Portugalska vlada je uradno podprla vzpostavitev polne demokracije v Venezueli, pri čemer je zunanji minister Paulo Rangel izpostavil Edmunda Gonzáleza Urrutio kot prednostnega kandidata za prevzem predsedniškega položaja. Rangel je poudaril, da Portugalska zagovarja rešitev, ki bi državi prinesla stabilnost in demokratične standarde, obenem pa je priznal, da bi González lahko prevzel funkcijo v okviru prehodnega obdobja oziroma z določenim časovnim zamikom. Portugalska diplomacija s tem sledi širšim prizadevanjem mednarodne skupnosti za razrešitev politične krize po spornih volitvah v tej južnoameriški državi. Zunanji minister je v svojih izjavah komentiral tudi prizadevanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za dobronamerna. Po njegovih besedah je ključno, da se v Venezueli vzpostavi okolje, kjer bo spoštovana volja ljudstva, kar bi omogočilo konec trenutne politične pat pozicije. Portugalska, ki ima v Venezueli številčno diasporo, pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji. Odločitev Lizbone odraža usklajen pristop z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije, ki prav tako dvomijo v legitimnost trenutne oblasti pod vodstvom Nicolása Madura.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dramatičnim in nevarnim stopnjevanjem razmer v Venezueli, ki so sledile poročilom o ameriški vojaški operaciji in domnevnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da takšne poteze Združenih držav Amerike ustvarjajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška obveščevalna agencija CIA prejela ključne informacije o Madurovi lokaciji od vira znotraj venezuelske vlade, kar je omogočilo nočni napad. Združeni narodi so poudarili, da enostranske vojaške akcije ogrožajo stabilnost celotne regije in spodkopavajo načela mednarodnega prava. Do dogodkov je prišlo v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim zaradi obtožb o trgovini z narkotiki in avtoritarnega vladanja. Trenutno stanje v državi ostaja nejasno, mednarodna skupnost pa s strahom pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov in morebiten odziv venezuelskih varnostnih sil, ki so predsedniku ostale zveste v preteklih krizah.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal prizadevanja za vzpostavitev miru, svobode in pravičnosti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o načrtu za prenos oblasti še niso znane, so se v javnosti že pojavila vprašanja o prihodnji vlogi podpredsednice Delcy Rodríguez. Po navedbah Washingtona naj bi se Rodríguezova, ki bi po ustavi morala prevzeti vodenje države, strinjala s sodelovanjem pri obnovi države, vendar se po prvotnih zahtevah za dokaz o Madurovem življenju ni več javno oglasila. Analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnjega vodstva, saj Trump dvomi v sposobnosti opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da bi zagotovila mirno tranzicijo. Medtem ko Maduro velja za simbol režima, ki je državi vladal od leta 2013, ostaja nejasno, kdo trenutno dejansko nadzoruje državne institucije. Ugibanja o usodi ključnih članov režima dopolnjujejo poročila o odsotnosti Jorgeja Rodrígueza, predsednika narodne skupščine, in morebitnem begu podpredsednice v Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije. Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Argentina je po zajetju Nicolása Madura napovedala migracijske omejitve za venezuelske funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, povezane z njegovim režimom. Manuel Adorni je poudaril, da sostorilcem ne bodo dovolili vstopa v Argentino, da bi preprečili iskanje zatočišča v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v vojaški operaciji Združenih držav Amerike in se trenutno nahajata v ameriškem priporu. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je bila po besedah podpredsednice Delcy Rodríguez usmerjena v nasilno spremembo režima in prevzem nadzora nad naravnimi viri države. Ameriško ministrstvo za pravosodje je hkrati razkrilo razširjeno obtožnico iz leta 2020, ki zdaj poleg Madura in ožjih sodelavcev vključuje tudi njegovo ženo in sina Nicolása Ernesta Madura Guerro. Obtožbe se nanašajo na narkoterorizem in vpletenost v delovanje kartela Los Soles. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je novico o zajetju pozdravila in poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele. Machado je pozvala venezuelsko vojsko, naj prizna Edmunda Gonzáleza kot legitimnega predsednika države. Medtem ko so venezuelski izseljenci po svetu proslavljali dogodek, je uradna Rusija ostro obsodila dejanje ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je operacijo označil za grobo kršitev suverenosti in v pogovoru z Delcy Rodríguez izrazil trdno podporo Moskve chavezističnemu vodstvu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil možnost sodelovanja z Machado, ki jo je označil le za "simpatično žensko", in se ni opredelil glede prihodnje vloge Edmunda Gonzáleza.

ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v New York, kjer so ga ameriške oblasti pridržale zaradi obtožb o narkoterorizmu. Letalo z Madurom je pristalo na enem izmed newyorških letališč, od koder so ga pod močnim varovanjem prepeljali pred pristojno sodišče. Maduro, ki je ob izstopu iz letala kazal znake fizičnih težav, se bo moral soočiti z dolgoletnimi obtožbami ameriškega pravosodja, ki ga bremenijo vodenja mednarodne mreže za trgovino z drogami. Novica o njegovem prijetju je sprožila val navdušenja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Na tisoče ljudi se je zbralo na osrednjem trgu Puerta del Sol v Madridu, kjer so proslavljali konec njegove dolgoletne vladavine. Podobno vzdušje je vladalo v sami Venezueli, kjer so očividci poročali o ljudeh, ki so od olajšanja jokali in molili na ulicah. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v latinskoameriški politiki, saj so Združene države Amerike s tem dejanjem uresničile dolgoletne grožnje in sankcije proti Madurovemu režimu.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve je opravil telefonski pogovor z Alijem Čegenijem, veleposlanikom Islamske republike Iran v Caracasu, da bi preveril stanje iranskih državljanov po zadnjih dogodkih v Venezueli. Po uradnih navedbah so vsi iranski državljani, ki prebivajo v državi, na varnem in dobrega zdravja. Veleposlanik je ministrstvo podrobno seznanil z aktualnim dogajanjem v državi, ki ga zaznamujejo politične in družbene napetosti. Srečanje na daljavo je bilo namenjeno predvsem oceni varnostne situacije in koordinaciji morebitne pomoči iranski skupnosti. Ministrstvo je ob tem izrazilo zahvalo osebju veleposlaništva za njihovo delo v trenutnih razmerah. Poročilo poudarja, da kljub nestabilnosti v regiji ni poročil o poškodovanih ali ogroženih tujih državljanih iz omenjene države. Informacija služi kot zagotovilo družinam v domovini in mednarodni javnosti o stanju njihove diaspore v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijsko hišo Fox News potrdil, da so ameriške specialne sile v jutranjih urah izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so aretirana zakonca že premestili na ameriško plovilo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s pravnimi postopki. Trump je v nagovoru poudaril, da je Madurov režim odgovoren za številne smrti, in nakazal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje oziroma nadzor nad razmerami v Venezueli. Dogodek predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in neposreden vojaški poseg z namenom odstranitve tujega voditelja. Medtem ko Washington aretacijo opravičuje z obtožbami o kršitvah človekovih pravic in kriminalnih dejavnostih, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, saj gre za precedenčno dejanje v sodobnih mednarodnih odnosih. Napoved o neposrednem ameriškem upravljanju Venezuele odpira številna vprašanja o prihodnji suverenosti države in stabilnosti celotne južnoameriške regije.

Ameriške vojaške sile so 3. januarja 2026 izvedle operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila prvo fotografijo zajetega Madura, na kateri je videti z zakritimi očmi in v športnih oblačilih na krovu ameriške vojaške ladje US Iwo Jima. Po uradnih navedbah ameriške administracije Madura trenutno premeščajo v Združene države Amerike, kjer se bo soočil s pravnimi postopki. Zajem Madura sledi dolgotrajnim prizadevanjem ZDA za njegovo odstranitev z oblasti zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kartela 'Cartel de los Soles'. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je dogodek označila za trenutek svobode za Venezuelo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu odražalo v povečanih denarnih nagradah za njegovo prijetje in grožnjah z vojaškim posredovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Portugalska skupnost v Venezueli, ki šteje do 1,2 milijona prebivalcev, vključno z luso-potomci, še naprej velja za enega najbolje integriranih delov tamkajšnje družbe. Večina teh izseljencev izvira z otoka Madeira in ima tradicionalno močno prisotnost v venezuelskem trgovskem sektorju. Kljub njihovi globoki zakoreninjenosti v državi pa so se v zadnjem času razmere zaostrile zaradi zunanjepolitičnih pritiskov. Portugalska vlada je po nedavnih napadih oziroma zaostritvi odnosov s strani Združenih držav Amerike uradno pozvala k miru. Lizbona je poudarila, da ostaja prednostna naloga zagotavljanje varnosti in zaščite svojih državljanov v tujini. Zaradi trenutnih geopolitičnih napetosti portugalska diplomacija pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitna destabilizacija Venezuele neposredno vplivala na številno in gospodarsko pomembno portugalsko diasporo v tej južnoameriški državi.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, pri čemer je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in bombardiranje ozemlja sosednje države označil za dejanja, ki presegajo nesprejemljivo mejo. Lula je poudaril, da tovrstni vojaški posegi in aretacija tujega voditelja predstavljajo kršitev mednarodnih norm in suverenosti države. Ob tem je pozval mednarodno skupnost, naj se prek Združenih narodov odločno odzove na ameriške napade in zaščiti temeljna načela mednarodnega prava. Brazilija, ki meji na Venezuelo, se po besedah predsednika spopada z zaskrbljenostjo glede stabilnosti celotne regije po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Izjave brazilskega voditelja odražajo poglobitev diplomatskega spora v Južni Ameriki, kjer se Brazilija trudi ohraniti vlogo regionalnega posrednika, hkrati pa zavrača enostranske vojaške posege zahodnih sil.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Nekdanji srbski obrambni minister in sedanji podpredsednik vlade Aleksandar Vulin je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Vulin je dejal, da Washington v Venezueli trenutno izvaja podobne pritiske in strategije, kot jih je zveza NATO pod vodstvom ZDA uporabila med vojaško intervencijo proti Zvezni republiki Jugoslaviji leta 1999. Po njegovih besedah so takratne operacije zahodnih sil pomenile poskus uničenja Srbije, hkrati pa naj bi z njimi dokončno spodkopali temelje mednarodnega prava. Vulinove izjave, ki so jih povzeli številni srbski in ruski mediji, odražajo širše geopolitično prepričanje dela srbskega političnega vrha o neupravičenosti ameriškega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Srbski politik je poudaril, da gre za ponavljajoč se vzorec delovanja, kjer Združene države Amerike z uporabo različnih sredstev pritiska poskušajo doseči destabilizacijo držav, ki ne sledijo njihovim interesom. Njegova primerjava z dogodki iz leta 1999 služi kot opomin na travmatično obdobje srbske zgodovine in hkrati kot orodje za krepitev vezi z zavezniki, predvsem Rusko federacijo.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Vlade Peruja, Ekvadorja in Bolivije so se uradno odzvale na aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki se je zgodila v soboto, 3. januarja. Perujske oblasti so pozvale k takojšnjemu in mirnemu demokratičnemu prehodu v državi, medtem ko je ekvadorska vlada izrazila trdno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za obnovo demokratičnih standardov. Po mnenju Quita je Madurov režim sistematično spodkopaval demokratične institucije v regiji. Guverner bolivijske regije Santa Cruz, Luis Fernando Camacho, je prijetje Madura označil za zgodovinsko priložnost in vir upanja za celotno celino. Camacho je poudaril, da je Maduro svojo diktaturo vzdrževal predvsem z volilnimi prevarami, zato njegovo odstranitev z oblasti vidi kot ključni korak k stabilnosti Južne Amerike. Regionalni voditelji pričakujejo, da bo dogodek sprožil val političnih sprememb, ki bodo končale dolgoletno krizo v Venezueli.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki je vodila do zajetja predsednika Nicolasa Madura. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barro je dejanje označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da nobena dolgoročna politična rešitev ne sme biti vneta od zunaj, saj lahko o svoji prihodnosti odločajo le suvereni narodi. Podobne kritike so prišle tudi iz Južne Afrike in Mehike, kjer so poudarili nespoštovanje suverenosti in mednarodnih norm. Britanski poslanec Jeremy Corbyn je Združene države Amerike označil za "kavbojsko državo", ki deluje zunaj okvirov Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah venezuelskega zunanjega ministra Ivana Gila država prejema številne izraze solidarnosti iz Evrope, Azije in Afrike. Medtem ko Rusija opozarja na nedopustnost eskalacije in zahteva pojasnila glede ugrabitve predsednika, so se v Španiji pojavili pozivi k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa naj bi bila usmerjena v nasilno zamenjavo režima v Caracasu.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaške akcije ZDA v Venezueli in jo označil za nevaren precedens. Poudaril je, da takšna uporaba sile predstavlja tveganje za mednarodne odnose in pozval k spoštovanju mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov beloruski kolega Maksim Riženkov sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jih označujeta za agresijo na suvereno državo. Ministra sta se po navedbah ruskega zunanjega ministrstva strinjala, da so tovrstni postopki Washingtona v nasprotju z mednarodnopravnimi normami. V pogovoru sta diplomata poudarila enotnost Moskve in Minska pri podpori legitimnemu vodstvu Venezuele. Predstavnika obeh držav sta pozvala k vrnitvi Nicolása Madura na položaj vodje države in izrazila nasprotovanje poskusom Združenih držav Amerike, da bi vplivale na politično usodo venezuelskega predsednika. Pogovor odraža tesno usklajenost zunanjepolitičnih stališč Ruske federacije in Belorusije glede vprašanj latinskoameriške regije in njun skupni odpor proti zahodnim sankcijam ter diplomatskim pritiskom na njune zaveznice.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Mamdani, ki je župansko funkcijo prevzel pred le tremi dnevi, je dejanje označil za vojni napoved ter kršitev zvezne in mednarodne zakonodaje. Njegovi komentarji so povzročili precejšen politični odmev, saj je New York dom številni in hitro rastoči skupnosti venezuelskih priseljencev. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so proti Maduru v New Yorku že vložili uradno obtožnico. Operacija zajetja Madura predstavlja stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se kopičile več let. Čeprav so ameriške oblasti akcijo utemeljile s prejšnjimi obtožbami o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in terorizem, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevaren precedens poseganja v suverenost tuje države. Županove izjave so v nasprotju z uradno politiko zvezne vlade, kar kaže na globok notranjepolitični razkol v ZDA glede pristopa do venezuelske krize.

Britanski premier Keir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško vojaško operacijo, ki je pripeljala do odstranitve venezuelskega voditelja Nicolása Madura iz Karakasa. Poudaril je, da Velika Britanija zavzema manj javno kritičen pristop kot večina drugih evropskih voditeljev do ameriške invazije na Venezuelo, in dodal, da ne bo 'točil solz' za Madurovo vladavino.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo, dokler se ne izvede varen prehod oblasti. Trump je nedavne vojaške operacije v državi označil za "natančen in spektakularen napad", kakršnega svet ni videl že od druge svetovne vojne. Po njegovih besedah bodo državo začasno vodili uradniki, ki so del njegove administracije, z namenom, da Venezuelo rešijo pred trenutnim stanjem, ki ga je opisal kot "mrtvo državo". Ta poteza predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale državo vse do konca tranzicijskega obdobja, pri čemer bodo ključne položaje zasedli njegovi sodelavci. Odločitev o neposrednem prevzemu upravljanja sledi vrsti prejšnjih ukrepov, vključno z zaprtjem zračnega prostora in tajnimi operacijami, ki so bile namenjene spodkopavanju režima Nicolása Madura. Svetovna javnost in opozicija v Venezueli sta razdeljeni glede legitimnosti takšnega posega, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot za obnovo države.

Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napad označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava ter Ustanovne listine ZN. Po navedbah virov blizu organizacije je bila seja sklicana na pobudo več držav, ki izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo regije. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj Guterres opozarja na kršenje suverenosti držav. Čeprav so Združene države Amerike svoje dejanje utemeljevale z različnimi razlogi, v uradnih krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da gre za neupravičen poseg v notranje zadeve neodvisne države. Razprava v Varnostnem svetu naj bi se osredotočila na preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja nasilja in iskanje diplomatskih rešitev za venezuelsko krizo.

Venezuelska vlada je v prestolnici Caracas izvedla operacijo, v kateri so pridržali več tujih državljanov, vključno z državljani Združenih držav Amerike, zaradi domnevnih dejavnosti proti režimu. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v izjavi za javnost potrdil, da v omenjeni akciji v Caracasu ni bil poškodovan ali ogrožen noben madžarski državljan. Po podatkih madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino se je za konzularno zaščito na tem območju preventivno prijavila le ena oseba, ki pa v dogodkih ni bila udeležena. Operacija, ki so jo izvedle venezuelske varnostne sile, je sprožila diplomatske napetosti, saj venezuelske oblasti trdijo, da so pridržane osebe sodelovale v zaroti za destabilizacijo države. Szijjártó je poudaril, da madžarska diplomacija pozorno spremlja razmere v Venezueli in vzdržuje stike s svojimi državljani v regiji, vendar za zdaj ni poročil o kakršnih koli težavah ali aretacijah madžarskih državljanov. Slovensko zunanje ministrstvo o vpletenosti slovenskih državljanov v te dogodke ni poročalo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek, ki prikazuje ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Videoposnetek, ki traja približno minuto in pol, vključuje posnetke bombardiranja, spremlja pa ga pesem 'Fortunate Son' skupine Creedence Clearwater Revival. Omenjena skladba je postala simbol obdobja vietnamske vojne in se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij ZDA. Objava, ki se je pojavila v soboto, 3. januarja, je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj neposredno prikazuje vojaško delovanje ameriških sil pod Trumpovim vodstvom. Gre za stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriški predsednik uporablja vizualno gradivo napadov za komunikacijo s svojimi privrženci na spletu. Za zdaj Bela hiša ni podala dodatnih podrobnosti o specifičnih ciljih, prikazanih na posnetku, vendar objava potrjuje aktivno vojaško vpletenost ZDA v regiji.