Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku leta 2025 sooča z močnim upadom javnomnenjske podpore in naraščajočimi trenji znotraj Republikanske stranke, kar ogroža prihodnost stranke na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki poročajo o t. i. »obžalovanju kupcev« med mlajšimi volivci generacije Z, medtem ko republikanci v kongresu že kažejo znake nestrpnosti zaradi predsednikovih kontroverznih potez. Med najbolj perečimi vprašanji ostaja neodzivnost administracije pri popolnem razkritju dokumentov, povezanih s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom, kar je spodbudilo libertarnega republikanca Thomasa Massieja k razmišljanju o ustavni obtožbi proti državni tožilki Pam Bondi. Na zunanjepolitičnem področju se Trumpova obljuba o miru v Ukrajini in Gazi krha, saj sporazumi ostajajo nedosegljivi, napetosti z Venezuelo in Iranom pa se stopnjujejo. Poleg tega je predsednik uporabil pravico do veta za blokado več neproblematičnih dvostrankarskih zakonov, kar kritiki interpretirajo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom, vključno s predstavnico Lauren Boebert in indijanskim plemenom Miccosukee. Gospodarske težave, predvsem naraščajoči stroški energije in življenjskih potrebščin, dodatno spodkopavajo Trumpovo avtoriteto, saj rezultati novembrskih guvernerskih volitev v Virginiji in New Jerseyju kažejo na prebuditev demokratskega tabora.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v svoji novoletni poslanici za leto 2026 svetovne voditelje ostro pozval, naj se resno posvetijo reševanju globalnih kriz ter dajo prednost ljudem in planetu pred vojnami in trpljenjem. Guterres je poudaril, da se svet nahaja na kritičnem razpotju, saj se spopada s kaosom in naraščajočimi konflikti, ki ogrožajo svetovno stabilnost. Njegov poziv iz Washingtona poudarja nujnost spremembe prioritet v mednarodni politiki, kjer bi moralo ohranjanje miru in okolja prevladati nad vojaškimi interesi. Vodja svetovne organizacije je izpostavil, da leto 2026 prinaša priložnost za korenit preobrat, če bodo države pripravljene vlagati v trajnostni razvoj namesto v oboroževanje. Sporočilo odmeva v času, ko so številne regije podvržene uničujočim posledicam oboroženih spopadov in podnebnih sprememb. Guterresova poslanica služi kot opomin, da so kolektivni ukrepi za zaščito človeštva in naravnih virov edina pot iz trenutne globalne negotovosti, s katero se svetovna javnost in politično vodstvo že dlje časa spopadata.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer je signaliziral morebiten propad dosedanjih prizadevanj za hitro sklenitev mirovnega sporazuma v Ukrajini. Trump je delil kritičen uvodnik časnika New York Post, ki Putina obtožuje laganja o nedavnih ukrajinskih napadih z droni in ga poziva k ostrejšemu ukrepanju. Po navedbah analitikov se je Trumpov načrt, za katerega je trdil, da je že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj je Moskva začela zahtevati revizijo vseh predhodnih dogovorov. Zaradi Putinovega vztrajanja pri maksimalističnih zahtevah in domnevnega zavajanja Trump zdaj razmišlja o alternativnih strategijah, znanih kot 'načrt B'. Ti vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte, kar bi neposredno spodkopalo rusko vojno gospodarstvo, ter iskanje neposrednega dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Kljub prejšnjim pohvalam na račun ruskega voditelja se zdi, da Trumpova administracija pod pritiskom kongresa in republikanskih volivcev prehaja v fazo večje konfrontacije, saj Moskva ne kaže pripravljenosti na kompromis.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru naznanil pomemben napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Po njegovih navedbah je dokument pripravljen že 90-odstotno, vendar je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Zelenski je izpostavil, da ostajajo ključni pogoji Ukrajine nespremenjeni, zlasti glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev, ki bi preprečila prihodnje agresije. Predsednik je večji del govora posvetil odporu proti ruski invaziji in se zavezal, da bo nadaljeval diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Kljub optimizmu glede osnutka sporazuma pa ostaja odprtih zadnjih deset odstotkov vprašanj, ki so verjetno najbolj sporna, vključno z usodo okupiranih ozemelj in zahtevami Moskve po ukrajinski nevtralnosti. Zelenski je s tem nagovorom poskušal opolnomočiti domačo javnost in hkrati poslati sporočilo mednarodnim partnerjem o pripravljenosti Kijeva na konstruktivna, a načelna pogajanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja uredniških komentarjev izrazil ostro kritiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na novo obdobje napetosti med državama. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki je bil izjemno kritičen do ravnanj Kremlja in ruskega voditelja. S tem dejanjem se je predsednik ZDA distanciral od prejšnjih bolj spravljivih tonov in neposredno podprl analizo, ki Putinu pripisuje negativno vlogo v mednarodni politiki. Obenem so ameriške obveščevalne službe po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovile, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco Valdaj, kar izpodbija trditve Moskve o ukrajinski agresiji na ruski državni vrh. Trumpovo dejanje deljenja kritičnega prispevka, v katerem so Putinove poteze označene za nezadostne, kaže na njegovo nezadovoljstvo s trenutnim potekom diplomatskih pogovorov glede vojne v Ukrajini in pritiske, ki jih izvaja na Kremelj.

Japonski cesar Naruhito je v svojem novoletnem nagovoru javnosti izrazil globoko zaskrbljenost nad naravnimi nesrečami, naraščajočimi cenami življenjskih potrebščin in svetovnimi konflikti. Državljane in svetovno javnost je pozval k dialogu in sodelovanju, ki bi v prihodnjem letu prinesla upanje. Njegove besede odražajo prizadevanja za mir v času povečane nestabilnosti v regiji in po svetu. Istočasno je novoletno poslanico na družbenem omrežju X objavila tudi japonska premierka Sanae Takaiči. Po uvodnem poklonu žrtvam naravnih nesreč v preteklem letu je izpostavila številne zahtevne izzive, s katerimi se Japonska trenutno spopada. Premierka je obljubila, da si bo njena vlada prizadevala za preobrazbo države v močno in cvetočo Japonsko, ki bo sposobna kljubovati gospodarskim in varnostnim tveganjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem enaindvajsetminutnem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za konec vojne z Rusijo, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da ne namerava podpisati šibkega mirovnega sporazuma, ki bi zgolj podaljšal konflikt ali ogrozil prihodnost države. Po njegovih besedah si Kijev želi trajnega miru in ne le konca Ukrajine kot suverene entitete. Zelenski je razkril, da je mirovni sporazum, ki nastaja ob posredovanju Združenih držav Amerike, dosegel približno 90-odstotno usklajenost. Kljub temu je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih vprašanj najtežje rešiti. Ti zadnji koraki bodo po njegovih navedbah odločili o usodi miru, Ukrajine in celotne Evrope. Predsednik ostaja zavezan nadaljevanju pogajanj, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo dolgoročno varnost.

Ciper je danes za obdobje šestih mesecev prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je njihov drugi mandat na čelu te institucije. Pod geslom "Odprti svetu" namerava država v svojem polletnem obdobju spodbujati spremembe, ki bi vodile k večji evropski samostojnosti, odprtosti in odpornosti. Ciper, ki velja za eno manjših članic evropskega bloka, je ob prevzemu napovedal disciplinirano in predano delo, hkrati pa obljubil nov pristop k pogajalski mizi in drugačen način razmišljanja. Predsedovanje se pričenja v času močnih geopolitičnih pretresov in nepredvidljivosti, kar je izpostavljeno tudi v uradnem programu dejavnosti. Bolgarski premier v odstopu Rosen Željazkov je Cipru že čestital ob začetku mandata in izrazil prepričanje, da bo Evropa pod ciprskim vodstvom dosegla trajnostni napredek. Ciprski predstavniki so poudarili, da bodo kljub majhnosti države aktivno sooblikovali politike, ki bodo krepile vlogo Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Veleposlanica Namibije v Ruski federaciji Monika Ndiliavike Nashandi je sporočila, da država preučuje možnosti za začetek izvoza piva in goveji izdelkov na ruski trg. Diplomatinja je poudarila, da bi namibijsko pivo, ki ga je označila za najboljšega na svetu, lahko postalo priljubljeno med ruskimi potrošniki. Odločitev za razmislek o novih izvoznih poteh prihaja v času, ko se ruski uvoz piva iz Evropske unije zmanjšuje in dosega najnižje ravni v zadnjem desetletju. Poleg pijač Namibija Rusiji ponuja tudi kmetijske izdelke, predvsem govedino. Nashandi je posebej izpostavila tradicionalno sušeno meso, znano kot biltong, ki se pripravlja pri visokih temperaturah in predstavlja pomemben del lokalne kulinarike. Veleposlanica je prepričana, da bodo ti namibijski delikatesni izdelki na ruskem trgu naleteli na dober odziv, saj država išče nove trgovinske partnerje za zapolnitev vrzeli v oskrbi s hrano in pijačo.

Ciper je s prvim dnem novega leta od Danske uradno prevzel šestmesečno rotirajoče predsedovanje Svetu Evropske unije. Gre za prvo predsedovanje te sredozemske otoške države, odkar se je leta 2004 pridružila povezavi. Kot ena najmanjših članic Unije bo Ciper v naslednjih šestih mesecih odgovoren za vodenje zakonodajnih procesov in usklajevanje prioritet med državami članicami v času, ko se povezava spopada s številnimi gospodarskimi in političnimi izzivi. Prednostne naloge ciprskega predsedstva bodo po pričakovanjih usmerjene v krepitev solidarnosti in socialne kohezije znotraj Unije ter v pogajanja o večletnem finančnem okviru. Čeprav se država sama spopada s finančnimi težavami, ciprski uradniki poudarjajo svojo zavezanost delu za dobrobit vseh državljanov EU. Predajo predsedovanja med Dansko in Ciprom spremlja optimizem, da bo majhna država kljub svoji velikosti in geopolitičnim specifikam uspešno krmarila med interesi velikih sil znotraj institucij v Bruslju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v svojem novoletnem nagovoru, namenjenem evropski javnosti, izpostavil Poljsko kot zgled za celotno celino. V videoposnetku, objavljenem ob prelomu leta, je Evropejcem zaželel, naj bodo v letu 2024 "kot Poljska – energični, pogumni in varni". Tusk je poudaril, da je izjemno ponosen na dosežke svoje države v preteklem letu, ter navedel deset razlogov, zakaj bi morala Poljska služiti kot model za preostalo Evropo. Premierov nastop so poljski mediji označili za nenavaden in netipičen, saj se je v svojem voščilu neposredno naslovil na vse državljane Evropske unije, ne le na lastne volivce. S sporočilom je želel poudariti novo vlogo Poljske na mednarodnem prizorišču in njeno stabilnost v času geopolitičnih izzivov. Tuskova retorika odraža ambicijo nove poljske vlade po močnejšem vplivu znotraj evropskih institucij in promociji poljskega modela upravljanja kot uspešnega odgovora na sodobne varnostne in gospodarske grožnje.

Potek subvencij, ki so zmanjševale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil višje stroške za milijone Američanov. Kritiki, vključno z demokrati v kongresu, so za to obtožili republikance.

Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

V turškem velemestu Carigrad se je na prvi dan novega leta odvil množičen protestni shod v podporo Palestini, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo več kot 500.000 ljudi. Množica se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala na znamenitem mostu Galata, kjer so udeleženci zahtevali takojšnjo prekinitev nasilja v Gazi. Dogodek so organizirale številne skupine civilne družbe ob podpori znanih športnih osebnosti in javnih organizacij, ki so skupaj pozvale k mednarodnemu ukrepanju za zaustavitev spopadov. Udeleženci shoda so z vzkliki in transparenti izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom, hkrati pa so poudarili nujnost humanitarne pomoči za območje Gaze. Shod na mostu Galata velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Turčiji v zadnjem času, kar odraža močno javno in politično podporo, ki jo Turčija namenja palestinskemu vprašanju. Protest je minil v znamenju pozivov k miru in končanju vojaških operacij, ki močno vplivajo na civilno prebivalstvo v regiji.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje pripadnikom oboroženih sil, ki so bili napoteni v tujino in se tam borijo na strani ruskih sil. Kim je poudaril, da vojaki pogumno izpolnjujejo ukaze domovine na tujih tleh, ter jih pozval k nadaljnjemu pogumu, pri čemer je izpostavil neomajno podporo tako Pjongjanga kot Moskve. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je voditelj dejal, da ti vojaki krepijo nepremagljivo zavezništvo z bratskim ruskim ljudstvom. Po navedbah južnokorejskih in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v Rusijo poslala več tisoč vojakov za podporo invaziji na Ukrajino, ki traja že skoraj štiri leta. Po ocenah Seula je bilo v spopadih doslej ubitih najmanj 600 severnokorejskih častnikov. V zameno za vojaško pomoč naj bi Moskva Pjongjangu zagotavljala finančno podporo, hrano, energente in napredno vojaško tehnologijo, kar dodatno krepi strateško sodelovanje med državama v času globalnih napetosti.

Avstralsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino (DFAT) preverja poročila o smrti avstralskega državljana, ki naj bi umrl med bojem na strani ukrajinskih oboroženih sil. Po neuradnih navedbah je moški izgubil življenje med spopadi z ruskimi silami, vendar uradne potrditve s strani ukrajinskih oblasti še ni. Avstralska diplomacija si trenutno prizadeva pridobiti natančne informacije o okoliščinah incidenta in identiteti pokojnika. Incident poudarja tveganja, s katerimi se srečujejo tuji prostovoljci na ukrajinskem bojišču. Avstralska vlada že od začetka ruske agresije odsvetuje potovanja v Ukrajino, vendar se je kljub temu neznano število njenih državljanov pridružilo ukrajinski mednarodni legiji. To ni prvi primer smrti avstralskega državljana v tem konfliktu, kar povečuje pritisk na uradno Canberro glede vprašanja sodelovanja njenih državljanov v tuji vojni.

V zadnjih 48 urah so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle nove zračne napade na hitre čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Južno poveljstvo vojske ZDA (SOUTHCOM) je sporočilo, da so bili cilji operacij plovila, ki so jih uporabljali domnevni »narkoteroristi« za prevoz prepovedanih substanc. V sredo sta bila uničena dva čolna, kar je zahtevalo pet žrtev, medtem ko so bili v torkovih napadih ubiti trije ljudje na enem od treh ciljanih plovil. Operacije so del razširjene vojaške kampanje Washingtona proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo ameriška administracija zdaj obravnava kot obliko terorizma. Od začetka te kampanje je število smrtnih žrtev naraslo na 115. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, so se v regiji pojavili ostri odzivi. Venezuela je napade označila za provokacijo in kršitev mednarodnih sporazumov o demilitarizaciji, Rusija pa opozarja na tveganja za mednarodno pomorstvo zaradi kopičenja ameriških sil v regiji.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ob slovaškem državnem prazniku, dnevu ustanovitve republike, napovedal, da bo Belorusija leta 2026 odprla svoje veleposlaništvo v Bratislavi. V čestitki, naslovljeni na slovaškega predsednika Petra Pellegrinija in premierja Roberta Fica, je Lukašenko izpostavil postopno širjenje dvostranskega sodelovanja in obnovo diplomatske prisotnosti v obeh prestolnicah. Po njegovih besedah je cilj tega koraka okrepitev političnih, trgovinsko-ekonomskih in humanitarnih vezi med državama. Napoved odprtja veleposlaništva sledi prizadevanjem za obnovo diplomatskih odnosov, ki so bili v preteklosti ohlajeni. Beloruska stran pričakuje, da bo polno diplomatsko predstavništvo omogočilo plodnejše skupno delo in utrdilo odnose s Slovaško znotraj evropskega prostora. Slovaška uradna stran se na napoved o odprtju novega diplomatskega predstavništva v letu 2026 še ni podrobneje odzvala, vendar Lukašenkove izjave nakazujejo na premik v smeri normalizacije odnosov med Minskom in Bratislavo.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru poudaril, da si Ukrajina želi končati vojno, vendar ne za vsako ceno, in ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma, ki bi ogrozil obstoj države.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 napadalnimi droni ciljala državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Lavrov za svoje trditve ni predložil dokazov, je poudaril, da so bili vsi droni sestreljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe nemudoma zavrnil in jih označil za rusko dezinformacijsko kampanjo. Ukrajinski predstavniki, vključno s poslancem Valentinom Nalivajčenkom, so izrazili prepričanje, da gre za poskus Kremlja, da bi pridobil pozornost novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in očrnil Ukrajino kot stran, ki ni pripravljena na mir. Incident se je zgodil v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj v Mar-a-Lagu, kjer se je Zelenski sestal s Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je napad izkoristil za ostre grožnje Zelenskemu, češ da bo moral preostanek življenja preživeti v skrivanju. Ameriški kongres in ukrajinski obveščevalci dogodek interpretirajo kot strateško manipulacijo Moskve, s katero želi Putin Trumpu dokazati, da domnevni ukrajinski napadi onemogočajo dosego kakršnega koli mirovnega sporazuma, kljub ruskim trditvam o pripravljenosti na dialog.

Bilal Erdoğan, predsednik upravnega odbora Fundacije za širjenje znanja in sin turškega predsednika, je na množičnem zborovanju na istanbulskem mostu Galata ostro obsodil izraelska vojaška dejanja na območju Gaze. V svojem govoru je poudaril, da dogajanje v Gazi ni zgolj varnostno vprašanje ali vojna, temveč sistematičen genocid nad palestinskim ljudstvom, vključno z ženskami in otroki. Erdoğan je pozval k neomajnemu nadaljevanju boja proti okupaciji in poudaril pomen vztrajanja pri mednarodnem bojkotu izraelskih izdelkov. Govorec je izpostavil, da se prizadevanja Turčije ne bodo končala, dokler ne bo zagotovljena ozemeljska celovitost palestinske države in popolna svoboda Jeruzalema ter mošeje Al Aksa. Turško zastavo je opisal kot simbol pravičnosti in usmiljenja, udeležence pa pozval, naj ne podcenjujejo moči posameznikovega prispevka k bojkotu. To je bil že tretji tovrstni shod na omenjeni lokaciji, kar kaže na vztrajno podporo turške javnosti palestinskemu vprašanju in stopnjevanje retorike proti izraelski politiki v regiji.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem novoletnem sporočilu za leto 2026 pozval svetovne voditelje, naj se 'resno' lotijo reševanja problemov, ki pestijo svet, vključno s konflikti in podnebnimi spremembami. Poudaril je nujnost preusmeritve pozornosti na pomoč ljudem in zaščito planeta.

Donald Trump je med sprejemom v svojem posestvu Mar-a-Lago novinarjem dejal, da bo v prihajajočem letu stremel k vzpostavitvi miru na planetu.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ob praznovanju novega leta 2026 pozvala k preseganju političnih razlik in razrešitvi ustavnega zastoja v državi. V svojem nagovoru na slovesnem dvigu zastave je izpostavila nujnost sprave med oblastjo in opozicijo, kar bi omogočilo normalno delovanje parlamenta in sprejetje ključnih politik v korist državljanov. Njen poziv prihaja v času, ko se Tajvan spopada z notranjimi razmoli in zunanjimi pritiski, saj je kitajski predsednik Ši Džinping v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je združitev s Tajvanom zgodovinska nujnost. Dogodki ob začetku leta so bili zaznamovani tudi z ideološkimi trenji, ko so predstavniki KMT kritizirali poslance vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) zaradi domnevnega nespoštovanja državnih simbolov. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom in ohranitev statusa quo, vladajoča DPP opozarja na nevarnost kitajskih teženj po modelu "ena država, dva sistema". Politična napetost se odraža tudi v parlamentu, kjer opozicija še naprej ovira ključne vladne predloge, vključno z obrambnim proračunom, kar povečuje politično negotovost na otoku.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Pakistana Ishaq Dar je opravil telefonski pogovor s savdskim zunanjim ministrom princem Faisalom bin Farhanom. Sogovornika sta obravnavala aktualne regionalne razmere in zadnji diplomatski razvoj dogodkov, pri čemer sta izmenjala tudi novoletna voščila. Pogovor je sledil stopnjevanju napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) zaradi incidentov v Jemnu, kjer je savdska koalicija napadla tarče v pristanišču Mukalla. Pakistan je v pogovoru potrdil svojo zavezanost strateškemu partnerstvu s Savdsko Arabijo, s katero je septembra podpisal sporazum o medsebojni obrambi. Istočasno se je Dar pogovarjal tudi z uzbekistanskim zunanjim ministrom Bakhtiyorjem Saidovom. Strinjala sta se o krepitvi dvostranskih vezi in potrdila obisk uzbekistanskega predsednika v Pakistanu, ki je načrtovan za februar 2026. Pakistan v teh pogovorih nastopa kot pomemben regionalni akter, ki poskuša ohraniti stabilnost sredi zaostrenih odnosov med ključnimi zalivskimi državami, hkrati pa širi svoje gospodarsko in politično sodelovanje v Srednjo Azijo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Indijski premier Narendra Modi je v svojem nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da svet na Indijo gleda z upanjem in zaupanjem, kar pripisuje pospešenemu tempu reform naslednje generacije. Modi je izpostavil, da so te reforme medsektorske in znatno povečujejo rastni potencial države, hkrati pa je vizija o razviti Indiji (Viksit Bharat) do leta 2047 postala splošno družbeno prizadevanje in ne le vladna politika. Po njegovih besedah je država stopila na "ekspresni vlak reform", kar ji omogoča krepitev vpliva v mednarodni skupnosti kljub globalnim negotovostim. Leto 2024 so zaznamovala številna mednarodna priznanja za Modijevo državništvo, kar po mnenju indijskih uradnikov potrjuje širjenje indijskega vpliva po svetu. Premier je ob tem državljanom podal novoletna voščila in izrazil optimizem glede prihodnosti indijskega gospodarstva. Poudarek na notranjih reformah je neposredno povezan z dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od tujih trgov in krepitve lastne proizvodnje, kar je Modi izpostavil že na preteklih mednarodnih dogodkih, vključno s sejmom v Greater Noidi septembra 2025 (po navedbah vira), kjer je napovedal samostojnejšo vlogo države v svetovnem gospodarstvu.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Britanski in ameriški politični prostor sta ob koncu leta 2025 zaznamovala ostra retorika proti politiki Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov. Vodja britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je v svoji novoletni poslanici poudaril uspehe stranke v preteklem letu in se zavezal, da bo preprečil prenos političnega sloga Donalda Trumpa v Združeno kraljestvo, kar je neposredno povezal z Nigelom Farageem in stranko Reform UK. Davey je poudaril nujnost boja proti desničarskim teorijam zarote in se zavzel za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo prek carinske unije. Hkrati se v Združenih državah Amerike upokojena nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pripravlja na umik iz aktivne politike, pri čemer uživa močno podporo naklonjenih medijev. V svojih zadnjih nastopih je opozorila na nevarnosti Trumpovega delovanja in predlagala strategije za upočasnitev njegovih političnih potez po morebitni zmagi demokratov na vmesnih volitvah. Leto 2025 so v obeh državah zaznamovali številni politični pretresi, vključno s pravnimi spori nekdanje britanske premierke Liz Truss in nenehnimi polemikami glede Trumpovih izjav o podnebju in zunanji politiki.

Indijski premier Narendra Modi je v torek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Modi je ob tem poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina vzdržna pot za končanje sovražnosti in dosego trajnega miru med Rusijo in Ukrajino. Indijsko stališče je sprožilo oster odziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je New Delhiju in Združenim arabskim emiratom očital uporabo dvojnih meril. Dogajanje resno ogroža dosedanja mirovna prizadevanja, ki jih je promoviral novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Analitiki opozarjajo, da je Kremelj domnevni napad izkoristil za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč, kar v praksi pomeni revizijo skoraj vseh predhodno usklajenih točk mirovnega načrta. Namesto hitrega dogovora se mirovni proces zdaj spopada z novimi ovirami, medtem ko Rusija stopnjuje pogoje za končanje konflikta. Trumpova administracija bi bila lahko zaradi Putinove nepopustljivosti prisiljena v izvajanje alternativnih načrtov, ki vključujejo povečan pritisk na cene ruske nafte ali posredovanje prek Kitajske.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil vsebino, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na izrazito poslabšanje odnosov med voditeljema. Trump je delil članek, ki Putina obtožuje sistematičnega laganja o vojni v Ukrajini, vključno z nedavnimi trditvami Kremlja o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav je Trump sprva obsodil domnevni napad na Putinovo rezidenco, se je zdaj od teh navedb distanciral in neposredno odgovornost za zastoj v mirovnih pogajanjih pripisal Rusiji. Nova stališča ameriškega predsednika predstavljajo pomemben zasuk v njegovi zunanji politiki, saj Putina zdaj obtožuje ne le zavajanja glede vojaških operacij, temveč tudi namernega spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. V deljenem prispevku je poudarjeno, da ruski predsednik s svojimi dejanji kaže nespoštovanje do Združenih držav Amerike in da celotna ruska vojaška kampanja temelji na lažeh. Ta premik se dogaja po seriji neuspešnih poskusov zbliževanja stališč, vključno s srečanji na Floridi in Aljaski v preteklih mesecih.

Donald Trump je delil novico, ki nakazuje na zavajanje Kremlja in oviranje mirovnih prizadevanj. Hkrati pa je, po poročanju, bil glavni cilj Volodimirja Zelenskega v pogovorih preprečiti zbližanje med Trumpom in Putinom.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Indijski predsednik vlade Narendra Modi je izrazil globoko sožalje ob smrti nekdanje predsednice bangladeške vlade in voditeljice Bangladeške nacionalistične stranke (BNP) Begum Khalede Zia. Modi je v uradni izjavi poudaril njen zgodovinski pomen kot prve ženske na čelu bangladeške vlade ter izpostavil njeno vlogo pri krepitvi odnosov med Indijo in Bangladešem. Indijski premier se je ob tem spomnil njunega srečanja v Daki leta 2015, kjer sta razpravljala o prihodnosti demokracije v regiji in dvostranskem sodelovanju. Njen prispevek k razvoju države in vizija bosta po Modijevih besedah še naprej služila kot vodilo za partnerstvo med državama. Sožalje je izrazil tudi Muhammad Yunus, trenutni vodja prehodne vlade v Bangladešu, ki je prav tako izpostavil politično zapuščino pokojne voditeljice. Khaleda Zia je veljala za eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini Bangladeša, njena smrt pa označuje konec pomembnega obdobja v politiki južne Azije.