APDEJT.si

Peru je zaostril diplomatske odnose z Mehiko zaradi političnega azila, ki ga je Mehika podelila nekdanji premierki Betssy Chávez. Perujski predsednik je prepovedal njeno potovanje v Mehiko in napovedal posvetovanja z Organizacijo ameriških držav (OAS) glede salvokondakta. Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko in razglasil županja Mexico Cityja, Claudia Sheinbaum, za persono non grata.

Mirovni pogovori med Pakistanom in Afganistanom so ponovno propadli, pri čemer afganistanska vlada obtožuje Islamabad 'neodgovornega in nesodelovalnega' vedenja. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta odnose med državama.

Marija Zaharova je ponovila svoje posmehovanje izjavam Joeja Bidna o nezdružljivosti monarhije in demokracije. Poudarila je, da je Biden s svojimi besedami, namenjenimi Donaldu Trumpu, nenamerno prizadel evropske monarhije.

Združene države Amerike so Madžarski odobrile enoletno izjemo od sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruske nafte in plina. Odločitev je bila sprejeta po srečanju madžarskega premierja Viktorja Orbána z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Sigmar Gabriel in Peter Altmaier ne vidita tesnih povezav med nemško vlado in Mecklenburg-Pomorjansko v zvezi s projektom Severni tok 2. Gabriel je omenil napake pri obravnavanju Rusije.

Friedrich Merz je pozval k "globalnemu prizadevanju" za zaščito podnebja na svetovni podnebni konferenci. Kancelar je na podnebnem vrhu v Amazoniji poudaril, da se lahko pri zaščiti podnebja zanesejo na Nemčijo, vendar ni prinesel veliko konkretnih rešitev.

Podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo in energijo Albanije, Belinda Balluku, se je v Atenah sestala z ameriškim sekretarjem za energijo Chrisom Wrightom in sekretarjem za notranje zadeve Dougom Burgumom. Srečanje je potekalo v okviru vrha Partnerstva za transatlantsko sodelovanje na področju energetike (P-TEC). Ballukujeva je poudarila, da želi Albanija do leta 2030 postati neto izvoznica energije.

Zaradi vladnega zaprtja v ZDA in posledične obremenitve kontrolorjev zračnega prometa je prišlo do odpovedi in zamud letov na različnih letališčih, vključno s Salt Lake Cityjem. Federalna uprava za letalstvo (FAA) je odredila zmanjšanje števila letov na 40 najbolj obremenjenih letališčih, kar bo vplivalo tudi na manjša letališča, kot je Harrisburg International Airport. Obstaja tudi možnost srečanja Trumpa in Orbána s Putinom v Budimpešti, a so trenutno odpovedi letov glavna tema.

Madžarski premier Orbán Viktor se je v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Trump je ob srečanju ponovno pohvalil Orbána kot izjemnega voditelja.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Ministrstvo za zunanje zadeve (MAE) je podalo pojasnila glede nesreče, ki jo je v četrtek zvečer v bližini Burgasa v Bolgariji povzročil romunski voznik. V nesreči je umrlo šest migrantov, ko je voznik poskušal pobegniti policiji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana pozval, naj se izjasni o tem, ali lahko Ukrajina zmaga v vojni proti Rusiji. Orbanov odgovor ni znan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je sprejel novega libanonskega veleposlanika Milada Nammourja, ki mu je predal kopijo poverilnih pisem. Srečanje je potrdilo željo po okrepitvi sodelovanja med državama. Nafti je ob tem ponovno poudaril solidarnost Tunizije z Libanonom.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcij umaknilo sirijskega predsednika Ahmeda Šaro in ministra za notranje zadeve Enesa Hattapa. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve Varnostnega sveta Združenih narodov, sprejete 6. novembra.

Madžarski premier Viktor Orbán se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Združenih državah Amerike. Trump je Orbána označil za 'velikega voditelja'. Pred srečanjem sta obe strani napovedali, da se pripravljata na 'velike stvari'. Srečanje je vključevalo tudi skupno novinarsko konferenco.

Malezija je bila izvoljena v izvršni odbor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) za mandatno obdobje 2025-2029. Prav tako je bila Turčija ponovno izvoljena v isti izvršni odbor za isto obdobje. Ta izvolitev predstavlja pomemben dosežek za obe državi na mednarodnem prizorišču.

Hamas je v Gazi Rdečemu križu predal krsto s posmrtnimi ostanki, za katere trdijo, da pripadajo izraelskemu talcu. Okoliščine smrti talca niso znane.

Turški mediji poročajo, da je sodišče v Istanbulu izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Strokovnjak iranske televizije je izjavil, da je teta novega newyorškega župana Erica Adamsa, Zahra Mamdani, privrženka Hezbolaha in podpornica ajatole Ruholaha Homeinija. Poudaril je tudi, da je Mamdani borec za svobodo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o izvzetju Madžarske iz sankcij, povezanih z rusko nafto. Madžarski premier Viktor Orban je obiskal Trumpa v Beli hiši, kjer je iskal podporo za svojo državo glede uvoza nafte iz Rusije. Trump je poudaril, da razume težave Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov, saj nima dostopa do morja. Obisk Orbana je bil njegov prvi po vrnitvi Trumpa na oblast, potem ko je Madžarska ponudila gostiteljstvo vrha med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, ki je bil kasneje odpovedan. Trump je tudi izjavil, da bi morali voditelji Evropske unije izkazovati več spoštovanja do Orbana.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da so Združene države Amerike prijateljica in zaveznica Iraka. Bagdad si prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, hkrati pa spoštuje svoje odnose z Iranom.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj izkaže več spoštovanja do madžarskega premierja Viktorja Orbána, ker se je izkazal kot pravi glede imigracije. Trump je pohvalil Madžarsko zaradi njenega stališča do meja, ki po njegovem mnenju zmanjšuje kriminal v Evropi. Prav tako je omenil možnost izvzetja Rusije iz sankcij na področju energije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána. Med srečanjem je Trump izjavil, da podpira Orbána na volitvah in ga pohvalil kot odličnega voditelja. Novinarjem je Trump dejal, da razmišlja o odpravi sankcij za uvoz ruske nafte za Madžarsko. Orbán se je Trumpu zahvalil za podporo.

Opozicijski poslanec Henrique Capriles je kritiziral ukinitev programa Začasni zaščitni status (TPS) v ZDA, ki je prizadel približno 250.000 Venezuelcev. Po njegovem mnenju jim to odvzema "pravico do življenja brez strahu", saj so ti ljudje pobegnili pred krizo, preganjanjem in neuspehom revolucije, ki je uničila Venezuelo. Skupno je 600.000 Venezuelcev od danes izpostavljenih tveganju aretacije in deportacije.

Združene države Amerike se na ukaz Trumpove administracije niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v državah članicah. Ta poteza je naletela na kritike skupin za človekove pravice, ki so izrazile zaskrbljenost zaradi odsotnosti ZDA. Države so pozvale ZDA, naj se vrnejo naslednje leto.

Administracija Donalda Trumpa je pred kongresom ZDA priznala, da trenutno ne more pravno utemeljiti morebitnega prihodnjega napada na Venezuelo. Potrdili so, da zaenkrat ne načrtujejo vpadov v to državo v sklopu svoje vojaške kampanje proti narkotrafiku. Marco Rubio in Pete Hegseth sta kongresu pojasnila stališče administracije.

Hamas je napovedal, da bo v petek zvečer predal posmrtne ostanke izraelskega talca, ki so ga našli v Khan Yunisu. S tem nadaljujejo izpolnjevanje pogojev prekinitve ognja. Gibanje je že predalo zadnje posmrtne ostanke talca v sredo, a jih v Gazi ostaja še šest.

Indija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila indijskih državljanov, ki služijo v ruski vojski, in pozvala Moskvo, da ustavi novačenje Indijcev v svojo vojsko. Zunanji minister je potrdil, da je v ruskih silah trenutno 44 indijskih državljanov in da so o tem obvestili ruske oblasti.

Albanska podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo in energijo, Belinda Balluku, je na srečanju Partnerstva za transatlantsko energetsko sodelovanje (P-TEC) v Atenah izjavila, da si Albanija prizadeva do leta 2030 postati neto izvoznica energije. Balluku je evropske kolege in strateške zaveznike obvestila o ambicioznem cilju Albanije, da se preobrazi iz uvoznice v izvoznico energije.

Izjave Johanna Wadephula (CDU) o Siriji so povzročile notranji spor v njegovi stranki, celo zahtevo po odstopu. Razpravo so spodbudile napake ministra, vendar niso edini razlog za nesoglasja.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Po tem, ko je Svet za varnost Združenih narodov odpravil sankcije proti Ahmadu al Šaraju, začasnemu predsedniku sirske vlade, ga je tudi Velika Britanija umaknila s seznama sankcioniranih oseb. Evropska unija je napovedala, da bo sledila temu zgledu.

Združeni narodi opozarjajo, da v Sudanu ni videti umiritve vojne, temveč nasprotno, zaznavajo znake stopnjevanja konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je zavrnil ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov izgubil zaupanje predsednika Vladimirja Putina. Peskov je dejal, da so te trditve neresnične.

Madžarski premier Viktor Orbán je obiskal Združene države Amerike, kjer se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je izrazil navdušenje nad Orbánom in napovedal njegov uspeh na prihodnjih volitvah.

Evropska unija je zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov v schengensko območje brez nadzora potnih listov. Razlog za to so nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini, vse pogostejša dejanja sabotaže, za katera se krivi Moskvo, in možnost zlorabe sistema.

Tajvanska podpredsednica je pozvala Evropsko unijo, naj okrepi varnostne in trgovinske vezi s Tajvanom ter podpre njegovo demokracijo. V redkem nagovoru mednarodnim zakonodajalcem je opozorila na naraščajoče grožnje s strani Kitajske in pozvala k večji podpori Tajvanu.

Združene države Amerike se niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v ZDA. Odsotnost ZDA je povzročila zaskrbljenost med organizacijami za človekove pravice.

Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nakazal možnost izvzetja Madžarske iz sankcij proti ruskemu naftnemu derivatu, kar bi lahko vplivalo na ravnovesje med ZDA, Evropo in Rusijo. Trump je poudaril, da je za Madžarsko, ki nima dostopa do morja, težko zagotavljati nafto iz drugih virov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izrazil nasprotovanje, saj meni, da Rusija ne bi smela imeti možnosti prodaje nafte v Evropi. Pozval je tudi Orbana, naj preneha blokirati poskuse Ukrajine za vstop v EU.

Trinidad in Tobago, ki leži blizu obale Venezuele, je spremenil svojo zunanjo politiko in se postavil na stran Združenih držav Amerike. Ta sprememba odraža spreminjajočo se geopolitično situacijo v regiji in ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da si samo Združene države Amerike in Madžarska iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Venezelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je zanikal obstoj tako imenovanega "Kartela Sonc" in ga označil za "narrativo" Združenih držav Amerike. ZDA to domnevno organizacijo obravnavajo kot teroristično in trdijo, da jo vodi predsednik Nicolás Maduro skupaj z vodstvom vlade in pripadniki oboroženih sil. Cabello se je odzval v času, ko ZDA izvajajo pomorsko in zračno prisotnost v Karibskem morju, blizu venezuelskih voda, z namenom boja proti trgovini z drogami.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.