APDEJT.si

DPS Zeta je obsodila incident, ki se je zgodil v prostorih občine Zeta med njihovim odbornikom in odbornikom DNP, ter opozorila na neprimerno vedenje predstavnikov oblasti. Poudarili so, da je treba umiriti strasti in se izogibati osebnim žalitvam. Prav tako pozivajo tožilstvo in sodišče, da ne podležejo političnim pritiskom. Dritan Abazović pa je kritiziral odločitev vlade o uvedbi viz za Turčijo, češ da bodo zaradi tega trpeli državljani, ki se zdravijo v Turčiji, in da bo to imelo negativne posledice za turizem in odnose med državama.

Tajvanski svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je obsodil predsednico stranke Kuomintang, 鄭麗文, zaradi njene udeležbe na spominskem dogodku, ki ga organizirajo združenja pod vplivom Kitajske. Svet jo je prav tako izrazil obžalovanje zaradi njene podpore državljanom Ljudske republike Kitajske, ki podpirajo invazijo Ljudske osvobodilne vojske na Tajvan.

Belorusko zunanje ministrstvo je ponovilo obtožbe na račun Litve, češ da slednja zavaja svoje prevoznike in neupravičeno prenaša odgovornost za zaprtje meje na Belorusijo.

V mestu Kano v severni Nigeriji so potekali protesti proti grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem v državi. Protestniki, med katerimi so bili tudi člani islamskega gibanja IMN, so izražali nasprotovanje Trumpovim izjavam o morebitnem napadu na Nigerijo zaradi boja proti terorizmu in trditvam o genocidu nad kristjani.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil slovesnosti ob 'Dnevu zmage' v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, ob 5. obletnici azerbajdžanske zmage v Karabahu. Po slovesnosti se je Erdoğan z letalom vrnil v Turčijo. Nad Bakujem so letela tudi turška letala F-16.

Slovaški premier Robert Fico je obtožil odhajajočega češkega premierja Petra Fialo, da je s svojo politiko uničil sodelovanje v Višegrajski četverici (V4). Fico pričakuje, da bo prihodnja češka vlada podpirala tesnejše vezi med državami V4, ki jo poleg Češke in Slovaške sestavljata še Madžarska in Poljska. Fico je tudi izrazil nasprotovanje konfiskaciji ruskega premoženja v Evropski uniji in izpostavil, da je bil preminuli kardinal Dominik Duka velika osebnost.

Irski nogometni savez zahteva, da Evropska nogometna zveza (UEFA) suspendira Izrael iz vseh tekmovanj. Razlogi za to zahtevo niso navedeni v povzetkih, vendar kažejo na povezavo z izraelsko politiko ali delovanjem.

Predsednik senegalske narodne skupščine El Malick Ndiaye je sprejel posebnega odposlanca palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, dr. Mahmuda Sidqija Al-Habbasha, skupaj s palestinskim veleposlanikom v Senegalu. Odposlanec je prenesel zahvalo predsednika Abasa in palestinskega ljudstva za stalno podporo Senegala Palestini.

Na Zahodnem bregu je prišlo do napada izraelskih naseljencev na palestinsko vas Beita blizu Nablusa. Po poročanju palestinskega Rdečega polmeseca in zdravstvenih služb je bilo ranjenih najmanj 11 ljudi, med njimi zdravstveni delavci in novinarji. Ekipa Rdečega polmeseca je oskrbovala tudi ranjene kmete med obiranjem oljk.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z bojkotom vrha G20 v Južni Afriki, pri čemer kot razlog navaja domnevne kršitve človekovih pravic in diskriminacijo belih manjšin v državi. Trump je že pred meseci odpovedal svojo udeležbo, kasneje pa je bila predvidena udeležba podpredsednika JD Vancea, vendar sedaj kaže, da se srečanja ne bo udeležil nihče iz ZDA.

Najdaljša zaustavitev ameriške vlade doslej vpliva tudi na lokalne delavce v ameriških vojaških bazah v Evropi, ki so začeli občutiti finančne posledice, saj ostajajo brez plačila.

Predsednik Južne Afrike, Matamela Cyril Ramaphosa, se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello v predsedniški palači Quirinale. Mattarella je ob sprejemu poudaril prijateljstvo in sodelovanje med državama. Ramaphosa se je srečal tudi s papežem.

Moldavske oblasti načrtujejo uvedbo viznega režima za državljane držav članic Skupnosti neodvisnih držav (CIS), vključno z Rusijo, Belorusijo in Armenijo. Ta ukrep sledi denunciranju sporazuma, ki je omogočal potovanje brez viz med temi državami. Vlada Moldavije bo o tem projektu razpravljala na seji 12. novembra 2025.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Bakuju izjavil, da bo zmaga Azerbajdžana v Gornjem Karabahu ob konstruktivnem odnosu azerbajdžanskih in armenskih voditeljev privedla do trajnega miru. Dodal je, da bo Turčija storila vse, kar je v njeni moči, da to doseže.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi Madžarski odobril enoletno izjemo glede ameriških sankcij na rusko nafto in plin. V zameno naj bi madžarski premier Viktor Orban obljubil nakup plina in orožja. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju Ukrajine in predstavlja udarec za njene interese.

Ministrstvo za zunanje zadeve Turške republike Severni Ciper (KKTC) je obsodilo odločitev Norveške o odpravi embarga na orožje za Južni Ciper. Ocenili so, da bo ta poteza škodovala že tako občutljivemu ravnovesju v vzhodnem Sredozemlju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je 8. novembra obiskal Azerbajdžan. Na mednarodnem letališču Heydar Aliyev ga je pričakala častna straža. Obisk se je zaključil istega dne.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je v Bakuju srečal s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim in pakistanskim premierjem Šahbazom Šerifom. Na srečanju so razpravljali o regionalnih in globalnih dogodkih. Srečanje je bilo zaprto za javnost.

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

V Gazi je bil ubit Palestinec, en pa ranjen, ko so izraelski vojaki streljali na vzhodu begunskega taborišča Bureidž. Medtem so v Libanonu poročali o treh smrtnih žrtvah po napadih z droni.

Združeni narodi so v najnovejšem poročilu opozorili na porast napadov izraelske vojske in naseljencev na Palestince na okupiranem Zahodnem bregu ter uničevanje njihovih domov. V enem od primerov so izraelski naseljenci podtaknili požar v palestinski hiši v Abu Falahu, kar se dogaja v času povečanega nasilja naseljencev in najvišjega mesečnega števila napadov v skoraj dveh desetletjih.

Bolgarija si prizadeva preprečiti zaprtje svoje edine rafinerije nafte, ki je v lasti ruskega podjetja Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije. Bolgarski parlament je sprejel pravne spremembe, ki vladi omogočajo večji nadzor nad rafinerijo Burgas na obali Črnega morja.

Kremelj je zanikal govorice, da naj bi ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost Vladimirja Putina. Lavrov ni bil viden v javnosti od konca oktobra, kar je sprožilo ugibanja o njegovi prihodnosti.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Črna gora in Združeni arabski emirati (ZAE) sta podpisali sporazum o sodelovanju na področju energetike, ki vzpostavlja strateško partnerstvo med državama. Sporazum se osredotoča na razvoj obnovljivih virov energije, sodobne energetske infrastrukture in naprednih tehnologij. Predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, se je v Abu Dabiju srečal s predsednikom ZAE, Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom, kjer so poudarili vizijo pospešenega gospodarskega razvoja s tesnejšim partnerstvom. Sporazum naj bi povezal energetski sektor s finančnimi tehnologijami in umetno inteligenco.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Združene države Amerike so za eno leto izvzele Madžarsko iz sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruske nafte in plina. V zameno se je Budimpešta zavezala, da bo kupila za več sto milijonov dolarjev ameriškega utekočinjenega plina.

Odsotnost ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je sprožila medijske špekulacije o morebitni reorganizaciji zunanje politike v Moskvi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poskušal umiriti govorice o spremembah na vrhu ruske diplomacije. Analitiki poročajo o intenzivnem medijskem zanimanju za to vprašanje.

Rusko trgovsko predstavništvo v Stockholmu je bilo znova napadeno z dronom, ki je odvrgel barvo na območje predstavništva. Po podatkih ruskega veleposlaništva na Švedskem se je od maja 2024 število tovrstnih napadov povečalo na več kot 20. Incident se je zgodil 8. novembra. Rusko veleposlaništvo je izpostavilo, da se tovrstni napadi redno ponavljajo.

Nekdanja predsednica Tajvana, Caj Ing-ven, je odpotovala v Frankfurt v Nemčiji, da bi se udeležila prve »Berlinske konference o svobodi«. Predvideno je, da bo 10. novembra imela posebno predstavitev na omenjeni konferenci.

Ministrstvo za informacije Pakistana je sporočilo, da so se pogovori med Pakistanom in talibansko vlado v Afganistanu, ki so potekali v Istanbulu v Turčiji, končali brez konkretnih rezultatov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pod vodstvom Joeja Bidna postale predmet posmeha na svetovnem odru.

Donald Trump, predsednik ZDA, je napovedal, da se ZDA ne bodo udeležile vrha G20 v Južni Afriki. Kot razlog je navedel kršenje pravic belopoltega prebivalstva v državi.

Moldavska vlada načrtuje uvedbo vizumskega režima za državljane držav Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Predlog o uvedbi vizumov je bil na dnevnem redu seje vlade 12. novembra 2025. Predlog predvideva odpoved sporazumov, ki so državljanom CIS omogočali potovanje brez vizumov v Moldavijo.

Predstavniki vlad DR Kongo in Ruande so inicializirali celotno besedilo okvirnega sporazuma o regionalnem gospodarskem povezovanju (REIF). Dogovor je bil dosežen s posredovanjem države Katar, Združenih držav Amerike in Toga kot mediatorja Afriške unije. Srečanje je potekalo v okviru skupnega nadzornega odbora mirovnega sporazuma med državama.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je čestital Azerbajdžanu ob dnevu zmage, 8. novembru, in poudaril, da je osvoboditev Karabaha pomemben vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za celoten turški svet. Med vojaško parado v Bakuju je recitiral pesem Məmməda Araza in izrekel sožalje vsem žrtvam vojne.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

V Iraku se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo potekale v ključnem trenutku za državo in regijo. Glasovanje se bo začelo v nedeljo za pripadnike varnostnih sil in razseljene osebe v taboriščih, splošne volitve pa bodo v torek. Izid volitev bo imel velik vpliv na prihodnost države.

Po tem, ko je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti, da ruska nafta ne bo dosegla Evrope. Zelenski je tudi izrazil mnenje, da želi Viktor Orban pripeljati Donalda Trumpa nazaj.

Združene države Amerike in Madžarska so podpisale 114 milijonov dolarjev vreden sporazum o jedrskem gorivu. Ameriško podjetje Westinghouse bo dobavljalo gorivo za madžarsko jedrsko elektrarno Paks I, ki proizvede približno polovico električne energije v državi. State Department je izjavil, da odnosi med državama dosegajo nove ravni sodelovanja in dosežkov.

Madžarski forint je dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu in pol, deloma zaradi srečanja med premierjem Viktorjem Orbánom in Donaldom Trumpom. Analitiki se sprašujejo, ali se bo ta trend krepitve domače valute nadaljeval.

Evropska komisija načrtuje ustanovitev Centra za demokratično odpornost, ki bo namenjen boju proti dezinformacijam, ki prihajajo iz Rusije in drugih avtoritarnih režimov. Center bo deloval znotraj Evropske unije in se osredotočal na preprečevanje širjenja napačnih informacij.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je moral zaradi okvare vladnega letala na pot na srečanje EU-Latinska Amerika v Kolumbijo poleteti z redno letalsko linijo. To ni prvič, da je prišlo do težav z vladnim letalom, podobne težave je imela že Annalena Baerbock.

Kenijski predsednik William Ruto je med telefonskim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil zaskrbljenost in zahteval izpustitev kenijskih državljanov, ki so bili nezakonito vpoklicani v ukrajinsko vojsko in so se znašli v vojni coni v Ukrajini.

Stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je sporočil, da se je srečal z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in se z njim pogovarjal o Iranu.

Ameriški State Department je uradno sporočil, da je predsednika Sirije v prehodnem obdobju, Ahmeda aš-Šaraa, umaknil s seznama teroristov. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni v sporočilu za javnost.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izjavil, da je osvoboditev Karabaha velik vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za ves turški svet. Poudaril je, da lahko zmaga Azerbajdžana vodi do trajnega miru, če bosta azerbajdžanski in armenski voditelj ohranila konstruktiven pristop.

ZDA so prvič uvedle sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem zaradi nepripravljenosti Rusije za pogajanja v ukrajinski vojni, pri čemer se jim je pridružila tudi EU. Madžarski premier Orban je od ZDA dobil enoletno izjemo glede sankcij za nakup ruske nafte in plina. Ukrajina se medtem sooča z obsežnimi ruskimi napadi na energetsko infrastrukturo, ki so povzročili izpade električne energije v več regijah.

Gibanje Hamas je pozitivno sprejelo odločitev turškega državnega tožilca v Istanbulu, ki je zahteval aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov. Odločitev je odgovor na njihovo vlogo v dogajanjih v Gazi.