnost pred vrhom v Pekingu. Hkrati je do izstrelitve prišlo neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump objavil novico o odstavitvi venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar nakazuje na poskus Severne Koreje, da Združenim državam Amerike pokaže svojo vojaško premoč v primerjavi z drugimi nasprotnicami Washingtona. Urad predsednika Južne Koreje je ostro obsodil dejanje kot kršitev resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in zahteval takojšnjo prekinitev vseh provokacij. Obveščevalne službe Južne Koreje in ZDA v sodelovanju z Japonsko trenutno izvajajo podrobno analizo tehničnih specifikacij izstreljenih projektilov, medtem ko vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike. Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija načrtuje neposreden nadzor nad državo, kar v mednarodni javnosti odpira številna pravna vprašanja glede zakonitosti tovrstnih posegov po mednarodnem pravu. Napovedana vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli predstavlja močan odklon od prejšnje zunanjepolitične agende predsednika Trumpa, ki je temeljila na izogibanju tujim vojaškim posredovanjem. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve suverenosti, medtem ko del venezuelske diaspore dogodke spremlja z mešanico olajšanja in negotovosti glede prihodnosti države pod tujo oblastjo. Situacija v Caracasu ostaja napeta, saj ZDA utrjujejo svojo vojaško in politično prisotnost na terenu.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Demokratski člani ameriškega kongresa so izrazili, da jih je Trumpova administracija zavajala glede načrtov za Venezuelo, in zahtevajo načrt. Navajajo, da jih je administracija zavajala mesece preden je prišlo do poskusa aretacije venezuelskega predsednika Madura. Državni sekretar Marco Rubio naj bi zakonodajalcem zatrdil, da administracija ne namerava napasti države.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru od vlade Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je v svojem nastopu na državni televiziji poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik države, in opozorila, da Venezuela ne bo postala ameriška kolonija. Njen odziv sledi potrditvi njegovega zajetja s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoko politično krizo v tej južnoameriški državi. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je govoril o prihodnjem upravljanju Venezuele in dostopu do njenih naftnih zalog. Trump je omenil tudi predhodne pogovore z Delcy Rodríguez in svetovalcem za nacionalno varnost Marcom Rubiem, pri čemer je namigoval na pripravljenost podpredsednice na sodelovanje. Rodríguezova je te navedbe zavrnila in vztrajala pri suverenosti države ter zahtevala dokaze o zdravstvenem stanju in varnosti pridržanega predsednika. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado aretacijo vidi kot priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve in kazenski pregon Madura zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti.

Zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških vojaških sil v Caracasu je sprožilo močne in nasprotujoče si odzive po celotni Latinski Ameriki. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje Združenih držav Amerike in ga označila za »barbarstvo« ter agresijo na suverenost regije. Castrova je izrazila polno solidarnost z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila po poročilih prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami o narkoterorizmu iz leta 2020. Nasprotno pa je zunanje ministrstvo Ekvadorja podprlo proces in ga označilo za korak k obnovi demokratične institucionalnosti v Venezueli. Medtem ko nekatere levičarske vlade v regiji dogajanje vidijo kot imperialistični napad na neodvisno državo, ekvadorske oblasti in venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado dogodek interpretirajo kot nujno odstranitev avtoritarnega režima. Venezuelska ustava zdaj določa postopke za prenos oblasti, opozicija pa poziva izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio k takojšnjemu prevzemu vodenja države po vojaški operaciji v kompleksu Fuerte Tiuna.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.