V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Nicolasa Madura so z letalom prepeljali v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili. Po poročanju ruskih medijev je bil Maduro aretiran s strani ameriških specialnih sil in odpeljan v prostore Uprave za boj proti drogam (DEA). CNN poroča, da so Madura in njegovo ženo Silio Flores prepeljali v priporni center v Brooklynu.

Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek imel nujno sejo, na kateri bo razpravljal o ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo in prijetju Nicolása Madura.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in jo označil za vojno dejanje ter kršitev mednarodnega prava. Mamdani je v svoji izjavi poudaril, da takšne poteze destabilizirajo mednarodno skupnost in neposredno spodkopavajo diplomatska prizadevanja. Venezuelski voditelj naj bi bil po navedbah ameriških uradnikov na poti v zaporniško ustanovo v New Yorku. Odziv newyorškega župana odraža notranjepolitične napetosti v Združenih državah Amerike glede zunanje politike do Latinske Amerike. Medtem ko ameriška zvezna administracija Madurovo aretacijo utemeljuje s pravosodnimi postopki, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšni ukrepi postavljajo v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil val razprav o suverenosti držav in mejah mednarodnega pregona.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek, 5. januarja 2026, sestal na izrednem zasedanju v New Yorku, da bi obravnaval zaostrene razmere v Venezueli. Srečanje je bilo sklicano na zahtevo Caracasa, ki ga podpirajo zaveznice, potem ko so ameriške sile v soboto zgodaj zjutraj izvedle bombni napad na venezuelsko prestolnico. Stopnjevanje napetosti med državama sledi daljšemu obdobju vojaških trenj in diplomatskih sporov, ki so se v zadnjih mesecih močno zaostrili. Dogodek predstavlja neposredno posledico stopnjevanja ameriške vojaške prisotnosti v regiji in prejšnjih incidentov, vključno z zasegi naftnih tankerjev in napadi na plovila v Karibskem morju. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dejanja Združenih držav Amerike označil za agresijo, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko destabiliziralo širšo regijo Latinske Amerike. Zasedanje bo namenjeno analizi krize in iskanju diplomatskih rešitev za preprečitev nadaljnjega nasilja.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Iranski zunanji minister Abas Erakči in njegov venezuelski kolega Yván Gil Pinto sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o najnovejšem razvoju dogodkov po ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Erakči je v imenu iranske vlade ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in jih označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Iran je ob tem izrazil polno solidarnost in podporo venezuelskemu ljudstvu ter vladi v njunem prizadevanju za ohranitev suverenosti. Venezuelska stran je poudarila pomen podpore Teherana v času povečanih napetosti z Washingtonom. Minister Gil Pinto je sporočil, da je Caracas prejel zagotovila o neomajni pomoči Irana, kar krepi odpor države proti tujemu vmešavanju. Diplomata sta se strinjala, da so enostranski vojaški ukrepi nesprejemljivi in da ogrožajo stabilnost v regiji, zato bosta državi še naprej tesno sodelovali na mednarodnem prizorišču.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v družbi agentov ameriške Agencije za boj proti drogam (DEA). Na sliki je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, rešilnim jopičem okoli vratu in zaščitnimi slušalkami, medtem ko v roki drži steklenico vode. Ob njem stoji moški v jakni z razpoznavnimi oznakami DEA, kar namiguje na morebitno aretacijo ali izročitev venezuelskega voditelja ameriškim oblastem. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni skupnosti, saj Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo legitimnosti Madurovega režima in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami. Kljub temu da gre za vizualno manipulacijo, Trumpova poteza odraža njegovo zaostreno politiko do Caracasa in napoveduje morebitne prihodnje pritiske na venezuelsko vlado. Analitiki poudarjajo, da takšne objave služijo predvsem mobilizaciji podpornikov in stopnjevanju diplomatskih napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli izvedle operacijo, v kateri so prijele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA odslej neposredno upravljale z državo, pri čemer bodo ključno vlogo igrale ameriške naftne družbe, ki se vračajo na venezuelski trg. Operacija, ki so jo zaznamovali preleti helikopterjev nad Caracasom in tarčni napadi, po mnenju analitikov predstavlja vrnitev k Monroevi doktrini v njeni najbolj koercitivni obliki. Časnik The New York Times je v svojem uvodniku operacijo, ki se je odvila 3. decembra, označil za kršitev ameriškega in mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija s tem dejanjem tvega ponovitev napak iz iraške vojne, čeprav Bela hiša trdi, da gre za nujen korak za zagotovitev stabilnosti v regiji in boj proti narkoterorizmu. Aretacija Madura ni bila osamljen incident, temveč vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibskem morju, ki so ga ZDA opravičevale z bojem proti trgovini z drogami.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali v zaporski objekt v New Yorku. Mamdani je dogodek označil za vojno dejanje in hudo kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah gre za provokacijo, ki bi lahko vodila v stopnjevanje konfliktov med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Izjave newyorškega župana so sprožile burne odzive v ameriški in mednarodni javnosti, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji. Mamdani je poudaril, da takšna dejanja spodkopavajo diplomatska prizadevanja in kršijo suverenost tujih držav, hkrati pa neposredno ogrožajo varnostne razmere. Venezuelska stran se na aretacijo še ni uradno odzvala z vsemi diplomatskimi sredstvi, vendar so pričakovani povračilni ukrepi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da ni navdušen nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je izpostavil veliko število žrtev, ki jih povzroča vojna v Ukrajini. Trump je poudaril, da so množični poboji s strani ruskih sil nesprejemljivi, hkrati pa je ponovil svojo zavezo k čimprejšnji zaustavitvi vojaškega konflikta na ukrajinskih tleh. Njegove besede nakazujejo na zaostritev retorike do Moskve, kljub predhodnim prizadevanjem za ohranitev diplomatskega dialoga. Izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov na Washington glede strategije reševanja ukrajinske krize. Trump je Putina neposredno povezal z odgovornostjo za žrtve, kar predstavlja premik v njegovem dosedanjem poročanju o ruskem voditelju. Namen teh izjav je verjetno utrditev podobe ameriškega predsednika kot odločnega posrednika, ki si prizadeva za mir, a hkrati ne spregleda humanitarnih katastrof, ki jih povzroča ruska vojaška agresija.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Preko svojega tiskovnega predstavnika je sporočil, da tovrstna dejanja postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo uveljavljene norme suverenosti. Izjava je bila podana tik pred predvidenim zasedanjem Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer bodo države razpravljale o zakonitosti in posledicah posega. Mednarodna skupnost se je na napad odzvala z mešanimi občutki, prevladujejo pa pozivi k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Številne države in svetovni voditelji poudarjajo, da bi morali morebitne krize reševati po diplomatski poti in znotraj institucionalnih okvirov Združenih narodov, namesto z enostranskimi vojaškimi akcijami. Dogodek je sprožil val diplomatskih dejavnosti, saj si države prizadevajo preprečiti nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru pozvala Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolasa Madura. Do zahteve prihaja po obsežnem vojaškem posegu ameriških sil na venezuelsko ozemlje, ki se je začel v zgodnjih jutranjih urah. Med vojaško operacijo so ameriške enote Madura zajele, kar je sprožilo ostro reakcijo venezuelskih oblasti. Rodriguezova je v svojem govoru poudarila, da je Maduro edini zakoniti voditelj države, in dejanja Združenih držav označila za nedopusten napad na suverenost Venezuele. Situacija v državi ostaja napeta, saj so ameriške sile vdrle v prestolnico in ključna vladna poslopja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer se oblasti spopadajo z izrednimi razmerami po zajetju predsednika.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v ostrem odzivu na zadnje ukrepe Združenih držav Amerike poudarila, da njena država ne bo nikoli več postala nikogaršnja kolonija. Izjave so sledile novim stopnjevanjem napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki jih venezuelska stran označuje za dejanja agresije in poskuse spodkopavanja nacionalne suverenosti. Rodríguezova je izpostavila, da Venezuela ostaja trdna v svoji odločitvi o samostojnem vodenju notranje in zunanje politike. Vlada v Caracasu meni, da so pritiski mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, neupravičeni in usmerjeni v destabilizacijo države. Podpredsednica je v uradnih nagovorih večkrat ponovila, da Venezuela zavrača vsakršno obliko tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. Gre za nadaljevanje dolgoletnih diplomatskih sporov, ki so močno vplivali na gospodarske in politične odnose v regiji, hkrati pa dodatno utrjujejo retoriko sedanjega režima o boju proti imperializmu.

V tajvanskem parlamentu se je razplamtela razprava o zakonskih spremembah, ki urejajo odnose s celinsko Kitajsko. Opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) tokrat nista blokirali predloga zakona, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in poslancev v Ljudsko republiko Kitajsko. Gre za pomemben premik v parlamentarni dinamiki, saj je opozicija v preteklosti podobne predloge vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) redno zavračala. Tokratna popustljivost opozicije naj bi izhajala iz ocene, da se z novo zakonodajo ne bi smeli spopadati le z vidika političnih blokad, temveč omogočiti postopek. Hkrati je poslanka DPP Lin Yi-jin vložila radikalnejši predlog za spremembo imena krovnega zakona v »Zakon o odnosih med ljudmi Tajvana in Ljudske republike Kitajske«. Njen predlog vključuje črtanje dikcije o »enotnosti države« in opredelitev obeh strani kot dveh suverenih držav, kar je izzvalo ostre odzive v opoziciji. Medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Lai Ching-teja poudarja avtonomijo parlamenta, opozicijski poslanci trdijo, da gre za nevaren korak proti uradni neodvisnosti, ki bi lahko dodatno zaostril že tako napete odnose v Tajvanski ožini.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Po poročilih skupin za človekove pravice se je aretacij protestnikov močno povečalo. Kongresnica Marjorie Taylor Green je kritizirala Trumpovo izjavo o intervenciji v Iranu. Svet se pripravlja na novo rundo nasilja in vojne zaradi protestov proti gospodarski situaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA začasno vladale Venezueli, dokler ne bo mogoč varen in urejen prenos oblasti. Trump je tudi dejal, da nameravajo v venezuelskih naftnih regijah namestiti vojake in prevzeti nadzor nad nafto kot odškodnino.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v spremstvu ameriških zveznih agentov prispel v New York, potem ko so ga ameriške vojaške sile pridržale v posebni operaciji na venezuelskih tleh. Prvi posnetki z letališča prikazujejo Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ko sta v lisicah in pod strogim vojaškim varstvom izstopila iz letala na enem izmed vojaških oporišč v Združenih državah Amerike. Po pristanku so par z več kot ducatom agentov premestili v helikopter, ki ju je prepeljal neposredno v zvezni pripor v Brooklynu (Metropolitan Detention Center). Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju že vložilo uradno obtožnico, ki ga bremeni resnih kaznivih dejanj. Celotna operacija, ki jo je predhodno potrdil ameriški predsednik Donald Trump, pomeni drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele in vzpostavlja nov precedens v mednarodnih odnosih.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Bela hiša je objavila uradne fotografije, na katerih ameriški predsednik Donald Trump skupaj s ključnimi člani svoje administracije spremlja potek obsežne vojaške operacije v Venezueli. Operacija, ki so jo izvedle posebne enote ameriške vojske, je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura in vzpostavitev nadzora nad državo. Trump je dogajanje nadzoroval iz operativne sobe v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kar potrjujejo tudi objavljeni vizualni materiali. Poleg dokumentarnih fotografij je uradni profil Bele hiše na družbenem omrežju X objavil tudi kontroverzen plakat s podobo predsednika Trumpa in vulgarnim spletnim memom 'FAFO'. Kratica, ki v angleškem slengu pomeni 'Fuck Around and Find Out', služi kot neposredno opozorilo nasprotnikom ameriške zunanje politike. Ta poteza administracije poudarja agresiven komunikacijski slog novega predsednika po uspešno izvedeni akciji, v kateri po poročanju ameriških oblasti njihove sile niso utrpele nobenih izgub.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, se je južnoameriška država znašla v skorajšnji prometni izolaciji. Letalska družba Copa Airlines je kot ena zadnjih preklicala svojo edino preostalo frekvenco letov v Venezuelo, s čimer se je drastično zmanjšala povezanost države s preostalim svetom. Odločitev prevoznikov sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in nedavnim opozorilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki je zaradi nevarnih razmer v regiji svetovala skrajno previdnost pri preletih. Zaradi vojaških napadov in politične negotovosti so številne letalske družbe v celoti ukinile svoje storitve, kar je povzročilo zaprtje meja in odpovedi mednarodnih poletov. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo kritične, saj so poleg letalskega prometa ohromljene tudi nekatere kopenske povezave. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko prebivalci in tuji državljani iščejo načine za varno zapustitev države sredi največje politične krize v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je zunanji minister Marco Rubio opravil pogovore z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez glede začetka procesa politične tranzicije v državi. Trump je Rodríguezovo označil za osebo, ki je pripravljena storiti vse potrebno za stabilizacijo razmer, in nakazal, da bi jo Washington lahko priznal kot začasno voditeljico države po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaške operacije in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Kljub aretaciji Madura pa Trump ni izrazil jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado kot glavni sogovornici. Odziv iz Caracasa je bil hiter in odločen. Delcy Rodríguez je na seji Sveta za obrambo naroda izjavila, da je država pripravljena na obrambo svoje suverenosti in naravnih virov pred tujim posredovanjem. Čeprav so ameriški viri poudarjali njeno domnevno pripravljenost na sodelovanje, je Rodríguezova javno nastopila v uniformi in obkrožena z vojaškim vrhom, kar kaže na negotovost glede dejanskega poteka prenosa oblasti in morebitnega odpora znotraj venezuelskih struktur. Razmere v državi ostajajo napete, saj Washington načrtuje neposredno sodelovanje z venezuelskim ljudstvom pri vzpostavitvi nove vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podal podrobne informacije o operaciji zajetja in ekstrakcije nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki jo je primerjal z gledanjem televizijskega šova. Trump je razkril, da je imel med izvedbo operacije neposreden dostop do komunikacij med ameriškimi ekipami na terenu v Venezueli in poveljstvom na Floridi, kar mu je omogočilo spremljanje dogodkov v realnem času. Operacija je bila vrhunec večmesečnih vojaških pritiskov in tajnih dejavnosti, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Do zajetja je prišlo po obdobju izrazitega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA v Karibsko morje napotile letalonosilko in okoli 15.000 vojakov, hkrati pa je Trumpova administracija pooblastila agencijo Cia za izvajanje prikritih operacij znotraj venezuelskega ozemlja. Čeprav je Maduro v preteklosti pozival k neposrednim pogovorom s Trumpom, se je ameriška stran odločila za vojaško in obveščevalno pot, ki se je končala z Madurovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prvo fotografijo nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po njegovem zajetju. Madura so ameriške sile pridržale med operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, trenutno pa je na poti v Združene države Amerike. Objavljena slika prikazuje Madura v priporu, kar potrjuje navedbe o njegovi aretaciji, ki so sledile daljšemu obdobju stopnjevanja napetosti med državama. Trumpova administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za diktaturo in proti njemu stopnjevala gospodarski ter politični pritisk. Operacija zajetja tujega voditelja v njegovi lastni prestolnici predstavlja dogodek brez primere v sodobni diplomaciji in bo verjetno povzročila globoke geopolitične premike v Latinski Ameriki. Venezuelske oblasti se na dogodek še niso odzvale z uradnim sporočilom o prihodnjem vodenju države, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnosti o pravni podlagi za izvedeno akcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura. Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.

Portugalska vlada je uradno podprla vzpostavitev polne demokracije v Venezueli, pri čemer je zunanji minister Paulo Rangel izpostavil Edmunda Gonzáleza Urrutio kot prednostnega kandidata za prevzem predsedniškega položaja. Rangel je poudaril, da Portugalska zagovarja rešitev, ki bi državi prinesla stabilnost in demokratične standarde, obenem pa je priznal, da bi González lahko prevzel funkcijo v okviru prehodnega obdobja oziroma z določenim časovnim zamikom. Portugalska diplomacija s tem sledi širšim prizadevanjem mednarodne skupnosti za razrešitev politične krize po spornih volitvah v tej južnoameriški državi. Zunanji minister je v svojih izjavah komentiral tudi prizadevanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za dobronamerna. Po njegovih besedah je ključno, da se v Venezueli vzpostavi okolje, kjer bo spoštovana volja ljudstva, kar bi omogočilo konec trenutne politične pat pozicije. Portugalska, ki ima v Venezueli številčno diasporo, pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji. Odločitev Lizbone odraža usklajen pristop z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije, ki prav tako dvomijo v legitimnost trenutne oblasti pod vodstvom Nicolása Madura.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dramatičnim in nevarnim stopnjevanjem razmer v Venezueli, ki so sledile poročilom o ameriški vojaški operaciji in domnevnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da takšne poteze Združenih držav Amerike ustvarjajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška obveščevalna agencija CIA prejela ključne informacije o Madurovi lokaciji od vira znotraj venezuelske vlade, kar je omogočilo nočni napad. Združeni narodi so poudarili, da enostranske vojaške akcije ogrožajo stabilnost celotne regije in spodkopavajo načela mednarodnega prava. Do dogodkov je prišlo v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim zaradi obtožb o trgovini z narkotiki in avtoritarnega vladanja. Trenutno stanje v državi ostaja nejasno, mednarodna skupnost pa s strahom pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov in morebiten odziv venezuelskih varnostnih sil, ki so predsedniku ostale zveste v preteklih krizah.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.