Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle strateško vojaško infrastrukturo in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Po navedbah ameriške televizije CBS News je ukaz za napad Trump izdal osebno že pred nekaj dnevi, vendar je bila izvedba operacije zaradi zunanjih dejavnikov začasno odložena. Predsednik Trump je operacijo označil za uspešno in dodal, da so Madura že prepeljali iz države. Vojaški poseg se je začel z letalskimi napadi na ključne objekte v Venezueli, ki so služili kot opora Madurovemu režimu. Ameriški uradniki so potrdili, da so bili cilji izbrani z namenom nevtralizacije odporniških zmogljivosti venezuelske vojske in aretacije vodstva države. Ta dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so jih zaznamovali obtožbe o narkoterorizmu in grožnje z neposredno vojaško silo. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv Latinske Amerike in drugih svetovnih velesil na to precedenčno vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah stresle močne eksplozije, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije v južnem delu mesta. Po navedbah prič in videoposnetkov tiskovne agencije Reuters se je nad mestom v bližini pomembnega vojaškega oporišča dvigal gost dim, slišati pa je bilo mogoče tudi prelete letal. Venezuelska vlada je dogodke nemudoma označila za neposreden zračni napad Združenih držav Amerike in dejanje izjemno resne vojaške agresije na to južnoameriško državo. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelske oblasti trdijo, da gre za poskus destabilizacije režima z vojaško silo, neodvisni viri še preverjajo obseg škode in natančen izvor eksplozij. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po tem, ko je Venezuela v Varnostnem svetu Združenih narodov opozarjala na povečano ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju. Zaradi incidenta so v mestu zavladali preplah in negotovost, uradni Washington pa se na obtožbe o domnevnih letalskih napadih še ni uradno odzval.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije je v soboto sporočilo, da bo v kratkem izdalo uradno izjavo glede trenutnih razmer v Venezueli. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je operacijo Združenih držav Amerike proti južnoameriški državi označila za neposredno agresijo. Po njenih besedah se Moskva pripravlja na diplomatski odziv, ki bo naslovil dejanja Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki jih ruska stran interpretira kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava s strani ameriških sil. Zaharova je za tiskovno agencijo Interfax poudarila, da ruska diplomacija razmere pozorno spremlja in da bo njihovo stališče jasno opredeljeno v prihajajočem dokumentu. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih geopolitičnih trenj med velesilama glede vpliva v Latinski Ameriki.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v nočnih urah streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne požare v različnih delih mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle letalske napade na strateške cilje v mestu. Po poročanju ameriških medijev je Trump osebno ukazal vojaško operacijo, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med državama. Venezuelske oblasti so dogajanje označile za težak vojaški napad na suverenost države, čeprav natančne podrobnosti o žrtvah in obsegu gmotne škode še niso znane. Napadi sledijo predhodnim grožnjam Washingtona o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v nezakonite dejavnosti. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj se prebivalci spopadajo s posledicami eksplozij, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnjo eskalacijo v regiji.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju ZN ostro obsodil zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iran opozarja, da Trumpove izjave o ponovnih vojaških napadih predstavljajo nespremenjen vzorec nezakonitega ravnanja Združenih držav Amerike ter pomenijo neposredno in eksplicitno grožnjo z uporabo sile proti suvereni državi. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovem javnem opozorilu, da bodo ZDA ponovno izvedle napade na Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj jedrski program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z obljubo o povračilnih ukrepih, medtem ko je veleposlanik Iravani Trumpovo retoriko označil za nepremišljeno, intervencionistično in hujskaško. Teheran v pismu poudarja, da takšne grožnje kršijo temeljna načela mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med državama, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostril zaradi ameriških obtožb o iranskem vmešavanju in jedrskih dejavnostih.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, je v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več močnih eksplozij, ki so povzročile izpade električne energije v različnih delih mesta. Po poročanju novinarjev s terena se je prva eksplozija zgodila ob 1.50 po lokalnem času, skupno pa jih je bilo slišati najmanj sedem. Očividci in tuji dopisniki so neposredno po pokih poročali tudi o zvokih nizko letečih zrakoplovov nad prestolnico. Incident se je zgodil v času izjemno napetih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom javno opozoril na možnost začetka kopenskih oziroma zračnih napadov na državo. Čeprav podrobnejših informacij o vzrokih eksplozij ali morebitnih žrtvah še ni, dogajanje sproža ugibanja o začetku vojaškega posredovanja. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko prebivalci poročajo o obsežnih težavah z oskrbo z energijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru z japonsko premierko Sanae Takaiči slednjo povabil na uradni obisk v Združene države Amerike, ki bo predvidoma potekal spomladi. Voditelja sta v 25-minutnem pogovoru potrdila voljo za krepitev sodelovanja na področjih gospodarstva in varnosti, s posebnim poudarkom na stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Do povabila prihaja v obdobju povečanih diplomatskih napetosti med Tokiem in Pekingom, ki so se zaostrile po lanskih izjavah premierke Takaičijeve o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Trumpovo vabilo predstavlja nadaljevanje njunega tesnega sodelovanja, ki se je začelo oktobra 2025, ko sta državi podpisali strateški sporazum o oskrbi z redkimi zemeljskimi elementi, da bi zmanjšali odvisnost od Kitajske. Čeprav je Trump v preteklosti Takaičijevo svetoval k previdnosti pri provociranju Pekinga, trenutna koordinacija obiskov — vključno s Trumpovim napovedanim aprilskim potovanjem na Kitajsko — kaže na intenzivno ameriško diplomatsko posredovanje v regiji. Strani sta se dogovorili, da bodo podrobnosti spomladanskega obiska uskladile v prihodnjih tednih.

Britanski vojaški analitik Alexander Mercouris je v analizi za svoj kanal na platformi YouTube izjavil, da bi morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika lahko napovedovalo skorajšnji poraz Ukrajine. Po navedbah Mercourisa takšna kadrovska poteza kaže na to, da Washington začenja priznavati neuspeh v tradicionalnem vojskovanju in se pripravlja na drugačne oblike delovanja pod vodstvom sedanjega vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Analitik trdi, da bi Budanov, ki je v Rusiji uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov, na novem položaju predstavljal prehod k asimetričnim metodam, kar naj bi bil po njegovem mnenju znak obupa v Kijevu. Mercouris meni, da zamenjava v najožjem krogu predsednika Volodimirja Zelenskega odraža globoko politično in vojaško krizo, v kateri se je znašel ukrajinski režim ob stopnjevanju ruskih pritiskov na fronti. Navedbe temeljijo na predvidevanjih o prestrukturiranju oblasti, ki bi lahko korenito spremenilo strategijo vodenja države v času konflikta.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Donald Trump je izjavil, da so Združene države uspešno izvedle operacijo v Venezueli, vključno z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene, ter ju prepeljale iz države. Prav tako je dejal, da je bila operacija, ki so jo izvedle oborožene sile ZDA, skrbno pripravljena in uspešna. Kljub temu se je Trump izognil konkretnim vprašanjem o Venezueli in obljubil dodatna pojasnila.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da je seznanjena s poročili o več eksplozijah, ki so v noči na soboto odjeknile v venezuelski prestolnici Karakas. Po poročanju televizijske mreže CBS News so v Beli hiši prejeli tudi informacije o domnevnih preletih letal nad mestom, vendar uradnih komentarjev o dogajanju še niso podali. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnih vojaških objektov, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojašnico Fuerte Tiuna v južnem delu mesta. Zaradi incidentov je del mesta ostal brez oskrbe z električno energijo, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Čeprav so oborožene sile ZDA potrdile, da so se eksplozije dejansko zgodile, so predstavniki Pentagona za medije zanikali kakršno koli vpletenost ali vedenje o neposredni udeležbi Washingtona v teh dogodkih. Lokalni viri še naprej poročajo o dimu, ki se vije nad vojaškimi območji, medtem ko venezuelske oblasti situacije še niso podrobneje pojasnile.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je v soboto odpotoval v Peking, kjer se bo udeležil sedmega kroga strateškega dialoga med Pakistanom in Kitajsko. Dar obiskuje Kitajsko na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, s katerim bosta v nedeljo, 4. januarja 2026, sopredsedovala srečanju na visoki ravni. Glavni cilj tridnevnega obiska je krepitev strateškega sodelovanja in pregled ključnih dvostranskih vprašanj med državama. Obisk predstavlja pomembno diplomatsko dejavnost na začetku leta 2026, saj je Ishaq Dar prvi tuji visoki predstavnik, ki je v tem letu obiskal Kitajsko. Srečanje sledi predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo regije, pri čemer Kitajska ohranja vlogo ključne zaveznice Pakistana. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in regionalno stabilnost v Južni Aziji.

V venezuelski prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira in Miranda je bilo po poročanju tujih medijev slišati vrsto eksplozij. Tiskovna agencija Reuters je objavila videoposnetek, ki naj bi prikazoval trenutke detonacij na različnih lokacijah v državi. Dogodki se odvijajo v času povečanih mednarodnih napetosti, potem ko je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal ostrejše ukrepe proti tamkajšnjemu režimu. Lokalni viri poročajo o preplahu med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še ni. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni potrjen vzrok eksplozij. Nekateri tuji mediji dogajanje neposredno povezujejo z nedavnimi grožnjami iz Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v tej južnoameriški državi.