Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Portugalska vlada je sporočila, da zaenkrat nima informacij, da bi bili portugalski državljani prizadeti v ameriških zračnih napadih na Venezuelo. Portugalska ambasada v Caracasu in konzulati v Caracasu in Valenciji so pozvali portugalsko skupnost v Venezueli, naj ostane mirna in se zadržuje doma.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v svojem zapisu poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv, ter dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se že več dni spopada z represijo režima. Val protestov v Iranu se je sprožil zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in sesutja nacionalne valute rial. Po poročanju tujih medijev je v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se demonstracije širijo po večjih mestih. Trumpova retorika je sprožila ostre odzive tako v tujini kot doma; Teheran je od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi groženj, medtem ko so nekateri konservativni člani ameriškega kongresa, kot sta Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved kot odklon od politike 'Amerika na prvem mestu'. Kritike so se pojavile tudi znotraj Trumpovega nekdanjega kroga zaveznikov. Steve Bannon je predsednikovo napoved označil za kopijo zunanje politike nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, kar po njegovem mnenju ne odraža interesov volivcev. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA branile pravico do mirnega protestiranja, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama v regiji Bližnjega vzhoda.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

José Luís Carneiro, vodja portugalske Socialistične stranke (PS), je v javnem nagovoru pozval Združene narode in mednarodne organe k aktivnemu varovanju mednarodnega prava v Venezueli. Njegov poziv temelji na naraščajočih napetostih v tej latinskoameriški državi, ki neposredno vplivajo na tamkajšnjo številčno portugalsko skupnost. Carneiro je izrazil polno podporo portugalski vladi pri vseh prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in poudaril nujnost tesnega sodelovanja znotraj Evropske unije za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konfliktov. Politični voditelj je izpostavil, da mora mednarodna skupnost delovati usklajeno, da bi zagotovila stabilnost in varnost. Poudarek njegovega apela je na diplomatskih prizadevanjih, ki bi preprečila nasilje in zagotovila spoštovanje demokratičnih standardov. Po njegovih besedah je ključno, da se v reševanje krize vključijo vse relevantne mednarodne institucije, saj trenutne razmere v Venezueli predstavljajo tveganje ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za številne tuje državljane, ki živijo in delajo v državi.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na ameriška tla. Po uradnih navedbah Washingtona je bil Maduro pod aretacijo odstranjen iz države in bo v ZDA obravnavan pred sodiščem. Operacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti in groženj predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki so bile uradno utemeljene z bojem proti trgovini z drogami in dejavnostmi venezuelskih kartelov. Napad predstavlja vrhunec dolgotrajne ameriške strategije za zamenjavo režima v Caracasu. Administracija predsednika Trumpa je Madura že dlje časa označevala za nelegitimnega voditelja in diktatorja, povezanega z mednarodnim kriminalom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil Maduro v ujetništvo vzet v okviru operacije, ki so jo spremljali letalski in pomorski napadi na strateške cilje v Venezueli. Trenutno se nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav, kjer pričakuje začetek sodnega postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost. Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

Kosovski organi pregona so v sodelovanju s policijo Severne Makedonije aretirali 25-letnega turškega državljana z začasnim prebivališčem v Tetovu, ki je osumljen umora in poskusa umora v Skopju. Kaznivo dejanje se je zgodilo v silvestrski noči, ko naj bi osumljenec M. T. streljal na žrtve, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila huje poškodovana. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve Severne Makedonije so storilca izsledili na podlagi operativnih podatkov in mednarodnega sodelovanja. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in odredbe pristojnega tožilstva podali kazensko ovadbo, ki osumljenca bremeni umora. Aretacija na Kosovu predstavlja uspešen zaključek prve faze preiskave, osumljenec pa bo po predvidenem postopku izročen severnomakedonskim oblastem za nadaljnje procesiranje pred sodiščem. Incident je v regiji zbudil precejšnjo pozornost zaradi prazničnega časa, v katerem se je zgodil, ter hitrega pobega osumljenca čez državno mejo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.

Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem telefonskem pogovoru za The New York Times potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v »briljantni operaciji« zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo opisal kot rezultat izjemnega načrtovanja in sodelovanja elitnih enot, podrobnosti o samem poteku operacije pa naj bi razkrili na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Zajetje sledi stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Venezuelo obtožil neupravičenega prilagajanja naftnih virov in drugih državnih sredstev. Operacija predstavlja vrhunec neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, ki se je začelo z zračnimi napadi konec preteklega leta. Venezuelska stran se na dogodke še ni uradno odzvala, pričakuje pa se, da bo dogodek povzročil obsežne geopolitične premike v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlju Venezuele, kar je za tiskovno agencijo Reuters potrdil neimenovani ameriški uradnik. Venezuelske oblasti so sporočile, da je bila država tarča agresije, medtem ko so tuji mediji poročali o vpletenosti ameriških sil v operacije znotraj meja te južnoameriške države. Napadi so bili po navedbah virov usmerjeni proti infrastrukturam, povezanim s trgovino z drogami, kar Washington že dlje časa izpostavlja kot ključno varnostno grožnjo v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Venezuelska stran je napad označila za kršitev suverenosti, medtem ko ameriška administracija poseg opravičuje z bojem proti mednarodnemu kriminalu. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode še niso v celoti potrjene, dogodek pomeni neposreden vojaški poseg ZDA v državi, s katero so že leta v zaostrenih političnih in gospodarskih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na državniški obisk v Združene države Amerike. Po informacijah japonske diplomacije naj bi se obisk odvil spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje tesnega sodelovanja med državama, ki sta ga voditelja utrdila že med Trumpovim nedavnim obiskom v Tokiu. Povabilo odraža prizadevanja obeh strani za ohranitev in poglobitev zavezništva v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. Srečanje bo namenjeno nadaljnjemu usklajevanju politik na področju gospodarstva in varnosti, kjer sta državi že sprejeli pomembne zaveze. Diplomatski viri poudarjajo, da bo obisk priložnost za potrditev strateškega partnerstva in načrtovanje skupnih ukrepov za stabilnost v indopacifiški regiji. Premierka Takaichi je vabilo sprejela, kar nakazuje na stabilne odnose med Washingtonom in Tokiem v novem mandatu ameriškega predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil vojaške napade na cilje znotraj Venezuele, vključno z operacijami v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških medijev, kot sta CBS in Fox News, so uradniki administracije potrdili, da so bili napadi usmerjeni na vojaške objekte in strateške cilje z namenom stopnjevanja pritiska na režim Nicolása Madura. Zaradi tekočih vojaških aktivnosti je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) prepovedala vse komercialne lete nad venezuelskim ozemljem. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih na prestolnico razglasil izredno stanje v državi. Kljub stopnjevanju nasilja je Maduro v novoletnem intervjuju izrazil pripravljenost na resne pogovore z Washingtonom, vključno z možnostjo ameriških investicij v naftni sektor in sodelovanjem pri boju proti trgovini z drogami. Napadi pomenijo prehod od predhodnih prikritih operacij Cie in gospodarskih blokad k neposredni vojaški konfrontaciji med državama.

ZDA so izvedle zračne napade na več ciljev v Venezueli, vključno z zveznimi državami La Guaira, Miranda in Aragua. Predsednik Madurove socialistične stranke (PSUV) je pozval k takojšnji mobilizaciji članstva. Prav tako so aretirali Cilio Flores, ženo Nicolása Madura. Guillermo José Beltrán, nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki je v ZDA dobil azil, je komentiral aretacijo Madura in dejal, da je 'stisnjen v kot'. Guverner španske regije Andaluzije, Juanma Moreno, je izrazil zaskrbljenost nad situacijo v Venezueli in izrazil željo po demokratični in mirni prihodnosti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

Ameriški uradniki in senatorji so potrdili, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli pridržale predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale iz države, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Namestnik zunanjega ministra Christopher Landau in senator Tom Cotton sta javnosti sporočila, da je zunanji minister Marco Rubio potrdil Madurovo aretacijo. Po navedbah ameriških predstavnikov bo Maduro stopil pred sodišče zaradi obtožb o zločinih proti ameriškim državljanom in drugih kriminalnih dejanj. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Washingtona za odstranitev Madura z oblasti. Senatorji so poudarili, da se mora začasna vlada v Venezueli zdaj odločiti, ali bo nadaljevala sodelovanje z zavezniki, kot sta Iran in Kuba, ali pa se bo vrnila v mednarodno skupnost kot demokratična država. Kljub aretaciji pa zunanje ministrstvo trenutno ne predvideva dodatnih vojaških ukrepov znotraj venezuelskega ozemlja.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Donald Trump se sooča z močnimi političnimi in gospodarskimi tokovi pred vmesnimi volitvami leta 2026, ki bodo ključno vplivale na prihodnji dve leti njegovega mandata, morda pa tudi dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike na račun prizadevanj za spreminjanje ameriške kulturne dediščine, pri čemer naj bi Trumpov privrženec želel uničiti zgradbo Wilbur J. Cohen Federal Building, ki je okrašena s poslikavami iz obdobja New Deal.

Ameriške sile so v operaciji nad Venezuelo izvedle niz zračnih napadov na tarče znotraj države, kar je povzročilo žrtve in ranjene med tamkajšnjim prebivalstvom oziroma osebjem. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times natančno število smrtnih žrtev in poškodovanih za zdaj ostaja neznano, saj se razmere na terenu še preverjajo. Po prvih informacijah gre za vojaško operacijo, usmerjeno proti specifičnim objektom v državi. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da vojska Združenih držav Amerike med izvajanjem operacije ni utrpela izgub med svojim osebjem. Vsi vojaki, ki so sodelovali v napadih, so se varno vrnili v oporišča. Incident predstavlja zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o neposrednih povodih za to vojaško posredovanje v soboto, 3. januarja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.