Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Nicolás Maduro je v intervjuju izrazil pripravljenost Venezuele na pogovore z administracijo Donalda Trumpa o vprašanjih, kot so trgovina z drogami, izkoriščanje nafte in potencialne ameriške naložbe v venezuelsko nafto, kljub nedavnim vojaškim napadom.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Tajvanski izseljenci in diplomati so 1. januarja 2026 v več svetovnih prestolnicah obeležili vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave. V Belgiji je predstavnik Shieh Jhy-wey poudaril ključno vlogo diaspore pri zagotavljanju mednarodne podpore Tajvanu, zlasti ob naraščajočih grožnjah s strani Kitajske. Poudaril je, da so izseljenci pomemben steber obrambe države, saj v mednarodnem prostoru neumorno širijo glas o Tajvanu. Podobni dogodki so potekali tudi na Nizozemskem, kjer se je kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam zbralo več kot sto ljudi, ter v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Tam se je slovesnosti udeležilo več kot 600 ljudi, ki so se zaradi dežja preselili v notranje prostore. Vodja tamkajšnjega predstavništva Wu Chih-chung je pozval k enotnosti naroda ne glede na politično ozadje posameznikov, saj je to po njegovih besedah edini način za krepitev moči Tajvana v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

Kiril Dmitrijev je izrazil dvom, ali bodo zahodni mediji poročali o napadu ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski regiji, v katerem naj bi umrlo 24 ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

V Teheranu so z obsežno slovesnostjo v velikem molitvenem prostoru imama Homeinija obeležili šesto obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu leta 2020. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v svojem nagovoru poudaril neomajno zavezanost iranskega ljudstva načelom pokojnega generala in potrdil nadaljnje upiranje Irana silam, ki jih je označil za arogantne svetovne velesile. Slovesnosti so se udeležili številni visoki politični, vojaški in kulturni predstavniki ter množica privržencev, ki so počastili spomin na poveljnike odporniškega gibanja. Pezeškian je v govoru izpostavil Solejmanijevo dediščino kot simbol odpora, pri čemer je poudaril, da njegova smrt ni oslabila iranske odločnosti, temveč jo je utrdila. Dogodek odraža trenutno politično napetost v regiji, saj Iran skozi tovrstne komemoracije utrjuje svojo zunanjepolitično držo in notranjo enotnost. General Solejmani je bil ključna osebnost pri širjenju iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, njegova smrt pa še vedno ostaja osrednja točka iranske retorike proti Zahodu.

Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je v izjavi za tiskovno agencijo TASR ostro zavrnil možnost, da bi Ukrajina kadar koli postala članica zveze Nato. Po njegovih besedah država ne bo prejela vabila v zavezništvo, ob tem pa je kritiziral skupino držav podpornic Kijeva, ki jih je označil za t. i. koalicijo voljnih. Kaliňákove izjave odražajo stališče aktualne slovaške vlade pod vodstvom Roberta Fica, ki zagovarja ustavitev vojaške pomoči Ukrajini in se zavzema za diplomatsko rešitev konflikta z Rusko federacijo. Njegove trditve so v neposrednem nasprotju z uradno politiko zavezništva, ki poudarja, da so vrata Nata za Ukrajino odprta, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Slovaški minister je v svojem nagovoru opozoril tudi na varnostna tveganja, ki bi jih po njegovem mnenju prineslo polnopravno članstvo Ukrajine v Natu, ter nakazal, da bi takšna poteza le še dodatno zaostrila odnose z Moskvo. Izjava prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o dolgoročnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne.

Premier Turške republike Severni Ciper Ünal Üstel se je ostro odzval na provokativne izjave v novoletnem videoposnetku grško-ciprske nacionalne garde. V videoposnetku so grški vojaki kot eno izmed svojih želja za leto 2026 navedli vstop grških bojnih ladij v pristanišči Kirenija in Famagusta, ki sta pod nadzorom turške strani. Üstel je te navedbe označil za odraz dvoličnosti in poudaril, da grška stran kljub formalnim mirovnim sporočilom še vedno goji bojevite težnje. Predsednik vlade je v izjavi za javnost opozoril, da bi morala grška stran prenehati s sanjarjenjem o prevzemu severnega dela otoka. Dodal je, da bodo tisti, ki ne opustijo takšnih načrtov, še naprej doživljali razočaranja, kot so jih zadnjih 50 let. Ob tem je posvaril pred preizkušanjem potrpežljivosti in moči ciprskih Turkov ter turškega naroda, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose na razdeljenem otoku.

Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani je opravil ločena telefonska pogovora s savdskim kronskim princem in predsednikom vlade Mohamedom bin Salmanom ter predsednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Voditelji so v luči naraščajočih napetosti v regiji podrobno pregledali najnovejši razvoj dogodkov ter razpravljali o skupnih mednarodnih vprašanjih. Pogovori so bili namenjeni predvsem usklajevanju stališč glede varnostnih izzivov, ki vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Srečanja in komunikacija med vodilnimi predstavniki zalivskih držav odražajo prizadevanja za krepitev diplomatskih vezi in umirjanje kriznih žarišč v njihovi soseščini. Strani so poudarile pomen sodelovanja pri reševanju regionalnih konfliktov, pri čemer so se osredotočile na humanitarna vprašanja in politično stabilnost. Takšna diplomatska dejavnost je ključna za zagotavljanje energetske varnosti in preprečevanje širjenja nestabilnosti, ki bi lahko vplivala na svetovne trge.

Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Ciper je uradno prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za odločilen trenutek za prihodnost Evrope. V svojem nagovoru, ki ga je deloma podala v grškem jeziku, je izrazila dobrodošlico ciprskemu predsedstvu in poudarila, da bo v ospredju njunega sodelovanja krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije. Von der Leyenova je izpostavila, da se Evropa nahaja v ključnem obdobju, kjer sta pripravljenost na nove izzive in gospodarska moč bistvenega pomena. Predsednica Komisije je v objavi na družbenem omrežju X dodala, da se veseli tesnega sodelovanja s ciprskimi oblastmi pri uresničevanju prednostnih nalog, ki vključujejo povečanje odpornosti povezave v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Ciper bo v prihodnjih šestih mesecih vodil zakonodajne procese in usmerjal delo Sveta EU, pri čemer bo poudarek na krepitvi skupne evropske identitete in varnosti. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za otoško državo, ki bo usmerjala politike v času, ko se Unija spopada z geopolitičnimi negotovostmi in gospodarskimi prehodi.

New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v Teheranu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, kjer je v nagovoru poudaril odločenost države za nadaljevanje poti 'poveljnikov odpora'. Pezeškian je Solejmanija označil za edinstven zgled na moralnem, družbenem in vojaškem področju ter izpostavil njegovo vlogo pri obrambi zatiranih. Dogodka v teheranski mošeji Mosalla so se udeležili tudi predsednik sodstva ter številni visoki politični in vojaški predstavniki. Predsednik je med slovesnostjo ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in Izraela, ki jih je obtožil izvajanja državnega terorizma. V svojem govoru je izrazil pripravljenost na mučeništvo in poudaril, da iranska vlada ne bo odstopila od svojih strateških ciljev v regiji. Pezeškian se je s tem odzval tudi na nekatere notranjepolitične kritike glede izbire ministrov, s čimer je želel utrditi svojo podobo odločnega voditelja, zavezanega idealom islamske revolucije. Slovesnost odraža trenutno napeto politično vzdušje na Bližnjem vzhodu in utrjuje kult osebnosti pokojnega generala kot simbola iranskega vpliva.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval svojo prvo novoletno mašo, odkar je bil lani maja izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo na praznik Marije, svete Božje matere, in ob 59. svetovnem dnevu miru je pontifik pred tisoči vernikov poudaril nujnost korenite spremembe svetovne smeri. V svojem nagovoru je izpostavil, da se sveta ne rešuje z ostrino mečev, temveč s sprejemanjem vseh ljudi in spodbujanjem medsebojnega razumevanja. Sveti oče je v svoji pridigi neposredno nagovoril svetovne voditelje in javnost ter zavrnil nasilje kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da svetovnega miru ni mogoče doseči z orožjem ali zatiranjem. Njegov poziv k miru v letu 2026 prihaja v času, ko se mednarodna skupnost spopada s številnimi napetostmi, papež pa je izpostavil solidarnost kot ključni steber za stabilno prihodnost človeštva. To je bila njegova prva novoletna poslanica mestu in svetu (Urbi et Orbi) v vlogi vrhovnega poglavarja.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Donald Trump je podpisal odlok za novo leto, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Kot razlog je navedel tekoče trgovinske pogovore. Ta poteza predstavlja preobrat v njegovi ekonomski politiki.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izrazil prepričanje o zmagi v Ukrajini, poudaril enotnost in medsebojno podporo Rusov kot ključ do doseganja novih ciljev. Nagovor je bil objavljen v času, ko Donald Trump spodbuja mirovna pogajanja, medtem ko se vojna bliža četrtemu letu.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

Rusija je Združenim državam Amerike predala dodatne materiale, vključno z dešifriranimi podatki o poti in krmilnikom ukrajinskega drona, ki naj bi 29. decembra 2025 izvedel napad na rezidenco predsednika Ruske federacije v Novgorodski regiji. Srečanje je potekalo med predstavnikom vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in načelnikom Glavnega obveščevalnega urada Generalštaba Ruske federacije, Igorjem Kostjukovom.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.

V Iranu so ponovno izbruhnili obsežni protesti, ki združujejo globok gospodarski obup in politično nezadovoljstvo prebivalstva. Protestniki v več mestih množično zapirajo trgovine, na ulicah pa se vrstijo spontani shodi, ki so ponekod prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Glavni povod za nezadovoljstvo je prednostna naloga režima v Teheranu, ki sredstva namenja za regionalne konflikte namesto za reševanje domačih gospodarskih težav. Demonstranti prek vzklikov, kot je 'Ne za Gazo, ne za Libanon, svoje življenje dam za Iran', neposredno izzivajo zunanjo politiko države in njeno finančno podporo oboroženim skupinam v tujini. Zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda so se prebivalci spopadli s pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar je še dodatno podžgalo jezo proti vladajočemu režimu. Varnostne sile so na nekaterih območjih odgovorile s silo, vendar se protestno gibanje kljub temu ne ustavlja.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal ponovno zatrdil, da je z njegovim zdravjem in energijo vse v redu. Razkril je, da je oktobra opravil CT preiskavo, ne MRI. Te informacije dopolnjujejo prejšnje novice o njegovem zdravstvenem stanju in preiskavah.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Ameriška obveščevalna služba CIA je po poročanju ameriških medijev ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni bil usmerjen proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina. Te informacije, ki temeljijo na anonimnih vladnih virih, neposredno spodkopavajo uradne obtožbe Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na ruskega voditelja. Obveščevalni podatki kažejo na to, da so bili cilji operacije verjetno drugje, kar vnaša novo dinamiko v informacijsko vojno med vpletenima stranema. Ruske oblasti so po incidentu močno zaostrile svojo retoriko in dogodek označile za teroristično dejanje pod vodstvom Kijeva. Vendar pa ameriški obveščevalci poudarjajo, da ni dokazov o tem, da bi bila tarča prav Putinovo zunajmestno domovanje. Ta razkorak v interpretacijah dogodkov poudarja pomen neodvisnega preverjanja informacij v času trajajočih spopadov v Ukrajini, kjer obe strani redno uporabljata propagando za doseganje političnih ciljev.

Osrednja obveščevalna agencija (CIA) je po analizi razpoložljivih podatkov ugotovila, da ukrajinske oborožene sile niso izvedle domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ameriški obveščevalci so s tem neposredno oporekali trditvam Moskve, ki je Kijev obtožila načrtovanega poskusa atentata in terorističnega dejanja. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ne verjame ruskim uradnim izjavam o incidentu, saj zbrani dokazi ne potrjujejo ukrajinske vpletenosti. Medtem ko Washington zavrača ruske obtožbe, so ruski vojaški strokovnjaki, med njimi častnik Vasilij Dandikin, javno razpravljali o morebitnih povračilnih ukrepih Ruske federacije. Dandikin je izpostavil, da bi ruska vojska v odgovor na domnevni napad lahko uporabila nove vrste oborožitve, ki jih v dosedanjem konfliktu še niso vključili. Rusko obrambno ministrstvo sicer vztraja pri svoji različici dogodkov in dogodek označuje za nevarno stopnjevanje napetosti, medtem ko Ukrajina kakršno koli povezavo z incidentom še naprej odločno zanika.

Republika Ciper je danes uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Ob tej priložnosti je grško ministrstvo za zunanje zadeve sosednji državi poslalo iskrene čestitke in želje po uspešnem ter produktivnem vodenju povezave. Grški diplomati so v svojem uradnem sporočilu na družbenem omrežju X poudarili pomen tesnega sodelovanja za dosego skupnih ciljev v korist vseh državljanov unije. Grško ministrstvo je izpostavilo vizijo o avtonomni Evropski uniji, ki ostaja odprta svetu. Poudarili so, da se veselijo tesnega sodelovanja s ciprskimi kolegi pri uresničevanju ključnih prednostnih nalog v naslednjih mesecih. Prevzem predsedovanja predstavlja za Ciper pomembno priložnost za usmerjanje zakonodajnih procesov in zastopanje interesov držav članic na mednarodni ravni, kar je Grčija v svojem sporočilu prepoznala kot ključen korak za stabilnost regije.

Pakistan je opozoril Indijo, da ne more zlorabiti dovoljene omejitve za enostransko gradnjo hidroelektraren na zahodnih rekah v skladu s pogodbo o vodah Inda (IWT).

Slovaški premier Robert Fico je v video novoletnem voščilu, ki ga je objavil na Facebooku, ponovno uporabil ruski jezik, s čimer je potrdil svojo zavezanost večvektorski zunanji politiki.

Hči severnokorejskega voditelja Kim Jong-una je prvič obiskala družinski mavzolej, kar je po mnenju strokovnjakov utrdilo njen položaj kot potencialne naslednice. Obisk je bil označen kot redek simbolni korak, ki dodatno podžiga ugibanja o nasledstvu v Severni Koreji.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.