Donald Trump je delil novico, ki nakazuje na zavajanje Kremlja in oviranje mirovnih prizadevanj. Hkrati pa je, po poročanju, bil glavni cilj Volodimirja Zelenskega v pogovorih preprečiti zbližanje med Trumpom in Putinom.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Indijski predsednik vlade Narendra Modi je izrazil globoko sožalje ob smrti nekdanje predsednice bangladeške vlade in voditeljice Bangladeške nacionalistične stranke (BNP) Begum Khalede Zia. Modi je v uradni izjavi poudaril njen zgodovinski pomen kot prve ženske na čelu bangladeške vlade ter izpostavil njeno vlogo pri krepitvi odnosov med Indijo in Bangladešem. Indijski premier se je ob tem spomnil njunega srečanja v Daki leta 2015, kjer sta razpravljala o prihodnosti demokracije v regiji in dvostranskem sodelovanju. Njen prispevek k razvoju države in vizija bosta po Modijevih besedah še naprej služila kot vodilo za partnerstvo med državama. Sožalje je izrazil tudi Muhammad Yunus, trenutni vodja prehodne vlade v Bangladešu, ki je prav tako izpostavil politično zapuščino pokojne voditeljice. Khaleda Zia je veljala za eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini Bangladeša, njena smrt pa označuje konec pomembnega obdobja v politiki južne Azije.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 31. decembra 2025 v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da je prihodnost države v veliki meri odvisna od dejanj njenih prebivalcev. Nagovor, ki ga je tiskovna služba Kremlja objavila ob prehodu v leto 2026, je bil najprej predvajan na ruskem daljnem vzhodu, nato pa se je razširil po celotnem ozemlju Ruske federacije. Putin je v govoru izpostavil občutenje teka časa in skupno odgovornost za oblikovanje prihajajočih dogodkov. Besedilo nagovora, ki je bilo v celoti objavljeno na spletni strani Kremlja, se je osredotočalo na enotnost in prihodnje izzive, s katerimi se bo Rusija soočala v prihodnjem letu. Dogodek sledi intenzivnemu diplomatskemu obdobju ob koncu leta, v katerem je Rusija krepila vezi z azijskimi partnericami, predvsem z Indijo, kar nakazuje na strateško usmeritev ruske politike tudi v letu 2026. Novoletni nagovor ostaja osrednji simbolni dogodek ruske državne politike, namenjen utrjevanju nacionalne identitete.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem poslal božično-novoletno poslanico, medtem ko je namerno izpustil japonsko premierko Sanae Takaichi. Ta diplomatska gesta prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča z izrazitim skepticizmom domače javnosti glede reševanja konflikta v Ukrajini. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo agencije YouGov za tednik The Economist skoraj polovica Američanov (49 odstotkov) ne podpira Trumpovega načina obravnave situacije med Rusijo in Ukrajino. Medtem so se v Peruju zbrali šamani in preroki, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Za Donalda Trumpa so napovedali resno bolezen, svetu pa posvarili pred naravnimi nesrečami in novimi globalnimi spopadi. Obred so spremljale podobe Putina, Trumpa, Xi Jinpinga in Volodimirja Zelenskega, kar odraža visoko stopnjo negotovosti v mednarodni politiki ob prehodu v leto 2026. Kljub Putinovim čestitkam Trumpu odnosi ostajajo napeti, saj ameriški predsednik še naprej išče pot za uresničitev svojega napovedanega mirovnega načrta.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Papež Leon XIV. je ob koncu leta, v katerem je bil izvoljen, podal ostro opozorilo glede prihodnjega svetovnega dogajanja v letu 2026. Sveti oče je izpostavil nevarnost načrtov za prevlado nad svetom, ki temeljijo na vojaških strategijah, prikritih z uporabo hinavskega in zavajajočega diskurza. Njegove besede odražajo zaskrbljenost nad naraščajočimi napetostmi in morebitnimi prikritimi namerami nekaterih svetovnih sil. V svojem nagovoru je poudaril, da se v mednarodnem prostoru oblikujejo nevarni vzorci delovanja, kjer se oboroženi posegi opravičujejo z retoriko, ki ne ustreza dejanskim namenom akterjev. To je bilo njegovo prvo večje sporočilo ob koncu koledarskega leta po nastopu pontifikata, s čimer je začrtal smernice svojega prihodnjega delovanja na področju svetovne diplomacije in miru. Papež je pozval h kritični presoji uradnih izjav svetovnih voditeljev v prihodnjem obdobju.

Otoška država Ciper je z začetkom novega leta uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. To je prvič od vstopa države v povezavo leta 2004, da bo ta majhna in še vedno razdeljena sredozemska država vodila procese odločanja v EU. Prevzem funkcije predstavlja velik izziv za ciprsko administracijo, saj se bo morala spopadati s številnimi zahtevnimi nalogami na evropskem parketu. Predsedovanje prihaja v času, ko se Evropska unija srečuje z večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh držav članic. Za Ciper ta vloga pomeni stopiti na velik mednarodni oder in dokazati svojo sposobnost vodenja kljub majhnosti in specifičnim geopolitičnim razmeram na otoku. Čeprav so pričakovanja visoka, bo ciprska vlada morala v naslednjih mesecih usmerjati pogajanja o ključnih zakonodajnih paketih in proračunskih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost unije.

Iransko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so bili vsi upravni postopki za imenovanje novega veleposlanika v Libanonu zaključeni in da bo diplomat svojo misijo v Bejrutu začel v kratkem. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je novico naznanil med obiskom medijske skupine Mehr, kjer je pojasnil, da je bila potrditev s strani libanonskih oblasti že pridobljena. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko si Teheran prizadeva okrepiti diplomatsko prisotnost v regiji kljub nedavnim napetostim v dvostranskih odnosih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je pred odhodom diplomatov na misije v Teheranu srečal z novimi veleposlaniki Irana v Libanonu, Kirgizistanu in Nemčiji. Srečanje poudarja strateška prizadevanja Irana za stabilizacijo svojih diplomatskih poti, zlasti v luči preteklih odpovedi uradnih obiskov. Nova diplomatska misija v Libanonu velja za ključno, saj država predstavlja pomembno stičišče iranskih interesov na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

ZDA so prvič izvedle napad z brezpilotnim letalnikom na ozemlju Venezuele, cilj pa je bilo domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil poročila o napadu. Poleg tega so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim naftnim tankerjem.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru narodu izpostavil pomen vztrajnosti in vere v mirno prihodnost države. Poudaril je, da si Ukrajina aktivno prizadeva za vzpostavitev miru, vendar je za dosego tega cilja nujen nenehen boj in neomajno delo vseh državljanov. Zelenski je v poslanici izrazil globoko zaupanje v uspeh ukrajinskih prizadevanj na bojišču in v diplomaciji. Ob koncu leta se je predsednik posebej zahvalil vsem, ki sodelujejo v obrambi države, tako vojakom na fronti kot civilistom, ki podpirajo obrambne zmogljivosti. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev narodne enotnosti in optimizma v času, ko se država še naprej spopada z varnostnimi izzivi. Zelenski je zaključil z mislijo, da je vera v mir neločljivo povezana z aktivnim prizadevanjem za svobodo Ukrajine.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja predsednika Nacionalne komisije za vrednostne papirje in borzo (NKCPFR) razrešil Ruslana Magomedova, ki je to funkcijo opravljal od februarja 2021. Odlok o razrešitvi je bil na uradni spletni strani predsednika objavljen 31. decembra, vendar uradni razlogi za to kadrovsko odločitev v dokumentu niso bili navedeni. Magomedov, ki je pred nastopom funkcije deloval kot zunanji svetovalec vodje urada predsednika Andrija Jermaka, je veljal za tesnega zaveznika predsednikovega ožjega kroga. Po poročanju nekaterih medijev in navedbah poslanca Jaroslava Železnjaka se razrešitev povezuje s pritiski mednarodnih finančnih institucij in notranjepolitičnimi trenji. Že poleti so se pojavile informacije, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) nezadovoljen z delom komisije, zlasti glede odzivanja na sheme za zaobhajanje deviznih omejitev, ki jih je uvedla ukrajinska centralna banka. Odločitev sovpada tudi s širšimi protikorupcijskimi preiskavami v državi, ki vplivajo na politične položaje oseb, povezanih z uradom predsednika.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.

Sekretar strateškega sveta za zunanje odnose Irana, Sejed Džalal Dehgani Firuzabadi, se je v sredo v Teheranu sestal z ministrom za zunanje zadeve Islamske republike Iran, Sejedom Abasom Aragčijem. Sogovornika sta na srečanju, ki je potekalo v prostorih zunanjega ministrstva, obravnavala ključna vprašanja in najnovejši razvoj dogodkov na področju iranske zunanje politike. Srečanje predstavlja del rednih posvetovanj med ministrstvom in strateškim svetom, ki služi kot svetovalno telo vrhovnemu voditelju države. Razpravljala sta o strateških usmeritvah države v luči trenutnih regionalnih in mednarodnih izzivov, s katerimi se spopada Teheran. Podrobnosti o konkretnih diplomatskih pobudah ali spremembah v zunanji politiki po srečanju niso bile javno razkrite, vendar dogodek poudarja usklajevanje med izvršilno oblastjo in strateškimi svetovalnimi organi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svoji novoletni poslanici nagovoril prebivalce Ukrajine in poudaril, da je leto 2024 minilo v znamenju zvestobe, vztrajnosti ter načelnosti ukrajinskega ljudstva. V svojem nagovoru prek družbenega omrežja Telegram je izpostavil pomen vsakodnevnega dela in boja za svobodo ter dostojanstvo, ki ju Ukrajina brani ne le zase, temveč za celoten svobodni svet. Zelenski je ob tem izrazil trdno prepričanje v mir, za katerega si država aktivno prizadeva na diplomatski in vojaški ravni. Predsednik se je posebej poklonil branilcem domovine in izpostavil dejavnike, ki združujejo ukrajinski narod, vključno s skupno zgodovino, maternim jezikom ter vero v boljšo prihodnost. Sporočilo prihaja v času intenzivnih prizadevanj za mir, pri čemer je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne le verjame v konec konflikta, temveč nanj tudi aktivno čaka in se nanj pripravlja. Hkrati so ruski viri ob novem letu ponovili svoje cilje o uresničitvi interesov velike Rusije, kar kaže na nadaljevanje napetosti med državama.

Tožilstvo v Casablanci je v sredo uvedlo postopek proti dvema mladoletnikoma, ki sta bila udeležena pri odstranitvi alžirske zastave z javnega mesta. Dogodek se je zgodil v okviru priprav na afriški pokal narodov 2025, ko sta osumljenca snemala tretjega mladoletnika, ki je z enega izmed mestnih krožišč odstranil zastavo Alžirije. Posnetek dejanja se je hitro razširil po družbenih omrežjih, kar je sprožilo buren odziv javnosti in takojšnje ukrepanje pravosodnih organov. Državni tožilec pri sodišču v Ain Sebaaju je primer predal sodniku za mladoletnike, ki bo odločal o ustreznih ukrepih v skladu z veljavno zakonodajo. Maroške oblasti so ob tem poudarile, da je zaščita javnega reda in spoštovanje državnih simbolov, zlasti med mednarodnimi športnimi dogodki, prednostna naloga. Incident je dvignil precej prahu zaradi zgodovinsko napetih odnosov med Marokom in Alžirijo, kljub temu da je bila zastava del uradne dekoracije vseh 24 reprezentanc udeleženk prvenstva.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Papež Leo XIV. je med bogoslužjem v baziliki svetega Petra v Vatikanu ostro kritiziral načrte svetovnih velesil, ki si po njegovih besedah svet delijo v skladu z lastnimi interesi. V svojem nagovoru na silvestrovo je poudaril, da so trenutno prevladujoče globalne strategije usmerjene predvsem v osvajanje trgov, ozemelj in vplivnih območij, kar škoduje mednarodni skupnosti. Sveti oče je izpostavil, da takšna geopolitična prizadevanja zanemarjajo skupno dobro in pravičnost. Njegove besede so odmevale kot poziv k odgovornosti tistih, ki imajo v rokah največjo moč, saj njihove odločitve neposredno vplivajo na stabilnost in mir v svetu. Papež je poudaril, da namesto sodelovanja in solidarnosti pogosto vidimo zgolj tekmo za prevlado, kar še poglablja razlike med narodi. Kritika je bila izrečena v okviru tradicionalnega zahvalnega bogoslužja ob koncu koledarskega leta, kjer se voditelj katoliške cerkve običajno dotakne najbolj perečih globalnih vprašanj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaključil svoj zadnji obisk v Združenih državah Amerike, po katerem se v domovino vrača v navidezno močnem političnem položaju. Kljub mednarodnim pritiskom in prizadevanjem za stabilno premirje v Gazi analiza kaže, da premier morda nima interesa za trajno ustavitev sovražnosti. Njegova stališča ostajajo nepopustljiva, zlasti glede prisotnosti tujih sil v regiji in pogojev za končanje vojaških operacij. Netanjahu se spopada z izzivi ohranjanja koalicije in lastne politične prihodnosti, pri čemer bi lahko dolgotrajnejša prekinitev ognja ogrozila stabilnost njegove desničarske vlade. Med obiskom v ZDA se je srečal tudi s podpredsednikom JD Vanceom, s katerim sta razpravljala o usodnih dneh za Bližnji vzhod, vendar premier ostaja kritičen do vsakršnih načrtov, ki bi vključevali turške varnostne sile ali priznanje palestinske državnosti brez strogih pogojev, ki jih postavlja Izrael.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Napovedal je tudi, da naj bi se v naslednjih dveh mesecih začela gradnja novega slavoloka v Washingtonu, ki bo v slogu pariškega.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu opravil svojo prvo silvestrsko mašo v vlogi vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, pri čemer je ostro obsodil sodobne oblike svetovne nadvlade. V svojem nagovoru je opozoril na obstoj načrtov za osvajanje sveta, ki se izvajajo prek vojaških strategij, prikritih z ideološko in religiozno retoriko. Po poročanju tiskovnih agenc EFE in ANSA je papež izpostavil neskladje med mirovnimi besedami in dejanskimi dejanji akterjev, ki uporabljajo hinavski diskurz za doseganje geopolitičnih ciljev. Sveti oče je v svojem sporočilu ob koncu leta poudaril, da so tovrstne strategije nevarne za stabilnost človeštva, saj se pod krinko moralnih ali verskih argumentov pogosto skrivajo težnje po prevladi in uporaba oborožene sile. Leon XIV., ki je letos začel svoj pontifikat, je pozval k večji iskrenosti v mednarodnih odnosih in zavrnitvi vseh oblik prikrite agresije. Njegove besede so odmevale kot neposredna kritika trenutnim globalnim konfliktom, kjer se vojaško posredovanje pogosto opravičuje z višjimi cilji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.