Tajvanski premier Džuo Rongtai je ostro kritiziral tajvanski parlament, ker ta ni sprejel resolucije o obsodbi kitajskih vojaških vaj v bližini otoka. Džuo je poudaril, da so kitajske vojaške aktivnosti neposredno ogrozile varnost mednarodnih plovnih in zračnih poti na enem najgosteje naseljenih pomorskih območij na svetu, kjer letno pluje več kot 100.000 ladij. Po njegovem mnenju bi morala Tajvan in njegova zakonodajna veja oblasti v interesu nacionalne varnosti in zaščite svobode plovbe podati enotno in močno protestno noto proti Peking. Kritika premierja sledi glasovanju v parlamentu, kjer je opozicija, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT) ob podpori stranke TPP, potrdila predlog obsodbe samega premierja Džua in generalnega sekretarja sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja. Džuo je izjavil, da spoštuje odločitev parlamenta glede kritike njegovega dela, vendar meni, da je nerazumljivo in nesprejemljivo, da poslanci hkrati molčijo ob kitajskih vojaških grožnjah, ki ogrožajo suverenost in varnost države. Dogajanje odraža globok politični razkol v državi, kjer opozicija stopnjuje pritisk na vlado predsednika Laja, medtem ko Peking stopnjuje vojaški pritisk na otok.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

Iransko zunanje ministrstvo in vodstvo države sta uradno pozvala Varnostni svet ter generalnega sekretarja Združenih narodov k obsodbi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Teheran je ameriške napovedi o pripravljenosti na pomoč protestnikom v Iranu označil za nepremišljene, provokativne in za grobo kršitev ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so Trumpove izjave, ki spodbujajo protestne akcije, nevarne in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Oster diplomatski odziv Irana sledi stopnjevanju napetosti po izbruhu razširjenih gospodarskih protestov, ki so v državi terjali tudi smrtne žrtve. Iranske oblasti so ameriško retoriko označile za podpihovanje nasilja, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na posredovanje pogojevale z ravnanjem iranskega režima do civilistov. Diplomatski spor se zdaj seli na mednarodno raven, kjer Iran zahteva zaščito pred tistim, kar razume kot ameriško grožnjo suverenosti.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o pripravljenosti na neposredno vojaško posredovanje v Iranu povzročil precejšnje vznemirjenje v mednarodni javnosti in znotraj lastne stranke. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike "pripravljene, oborožene in opremljene" za posredovanje, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje in začele pobijati protestnike, ki se na ulicah zbirajo zaradi gospodarskih težav in visoke inflacije. Kljub odločni retoriki ameriškega predsednika trenutno ni opaziti večjih premikov ali prerazporeditev ameriških enot, ki bi kazali na neposredno pripravo na napad. Trumpovo stališče je naletelo na mešane odzive; medtem ko se je nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu, so nekateri konservativni politiki in republikanci, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili nasprotovanje takšnim grožnjam. Kritiki poudarjajo, da bi morali biti interesi ZDA usmerjeni v svobodo govora in ne v morebitno kontrolo nad energetskimi viri, hkrati pa opozarjajo na tveganja novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj deset. Medtem nekdanji analitik CIA svari pred prehitrim slavjem neokonservativcev glede protestov v Iranu. Razlog za nemire pa je vse slabše gospodarsko stanje v Islamski republiki.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije sprožil burne odzive. Preklical je ukaze svojega predhodnika, Erica Adamsa, ki so priznavali proticionizem kot antisemitizem in omejevali proteste pred judovskimi objekti. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve ga je obtožilo antisemitizma, medtem ko so zagovorniki Palestine pozdravili njegove poteze. V Izraelu medtem Limor Son Har-Melech ponovno poziva k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije, ker jo ocenjuje kot antisemitsko.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi na korani preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili namenjeni boju proti antisemitizmu, vključno z definicijo antisemitizma po standardih IHRA in omejitvami gibanja BDS. Izraelske oblasti in judovske skupine so izrazile zaskrbljenost, češ da poteze zmanjšujejo zaščito judov in sinagog v New Yorku. Mamdanijeva izvolitev in ukrepi so sprožili dvome in kritike.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podprl protivaldne protestnike v Iranu in napovedal možnost vojaškega posredovanja, kar je sprožilo oster odziv teheranskih oblasti. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru kakršnega koli vmešavanja ZDA obravnaval ameriške vojaške sile in oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. Napetosti so se stopnjevale po izbruhu množičnih protestov po vsem Iranu, kjer državljani zahtevajo konec desetletij represije in izražajo nezadovoljstvo nad kritičnimi gospodarskimi razmerami, ki so terjale že več smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so predsednikove besede vlile upanje tistim, ki se spopadajo z vodstvom države. Kljub temu iranske oblasti ostajajo nepopustljive in trdijo, da gre pri nemirih za tuje vmešavanje. Trenutno zaostrovanje retorike sledi prejšnjim vojaškim izmenjavam in ameriškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, kar še povečuje tveganje za širši regionalni konflikt med obema državama.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Kirill Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje, je v izjavi za javnost ostro kritiziral visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas. Dmitrijev trdi, da si Kallasova prizadeva za neposreden vojaški spopad Evropske unije z Rusko federacijo in Kitajsko. Njegove navedbe temeljijo na videoposnetku govora nekdanje estonske premierke, ki se je nedavno razširil po družbenih omrežjih. Ruski uradnik, ki vodi tudi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), je v svojih komentarjih 2. januarja poudaril, da takšna retorika Bruslja predstavlja nevarno stopnjevanje napetosti. Po njegovem prepričanju si Kallasova prizadeva za vključitev držav članic v konflikt, kar bi imelo nepredvidljive posledice za svetovno stabilnost. Gre za nadaljevanje zaostrene komunikacije med Moskvo in novim vodstvom evropske diplomacije, ki zavzema odločno stališče do ruske agresije v Ukrajini in krepitve kitajskega vpliva.

Češke opozicijske stranke so v spodnjem domu parlamenta sprožile postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Pobuda za odstavitev vodje gibanja Svoboda in neposredna demokracija (SPD) je nastala kot odziv na njegovo novoletno poslanico, v kateri je ostro kritiziral nadaljnje financiranje Ukrajine in vojaško pomoč Kijevu. Okamura je v svojem govoru ukrajinsko vlado pod vodstvom Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in pozval k prenehanju porabe sredstev čeških davkoplačevalcev za orožje, ki po njegovih besedah podaljšuje konflikt. Liberalna opozicija trdi, da so Okamurove izjave škodljive za mednarodni ugled države in v nasprotju z uradno zunanjo politiko Češke republike. Češki predsednik Petr Pavel je ob tem izrazil resno zaskrbljenost in napovedal pogovore s predsednikom vlade o uskladitvi varnostne politike. Čeprav ima vladna koalicija v parlamentu večino, so opozicijske sile odločene vprašanje njegove primernosti za funkcijo uvrstiti na dnevni red prihodnje seje, saj menijo, da so takšni retorični napadi na zaveznico nesprejemljivi za visokega državnega funkcionarja.

Predsednik ZDA Donald Trump je sredi naraščajočih ugibanj o svojem zdravstvenem stanju ostro zavrnil navedbe o upadu kognitivnih sposobnosti, pri čemer je zatrdil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test. Odziv sledi poglobljenemu poročilu časnika Wall Street Journal, ki je razkrilo zaskrbljenost belohišnih uslužbencev zaradi njegove starosti, utrujenosti in vidnih modric na rokah. Medtem ko Trump vztraja pri svojem "popolnem zdravju", so kritiki in analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah glede opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o tem, ali je opravil magnetno resonanco ali le računalniško tomografijo. Na političnem prizorišču se Trumpova administracija spopada z vse večjimi pritiski znotraj lastne stranke. Republikanski kongresnik Don Bacon je kritiziral predsednikovo odločitev o oslabitvi oddajnika Voice of America, kar naj bi škodovalo nacionalni varnosti v času protestov v Iranu. Hkrati se krepijo razpoke v konservativnem bloku vrhovnega sodišča glede teorije o unitarni izvršilni oblasti, ki bi Trumpu podelila skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi agencijami. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve leta 2026 ključne za Trumpov mandat, saj bi gospodarska nestabilnost in upadanje podpore med volivci MAGA lahko vodila do izgube kongresne večine in statusa "samega race" (lame duck).

Poljske oblasti so se zapletle v diplomatski spor z Rusko federacijo zaradi poskusa prevzema stavbe nekdanjega ruskega konzulata v Gdansku. Po navedbah poročil se je več poljskih uradnikov v spremstvu varnostnih sil napotilo k objektu z namenom prevzema nepremičnine, vendar so ruski diplomati vstop zavrnili. Čeprav so poljske oblasti trdile, da nepremičnina zdaj pravno pripada Poljski, so uslužbenci konzulata ostali v stavbi in niso predali ključev, kar je povzročilo napeto ozračje na prizorišču. Dogodek sledi odločitvi poljskih oblasti o zaprtju ruskega diplomatskega predstavništva, ki je uradno prenehalo delovati konec decembra 2024. Kitajski medij Sohu poroča o ostrem odporu ruske strani, ki se ni uklonila pritisku lokalnih oblasti. Kljub visoki napetosti in prisotnosti varnostnih organov do neposrednega fizičnega spopada ni prišlo, vendar incident dodatno zaostruje že tako skrhane diplomatske odnose med Varšavo in Moskvo. Poljska stran vztraja pri uveljavitvi lastninske pravice nad objektom, medtem ko Rusija ravnanje Poljske označuje za nezakonit poskus zasega premoženja.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije YouGov za revijo The Economist je pokazala, da skoraj polovica Američanov ne podpira prizadevanj predsednika Donalda Trumpa v povezavi z vojno v Ukrajini. Kar 49 odstotkov vprašanih je izrazilo delno ali močno nezadovoljstvo z načinom, kako se Trumpova administracija spopada z odnosi med Rusijo in Ukrajino, medtem ko njegovo politiko podpira le 30 odstotkov anketirancev. Ta razkorak v javnem mnenju prihaja v kritičnem času, ko se vojna bliža svojemu četrtemu letu, ameriška javnost pa ostaja razdeljena glede obsega pomoči in diplomatskih pritiskov na obe vpleteni strani. Medtem ko se Trump sooča z notranjepolitičnimi pritiski, je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ponovno poudaril neomajno vero v rusko zmago. Ruske vojake je označil za junake in poskušal projicirati odločnost, kljub ocenam nekaterih zahodnih analitikov, da je bila njegova strategija izčrpavanja strateška napaka. Kritiki izpostavljajo, da je Rusija zaradi dolgotrajnega konflikta postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar Putin vztraja pri svojem izračunu, da bo Rusija s svojo maso in vztrajnostjo premagala potrpežljivost Zahoda. Ta razhajanja med ameriško javno podporo in rusko vztrajnostjo dodatno zapletajo možnosti za hitro končanje konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal ostro opozorilo iranskim oblastem naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki se v državi zbirajo zaradi visoke inflacije. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« protestnikom, če bodo iranske sile uporabile smrtonosno silo. V svoji izjavi je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, čeprav konkretnih podrobnosti o morebitni operaciji ni podal. Na predsednikove besede so se že odzvali v Teheranu, kjer so grožnje označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa; republikanski poslanec Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih namerah in ocenil, da Trumpove grožnje niso motivirane s skrbjo za svobodo govora, temveč z geostrateškimi interesi, povezanimi z nafto. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Iran pretresajo protivladni shodi zaradi gospodarske krize.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je uradno protestiralo pri avstrijskem zunanjem ministrstvu zaradi proslave ob rojstnem dnevu Stepana Bandere, ki so jo ukrajinski radikalci organizirali 1. januarja v središču Dunaja. Ruskim diplomatom se zdi proslava nacističnega pomagača in vojnega zločinca Bandere odvratna.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Nekdanji veleposlanik Združenih držav Amerike v Sovjetski zvezi, Jack Matlock, je izrazil prepričanje, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ne bo mogel pristati na ozemeljske kompromise z Rusijo zaradi močnega pritiska radikalnih domačih sil. Po Matlockovih besedah je Zelenski trenutno politično odvisen od skrajno desnih elementov v Ukrajini, ki bi lahko ob morebitni predaji ozemlja ogrozili njegovo življenje. Matlock je v svojih izjavah poudaril, da bi kakršen koli poskus mirnega reševanja spora, ki bi vključeval izgubo ukrajinskega ozemlja, sprožil buren odziv med nacionalističnimi skupinami, ki jih opisuje kot neonacistične. Te skupine po mnenju nekdanjega diplomata predstavljajo neposredno grožnjo predsednikovi varnosti, saj bi morebitno popuščanje interpretirale kot izdajo nacionalnih interesov. Analiza odraža kompleksnost notranjepolitičnega položaja v Kijevu, kjer mora vodstvo države krmariti med mednarodnimi pritiski za končanje vojne in radikalnimi zahtevami določenega dela prebivalstva.

Podpredsednica srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je v petek ostro kritizirala aktualno srbsko oblast pod vodstvom Aleksandra Vučića. Tepić je dejala, da Srbija pod trenutnim režimom nadaljuje politiko izolacije od Evrope, medtem ko ostale države kandidatke napredujejo v procesu pridruževanja Evropski uniji. Vučićevo vodenje države je primerjala z obdobjem Slobodana Miloševića in opozorila na nevarnost ponovne mednarodne osamitve države. Na obtožbe se je hitro odzval Nemanja Starović, minister za evropske integracije in član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). Starović je navedbe opozicije zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da današnja Srbija nima skoraj nobenih podobnosti s tisto izpred dvajsetih let. Po njegovih besedah vlada ostaja zavezana reformam, vendar se hkrati spopada z izzivi, ki jih prinašajo spremenjene geopolitične razmere v regiji in širše v Evropi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem javnem nagovoru ponudil roko sprave ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in izrazil pripravljenost na resne pogovore o sklenitvi sporazuma za boj proti trgovini z drogami. Maduro je njun nedavni telefonski pogovor opisal kot zelo prisrčen in poudaril, da je Venezuela odprta za dialog, v kolikor si Washington resnično želi sodelovanja na tem področju. Poleg varnostnih vprašanj je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti ter dejal, da je država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v zameno za izvoz nafte. Ta nenaden premik v retoriki prihaja po obdobju izjemno zaostrenih odnosov, ki so vključevali ameriške vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo in uvedbo strogih sankcij. Madurova pripravljenost na koncesije pri vprašanju narkotikov in energetike nakazuje poskus stabilizacije razmer pod novim pritiskom Trumpove administracije. Kljub spravnim tonom pa ostaja negotovo, ali bodo Združene države Amerike sprejele te pogoje ali nadaljevale s politiko maksimalnega pritiska, ki so jo izvajale v preteklih mesecih.

Republikanci so v paniki zaradi težav pri prenosu svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bi se morali republikanci bati konca leta 2025 zaradi političnih pretresov v rdečih državah, zlasti po izidu posebne volitve v Iowi. Zavrnitev republikanske stranke o vprašanju preoblikovanja kongresnih okrožij v Indiani pa je pokazala na nasprotovanje Trumpu in ohranjanje ustaljenih norm.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan mesta New York, je svojo funkcijo nastopil z odmevno razveljavitvijo vseh izvršnih ukazov, ki jih je njegov predhodnik Eric Adams podpisal po svoji obtožbi septembra 2024. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s tem korakom odpravil vrsto ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili namenjeni zaščiti judovske skupnosti in prepovedi diskriminacije proti Izraelu pri javnih naročilih. Odločitev je začela veljati takoj po podpisu, župan pa jo je utemeljil kot nujno očiščenje mestne politike po korupcijskih škandalih prejšnje administracije. Med preklicanimi ukazi je bila tudi direktiva iz decembra 2025, ki je uslužbencem mestnih agencij in županskim uslužbencem prepovedovala sodelovanje v praksah, ki bi diskriminirale Izrael ali njegove državljane. Mamdanijeva poteza je sprožila val kritik s strani izraelske vlade in judovskih organizacij, ki ga obtožujejo antisemitizma, medtem ko njegovi podporniki, vključno s senatorjem Berniejem Sandersom, ki ga je slovesno zaprisegel, poudarjajo pomen prekinitve z zapuščino obtoženega predhodnika. Župan je v petek stopil v bran svojim odločitvam in ponovil, da so bili Adamsovi pozni ukazi pravno in politično sporni zaradi njegove obtožbe za podkupovanje in zaroto.

Venezuelske oblasti pod vodstvom predsednika Nicolása Madura so pridržale najmanj pet državljanov Združenih držav Amerike, kar velja za vnovično zaostritev odnosov med državama. Med pridržanimi so tri osebe z dvojnim venezuelsko-ameriškim državljanstvom ter dva ameriška državljana, ki po trenutno dostopnih podatkih nimata predhodnih povezav z Venezuelo. Po poročanju časnika The New York Times so se aretacije začele neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal okrepljene vojaške operacije v Karibskem morju. Ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so potrdili, da vsaj dve od teh pridržanj štejejo za nelegitimni. To dejanje pomeni oster preobrat v diplomatskih odnosih, saj so ZDA še nedavno zatrjevale, da v venezuelskih zaporih ni več njihovih državljanov. Strokovnjaki ocenjujejo, da Caracas uporablja pridržane Američane kot vzvod za pogajanja oziroma kot odgovor na naraščajoč pritisk Washingtona. Dogajanje spremljajo visoke napetosti v regiji, kjer se interesi Trumpove administracije in Madurovega režima ponovno neposredno spopadajo, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v Latinski Ameriki.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Na kitajskem sejmu animiranih filmov v mestu Suzhou so varnostniki in obiskovalci nasilno odstranili moškega, ki je bil oblečen v lik iz priljubljene japonske serije 'My Hero Academia'. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko, ko kitajske oblasti vse pogosteje svarijo pred vplivom japonske kulture. Moškega so po poročanju očividcev podrli na tla in ga s silo odvedli s prizorišča, kljub temu da je kasneje poskušal situacijo pomiriti z nošenjem kape kitajske Rdeče armade. Istočasno je kitajski državni medij Learning Times objavil prispevek, v katerem opozarja na domnevno infiltracijo japonskega militarizma na področju zabave in športa. V članku so izpostavili znane športnike, med njimi japonskega namiznoteniškega igralca Tomokazuja Harimota, kot primere takšnega vpliva. Dogodek v Suzhouju odraža naraščajoč nacionalizem in ničelno toleranco do določenih elementov japonske pop kulture, ki so v preteklosti na Kitajskem veljali za neproblematične.

Iranski minister za šport je napovedal aktivna prizadevanja pravnih zastopnikov za spremembo ali omilitev kazni, ki so jih južnokorejski organi izrekli dvema iranskima atletoma. Po navedbah ministra si ministrstvo prizadeva, da bi bila izrečena kazen minimalna, pri čemer se odvetniki osredotočajo na pravne postopke v Južni Koreji. Primer je sprožil precejšnjo pozornost v iranskih športnih krogih, saj ministrstvo neposredno posega v pravni postopek v tujini z namenom zaščite svojih reprezentantov. Podrobnosti o konkretnih kršitvah, ki so privedle do sodnega postopka v Južni Koreji, v uradnih izjavah niso bile podrobneje pojasnjene, vendar iranska stran poudarja potrebo po znižanju sankcij. Minister je izrazil optimizem glede končnega izida in poudaril, da bo ministrstvo še naprej nudilo vso potrebno podporo atletoma do zaključka postopka. Dogodek odraža napetosti v mednarodnem športnem pravu in diplomatska prizadevanja Irana za zaščito svojih državljanov v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Nekdanji iranski podpredsednik in minister za kulturo Ataolah Mohadžerani se je ostro odzval na objave nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa na družbenih omrežjih. Mohadžerani je Trumpove zapise, ki se nanašajo na protivladne proteste v Iranu, označil za izjemno nespametne. Po mnenju iranskega politika takšne izjave razkrivajo vnaprej pripravljene scenarije, ki naj bi stali za organizacijo nemirov v državi. Mohadžerani, ki živi v tujini, a še vedno pozorno spremlja iransko notranjo politiko, trdi, da Trumpovo vmešavanje preko spletnih platform potrjuje tezo o zunanjem vplivu na destabilizacijo iranskega režima. Kritik je poudaril, da so tovrstni tviti neposreden dokaz za načrtovano naravo protestnih gibanj, ki jih podpirajo tuji akterji, kar po njegovih besedah le še dodatno zapleta politično situacijo v regiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.