APDEJT.si

Venezuela je izrazila hvaležnost Rusiji za solidarnost in stalno komunikacijo glede ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju. ZDA trdijo, da je njihov cilj boj proti narkotiku, medtem ko Venezuela to vidi kot grožnjo.

Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.

Japonska je ponovno začela izvažati morske sadeže na Kitajsko, potem ko je Peking odpravil dvoletno prepoved, uvedeno zaradi izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiichi. Prepoved je bila uvedena po tistem, ko je Japonska začela izpuščati vodo iz uničene elektrarne.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Mihail Hodorkovski, nekdanji ruski naftni tajkun in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, da se pripravi na dolgotrajno obdobje nove hladne vojne z Rusijo, ki bo trajala najmanj deset let, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Hodorkovskega ruske oblasti obtožujejo vodenja teroristične organizacije in načrtovanja nasilnega prevzema oblasti s pomočjo ukrajinskih sil.

Ministra za šport Irana in Savdske Arabije sta se v Rijadu sestala in poudarila pomen razvoja športnega sodelovanja med državama.

Vodja diplomacije EU, Kaja Kallas, je izjavila, da so dodatne vizumske omejitve za ruske državljane posledica incidentov z brezpilotnimi letalniki. Poudarila je, da je možnost pridobitve vizuma za Ruse privilegij in ne samoumevna pravica.

Generalni direktor Nvidie, Jensen Huang, ocenjuje, da bi lahko Kitajska prehitela ZDA v razvoju umetne inteligence, predvsem zaradi nižjih stroškov električne energije in manj strogih regulativnih zahtev.

Združene države Amerike, pod vodstvom Trumpove administracije, se niso udeležile pregleda stanja človekovih pravic pri Združenih narodih, kar je razočaralo zaveznike in zagovornike človekovih pravic. Ameriški sedež je ostal prazen med rednim pregledom držav članic ZN. Članice sveta so izrazile obžalovanje zaradi odsotnosti ZDA, ki so bile nekoč pomemben udeleženec in zagovornik človekovih pravic.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, se je v Ouagadouguju 7. novembra 2025 srečal z delegacijo skoraj 700 Afrodescendentov, ki so prišli predvsem iz Združenih držav Amerike, Evrope in Karibov. To srečanje, drugo po vrsti po srečanju leta 2024, je pomembno za obnovo zaveze Afrodescendentov.

Minister za okolje in ekološki prehod Senegala, Abdourahmane Diouf, je zastopal predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja na vrhu voditeljev v Belému v Braziliji. Diouf je na omrežju X zapisal, da mu je bila v čast zastopati predsednika na dogodku, ki je potekal od 6. do 7. novembra pod vodstvom brazilskega predsednika Lule da Silve. Srečanje je bilo uvod v COP30, ki je predviden od 10. do 21. novembra.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Po poročanju The Atlantic, naj bi bil Nicolas Maduro pripravljen odstopiti s položaja predsednika Venezuele, če mu Združene države Amerike zagotovijo amnestijo, umaknejo nagrado za njegovo aretacijo in mu omogočijo udobno izgnanstvo. Zahteve naj bi veljale v luči potencialnega vojaškega konflikta.

Evropska unija morda ne bo uspela Ukrajini pravočasno zagotoviti ključnega posojila v višini 140 milijard evrov. Razlog za to so spori glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva. Ukrajini bi lahko že spomladi zmanjkalo finančnih sredstev.

Predsednik iranskega parlamenta je med obiskom v Islamabadu vršilcu dolžnosti pakistanskega predsednika in predsedniku senata podaril prevod knjige "Referendum v Palestini" v urdujščino, ki obravnava palestinsko vprašanje v mislih vrhovnega voditelja.

Bolgarija in Severna Makedonija sta ponovno potrdili dogovor o gradnji železniškega koridorja VIII, ki bo povezal Sofijo in Skopje. Podpredsednika vlad in ministra za transport, Grozdan Karadžov in Aleksandar Nikoloski, sta podpisala sporazum v Gueshevu. Projekt vključuje gradnjo železniškega tunela in je del transportnega koridorja Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje.

Kitajska je po srečanju med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom ponovno začela kupovati ameriške kmetijske proizvode, vključno s pšenico. Kitajski kupci so rezervirali dve pošiljki ameriške pšenice, kar je prvi takšen nakup po oktobru lani. Ta poteza je interpretirana kot potencialno zmanjšanje trgovinskih napetosti med državama, čeprav trgovci še vedno čakajo na večje nakupe soje.

V albanskem parlamentu je prišlo do spora med poslanko socialistične stranke Zegjine Çaushi in poslancem demokratske stranke Klevisom Balliujem. Çaushijeva je Balliuju ironično dejala, da je zadnji, ki bi lahko govoril o administraciji in obtoževal večino. Balliu je pred tem dejal, da je albanska administracija kriminalna organizacija in da ni evropska.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je telefonsko govoril z litvanskim predsednikom Gitanasom Nausedo o evropski agendi, krepitvi dvostranskega sodelovanja in regionalni varnosti.

V hamburškem pristanišču je približno 30 aktivistov blokiralo železniške tire, s čimer so protestirali proti nemškemu izvozu orožja, predvsem v Izrael. Nekateri so se priklenili na tire, kar je oviralo promet. Podporniki so se zbrali na shodu pri mostu Waltershofer. Policija je na kraju dogodka.

Kreml je ponovno zanikal govorice o sporu med predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom, ki so se pojavile zaradi Lavrovove odsotnosti na pomembnih srečanjih. Po poročilih naj bi do spora prišlo zaradi neuspelega telefonskega pogovora, ki naj bi preprečil srečanje med Putinom in Trumpom. Kljub govoricam naj bi Lavrov nadaljeval z opravljanjem funkcije ministra za zunanje zadeve. Lavrov ni bil prisoten na zadnjem uradnem srečanju in ni bil povabljen na G20.

Administrativni Yuan je začasno ustavil načrtovano reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi nasprotovanja vlagateljev in depozitarjev. Premier卓榮泰 je dejal, da ni vedel za podrobnosti predloga. Hkrati je premier izrazil obžalovanje zaradi zavrnitve imenovanja v Nacionalno komisijo za komunikacije (NCC) s strani modrih in belih, rekoč, da je ponudil "polovico oljčnega vrta", vendar ni dobil pozitivnega odziva, zato bo vlada ponovno premislila o prihodnjih načinih sodelovanja.

Republikanski senatorji so poskušali končati vladno zaprtje s pripravo novega dvostrankarskega paketa predlogov zakonov o porabi in pozvali demokrate, da glasujejo zanj. Ni pa bilo jasno, ali bo njihov načrt uspešen.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor z libijskim premierjem Abdülhamidom Dibejbejem. Erdoğan je izrazil, da Turčija pozorno spremlja dogajanje v Libiji in bo še naprej prispevala k zagotavljanju varnosti in stabilnosti v državi. V pogovoru so obravnavali tudi dvostranske odnose in regionalna vprašanja.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Regina Garcia Cano iz agencije Associated Press je v obsežni preiskavi razkrila identitete in podrobnosti o žrtvah ameriških vojaških napadov na domnevne tihotapske čolne v Venezueli. Na podlagi številnih intervjujev v vaseh na severovzhodni obali Venezuele je osvetlila ozadje dogodkov.

Delegacija iz Tilburga, ki jo sestavljata vršilec dolžnosti župana Onno Hoes in mestni svetnik Bas van der Pol, je obiskala Japonsko. Obiskala je pobrateno mesto Minamiashigara in sedež podjetja Fujifilm v Tokiu. Med misijo so razpravljali o možnostih za Tilburg.

Imam iz Mashhada je izpostavil ključne značilnosti iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, pri čemer je poudaril njegovo sposobnost prepoznavanja zarot in sovražnikov. Ta sposobnost naj bi Iranu omogočila zmago v težkih in kritičnih situacijah ter poraz sovražnikov.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali sprejetje resolucije, ki bi prepovedala nepooblaščen napad predsednika Trumpa na Venezuelo, kar odpira pot morebitni ameriški intervenciji.

Približno 250.000 venezuelskih imigrantov v ZDA je izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel rok veljavnosti začasnega zaščitnega statusa (TPS). To pomeni, da se soočajo z negotovo prihodnostjo in strahom pred deportacijo.

Izvolitev Zohrana Kwama Mamdanija za župana New Yorka, ki ima indijske korenine, je povzročila val navdušenja v Indiji. Indijski opozicijski politiki pozdravljajo Mamdanija, ki ima tudi muslimanske korenine iz Gujarata, medtem ko nacionalistični politiki izražajo nezadovoljstvo. Njegova zmaga je sprožila praznovanja, ki so vključevala citiranje zgodovinskega govora prvega indijskega premierja Nehruja in Bollywoodsko zabavo. Družina Mamdanija v Indiji načrtuje veliko proslavo ob njegovem uspehu.

Kitajska je predstavila novo letalonosilko, ki predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih Pekinga, da bi dohitel ZDA na področju pomorske prevlade. Poleg tega poročila omenjajo odpovedi poletov, zdravila za debelost, trke čolnov, istospolne poroke in Elona Muska, a podrobnosti niso navedene.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala z visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas. Pogovarjali so se o evropski poti Srbije, pri čemer je Brnabić poudarila, da ostaja članstvo v EU strateški zunanjepolitični cilj Srbije.

Pakistanski premier Šahbaz Šarif bo med 7. in 8. novembrom uradno obiskal Azerbajdžan na povabilo azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Med obiskom v Bakuju se bo Šarif udeležil vojaške parade ob dnevu zmage.

Sigmar Gabriel meni, da pri projektu Severni tok 2 ni tesnega sodelovanja med zvezno državo in deželo. Nekdanji minister pa omenja napake pri ravnanju z Rusijo.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Tomio Okamura, novi predsednik spodnjega doma češkega parlamenta, je ob nastopu funkcije ukazal odstranitev ukrajinske zastave z zgradbe parlamenta. Zastava je bila nameščena leta 2022 v znak solidarnosti z Ukrajino.

Grški politik Dimitris Papastergiou se je srečal z namestnikom zunanjega ministra ZDA v okviru P-TEC. Papastergiou je poudaril, da digitalna preobrazba ni le posamična pobuda, temveč ključni steber razvojne strategije Grčije.

Donald Trump je napovedal dogovor z družbama Eli Lilly in Novo Nordisk o znižanju cen zdravil za zdravljenje debelosti, Wegovy in Zepbound. Gre za zdravila, ki se pogosto uporabljajo za hujšanje.

Turško zunanje ministrstvo je izrazilo zadovoljstvo nad odločitvijo Varnostnega sveta ZN (BMGK), ki se nanaša na sankcije proti sirijskim uradnikom Ahmedu Šari in Enesu Hatabu. Ministrstvo je podalo izjavo glede resolucije 2799 (2025), ki vključuje izbris nekaterih imen s seznama sankcioniranih oseb.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Malezijski kralj Sultan Ibrahim je zaključil štiridnevni državni obisk v Savdski Arabiji, prvi po več kot štirih desetletjih, in odpotoval v Bahrajn. Bahrajn se pripravlja na sprejem kralja Ibrahima, ki bo v državi na državnem obisku do sobote.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

Članek obravnava vprašanje, ali je svet obupal nad bojem proti podnebnim spremembam, pri čemer Christiana Figueres izpostavlja, da bi se to lahko zdelo tako glede na dejanja Donalda Trumpa, Billa Gatesa ter načrte naftnih in plinskih podjetij.

Potovanje delegacije AfD na konferenco BRICS v Sočiju je sprožilo ostre odzive CDU in CSU, ki stranki očitata bližino Kremlju in protidemokratičnost. Generalni sekretar CSU Huber je AfD označil za 'govorilnico Moskve', medtem ko CDU zunanjepolitični strokovnjak Kiesewetter je izrazil ogorčenje. Pojavile so se celo obtožbe o izdaji države.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

Po padcu Assadovega režima v Siriji se je znatno zmanjšalo število prošenj za azil v Nemčiji in EU. Hkrati se povečuje število ljudi, ki se vračajo v domovino.