Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Podpredsednica srbske Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je v svoji zadnji izjavi ostro ocenila trenutno zunanjepolitično usmeritev Srbije. Po njenih besedah država vztraja pri politiki izolacije od preostale celine, medtem ko druge države kandidatke za članstvo v Evropski uniji beležijo viden napredek pri približevanju povezavi. Tepićeva je poudarila, da se Srbija namesto napredka vedno bolj oddaljuje od evropskih standardov in integracijskih procesov. Političarka je obenem izrazila optimizem glede prihodnosti in napovedala, da bo leto 2026 prelomno za državo. Označila ga je za leto sprememb, ki jih po njenem mnenju ne bo več mogoče ustaviti. Izjava odraža globoka notranjepolitična neskladja v Srbiji glede vprašanja evropskih integracij in kritiko trenutne oblasti pod vodstvom Srbske napredne stranke, ki ji opozicija očita zavestno upočasnjevanje reformnih procesov.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v odzivu na novoletni nagovor finskega predsednika Alexandra Stubba izjavil, da so se odnosi med Rusijo in Finsko trajno spremenili. Medvedjev je v svojem zapisu na družbenem omrežju X poudaril, da bo Finska morala plačati za svojo politiko, ki jo je označil za "gnusno rusofobijo". Ruski politik je trdil, da posledice teh odločitev že čutijo finski državljani, medtem ko politično vodstvo v Helsinkih nadaljuje s trenutno usmeritvijo. Odnosi med sosednjima državama so se drastično poslabšali po finski odločitvi za vstop v zvezo Nato, kar Moskva interpretira kot sovražno dejanje. Medvedjev je izrazil upanje, da Rusija ne bo ponovila zgodovinskih napak v odnosih s svojo severno sosedo, ter dodal, da so pretekla desetletja sodelovanja nepovratno končana. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti na rusko-finski meji in po objavi ruskih seznamov "neprijaznih vlad", na katerih se je znašla tudi Finska.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. Putin je v razmeroma kratkem govoru ruske vojakov označil za junake, vendar se je v nasprotju s pričakovanji izognil podrobnostim o mirovnih pogajanjih, ki jih podpirajo Združene države Amerike oziroma administracija Donalda Trumpa. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje enotnosti in projekcijo vojaške odločnosti, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru podal bistveno drugačno oceno stanja in zatrdil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub Putinovi nepopustljivi retoriki in nadaljevanju mobilizacije, Zelenski stavi na diplomatski preboj. Nasprotujoča si tona obeh voditeljev kaže na globok razkorak med Moskvo, ki vztraja pri vojaških ciljih in nadzoru nad Donbasom, ter Kijevom, ki se ob mednarodnem posredovanju pripravlja na morebitno končanje sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Združene države Amerike so zavrnile izdajo vstopnega vizuma iranskemu reprezentantu v namiznem tenisu Amirhoseinu Hodajiju, kar mu je preprečilo nastop v ameriški profesionalni ligi. Hodaji, ki je v svoji karieri osvojil medalje na azijskih igrah v Hangžuju in igrah islamske solidarnosti, je postal žrtev novih ameriških vizumskih omejitev, ki so usmerjene proti državljanom določenih držav. Zaradi te odločitve je športnik izgubil priložnost za nadaljevanje kariere v ZDA. Iranski športnik se je s težavami pri pridobivanju dokumentacije srečal kljub svojemu statusu vrhunskega mednarodnega tekmovalca. Ameriške oblasti so svojo odločitev utemeljile s sklicevanjem na novo zakonodajo, ki omejuje vstop osebam iz držav, ki so na seznamu tistih s posebnim varnostnim statusom. To dejanje ponovno izpostavlja vpliv političnih odnosov med Teheranom in Washingtonom na področje mednarodnega športa in mobilnost vrhunskih športnikov.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Pojavili so se novi dvomi o Trumpovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Župan New Yorka Zohran Mamdani je bil imenovan na položaj. Konzervativni sodniki Vrhovnega sodišča izražajo zadržke glede razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami. Trump se je v govoru v Severni Karolini hvalil z zniževanjem stroškov in izboljšanjem gospodarstva.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Social objavil odziv na smrt vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Iz člankov je razvidno, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu udeležil novoletne zabave, ki jo je organiziral ameriški predsednik Donald Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Netanjahu je bil edini tuji voditelj na zabavi.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

Število nizozemskih turistov, ki se odločajo za obisk Združenih držav Amerike, se opazno zmanjšuje. Glavni razlogi za upad zanimanja so povezani s spremenjeno podobo države pod vodstvom Donalda Trumpa in napovedmi strožjih varnostnih protokolov na mejah. Potnike še posebej skrbijo predlogi, po katerih bi ameriški obmejni organi preverjali račune na družbenih omrežjih ne le obiskovalcem, temveč tudi njihovim družinskim članom. Takšni ukrepi vzbujajo dvome o tem, ali je v državi še mogoče potovati brezskrbno. Lokalne potovalne agencije, specializirane za ameriški trg, opažajo, da se naklonjenost do destinacije, ki je nekoč veljala za sanjsko, počasi izgublja. Poleg strogih nadzornih mehanizmov na turistični obisk vplivajo tudi politične odločitve in simbolne poteze, ki v Evropi sprožajo nelagodje. Upad zanimanja potrjujejo tudi ekonomisti in redni obiskovalci, ki opozarjajo, da ZDA izgubljajo svoj nekdanji ugled kot odprta in gostoljubna država.

Ta konec tedna so se ponovno začela pogajanja za mir v Ukrajini, pri čemer so se ameriški, evropski in ukrajinski uradniki osredotočili predvsem na praktične podrobnosti morebitnega premirja. Diplomatski pogovori so bili usmerjeni v določanje zaporedja varnostnih ukrepov, ki bi zagotovili stabilnost na terenu. Ključni del razprav so predstavljala vojaška jamstva in vzpostavitev trdnih mehanizmov za uveljavljanje dogovorov, ki bi preprečili morebitne ponovne kršitve in zagotovili trajen mir. Delegacije so poudarile pomen mednarodnega sodelovanja pri nadzoru meja in izvajanju varnostnih protokolov. Čeprav so pogovori prešli v fazo tehničnih podrobnosti, so udeleženci izpostavili, da bodo varnostna jamstva ostala v središču vseh prihodnjih diplomatskih procesov, vključno z načrtovanimi srečanji v letu 2026. Cilj teh prizadevanj je ustvariti vzdržen okvir, ki bi Ukrajini omogočil dolgoročno stabilnost in obnovo države pod mednarodnim varstvom.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je javno pozval Združene države Amerike k sklenitvi sporazumov o sodelovanju na področju boja proti trgovini z drogami in o investicijah v venezuelski naftni sektor. Maduro je poudarilo, da je glavno vodilo njegove države mir in ne vojna, ter izrazil pripravljenost na dialog kljub večtedenskemu pritisku s strani Washingtona. Ponudba za pogovore prihaja v času zaostrenih odnosov, ko si Venezuela prizadeva za oživitev svojega gospodarstva preko tujih naložb v energetiko. Predsednik Maduro je izpostavil, da je Venezuela odprta za neposredna pogajanja, ki bi lahko vodila do stabilizacije regije in izboljšanja gospodarskih vezi. Poleg varnostnih vprašanj je v ospredju predvsem naftna industrija, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva. Washington se na ponudbo uradno še ni odzval, vendar gre za pomemben diplomatski signal iz Caracasa, ki poskuša najti pot iz mednarodne osamitve.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike, kar se dogaja v času zaostrenih diplomatskih in gospodarskih odnosov med državama. Po poročanju ameriških medijev in navedbah tamkajšnjih uradnikov so aretacije sledile stopnjevanju vojaškega in gospodarskega pritiska, ki ga Washington izvaja proti Venezueli. Dogodek odraža globoko politično krizo in nestabilnost v odnosih med Caracasom in Washingtonom. Podrobnosti o identiteti pridržanih oseb in specifičnih obtožbah trenutno še niso v celoti pojasnjene, vendar dejanje velja za nadaljevanje napetosti, kjer obe strani uporabljata različne vzvode pritiska. Ameriška administracija razmere pozorno spremlja, medtem ko venezuelska stran aretacij uradno ne komentira v kontekstu diplomatskih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Direktor kitajskega urada za vprašanja Tajvana Song Tao je v novoletni poslanici za leto 2026 izrazil pripravljenost Pekinga na dialog s tajvanskimi političnimi strankami in civilno družbo o vprašanju nacionalne združitve. Song je poudaril, da pogovori lahko potekajo na temeljih načela ene Kitajske in konsenza iz leta 1992, hkrati pa je napovedal odločnejše ukrepe proti silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka in tujemu vmešavanju v regijo. Izjave prihajajo neposredno po obsežnih kitajskih vojaških vajah z imenom »Pravična misija 2025«, ki so potekale ob koncu preteklega leta in so dodatno zaostrile odnose v Tajvanski ožini. Medtem ko Peking ponuja dialog, tajvanska stran izpostavlja, da gre za nadaljevanje politike ustrahovanja, saj so kitajske oblasti v svojem nagovoru ponovno uporabili ostro retoriko glede ohranjanja miru in stabilnosti pod kitajskimi pogoji. Kitajska vlada namerava v letu 2026 okrepiti svoje dejavnosti za preprečevanje separatističnih teženj, kar še naprej vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v četrtek odzval na naraščajoče napetosti z Združenimi državami Amerike in izrazil pripravljenost na začetek resnih pogajanj z Washingtonom. Maduro je v televizijskem nagovoru poudaril, da je Venezuela pripravljena sodelovati pri vprašanjih boja proti trgovini z drogami in omogočiti dostop do svojih naftnih rezerv, hkrati pa je pozval k neposrednemu dialogu, temelječem na konkretnih podatkih. Kljub spravljivemu tonu glede prihodnjih odnosov se je venezuelski voditelj izognil neposredni potrditvi ali demantiju domnevnega ameriškega napada na venezuelska pristanišča, o katerem je v začetku tedna poročal ameriški predsednik Donald Trump. Trump je namreč zatrdil, da so ameriške sile uničile infrastrukturo, ki so jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje mamil, kar bi pomenilo prvi kopenski napad ZDA na venezuelsko ozemlje. Venezuela ostaja pod močnim pritiskom ameriške mornarice v Karibih in zaostrenih naftnih sankcij, vendar Madurov poziv k investicijam nakazuje poskus omilitve gospodarske blokade.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.