APDEJT.si

V Boliviji je s prevzemom predsedniškega položaja Rodriga Paza, ki je naklonjen gospodarstvu, končana 20-letna era levičarskih vlad. Paz je v soboto v parlamentu v La Pazu prisegel kot novi predsednik. Kmalu zatem sta Bolivija in ZDA napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov, ki so bili omejeni zadnjih 17 let. Bolivija se sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 40 letih.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti številnim visokim ruskim uradnikom, vključno z vodjo Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) Kirilom Dmitrijevom. Odloki so bili sprejeti na podlagi odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (SNBO).

Dva kenijska aktivista, Bob Njagi in Nicholas Oyoo, sta bila po 39 dneh pripora v Ugandi izpuščena. Predsednik Yoweri Museveni ju je obtožil, da sta strokovnjaka za organiziranje izgredov in da sta delala z opozicijo, da bi ga odstavila na januarskih volitvah. Aktivista, ki sta bila v Ugandi na shodu predsedniškega protikandidata Bobija Wina, sta poročala o slabem ravnanju med priporom.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Kljub optimističnim napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Savdska Arabija ne bo normalizirala odnosov z Izraelom, dokler ne bo jasnega načrta za palestinsko državo. Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je pred obiskom v Washingtonu ponovil, da je rešitev palestinskega vprašanja ključna za normalizacijo odnosov.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da Bratislava ne podpira ideje Evropske unije o uporabi ruskih sredstev za kritje vojaških stroškov Ukrajine. Fico je to stališče predstavil novinarjem, kot poroča RIA Novosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države Amerike ne bodo sodelovale na vrhu G20 v Južni Afriki, ker naj bi tam preganjali belce. Ocenil je, da je "velika sramota", da je Južna Afrika gostiteljica srečanja voditeljev največjih svetovnih gospodarstev.

Brazilija bo gostila podnebno konferenco Združenih narodov COP30 v Belem ob Amazonki, kjer se bodo države poskušale dogovoriti o ukrepih za zaustavitev podnebnih sprememb. Konferenca bo predstavila tudi brazilski sklad 'Tropical Forest Forever', ki naj bi nagrajeval države za ohranjanje tropskih gozdov, kar vzbuja previdno upanje glede napredka pri podnebnih ukrepih.

Kitajska je leta 2024 prepovedala izvoz kovin, kot je galij, ki so ključne za proizvodnjo polprevodnikov, v ZDA. Prepoved se nanaša na izvoz galija, germanija in antimona, ki so bistveni za številne tehnologije. Kljub temu se je Kitajska odločila za omilitev prepovedi izvoza nekaterih redkih zemelj v ZDA, ki velja od decembra 2024.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.

Pred sedmimi tedni je premier Mark Carney imenoval nekdanjo ministrico Chrystio Freeland za posebno odposlanko Kanade za obnovo Ukrajine. Od takrat ni bilo veliko slišati o tem delu, še posebej ne o tem, kako bo Ukrajina obnovljena, medtem ko Rusija nadaljuje z bombardiranjem kritične infrastrukture. Strokovnjaki poudarjajo pomen vključitve kanadskih podjetij v ta proces.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.

V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.

Ustanovitelj Megauploada in Mege, Kim Dotcom, je pozval k mirovnim pogajanjem v zvezi z energetsko krizo, ki je nastala po izklopu vseh termoelektrarn v Ukrajini.

Medtem ko so republikanci iskali razloge za slab rezultat svoje stranke na preteklih volitvah, je predsednik Donald Trump sprejemal tuje voditelje. V četrtek je gostil večerjo v Beli hiši za voditelje Srednje Azije. Dan pozneje pa se je nadaljevalo 38. zaprtje vlade.

Velika Britanija in Nemčija sta opozorili na naraščajočo grožnjo ruskih in kitajskih vesoljskih satelitov, ki redno vohunijo za sateliti zahodnih sil. Državi sta v zadnjih tednih izpostavili pogoste primere ruskega sledenja, motenja in vmešavanja v njune satelite.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je izjavil, da je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij, ki se nanašajo na dobavo nafte in plina iz Rusije. Izjema naj ne bi bila časovno omejena, kar je v nasprotju z navedbami nekaterih zahodnih medijev, ki so poročali o enoletni veljavnosti.

Senator Grigory Karasin je ostro obsodil izjave švedskega premierja Ulfa Kristerssona o Baltiškem morju, češ da pripadajo Švedski. Karasin meni, da Kristerssonova retorika spominja na nostalgijo po "pred-Petrovih časih".

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija skupaj z Rusijo od ZDA zahtevala začasno ukinitev sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Sankcije so stopile v veljavo 9. novembra in vplivajo na dobavo plina v Srbijo.

Predsednik Republike Ciper Tufan Erhürman je azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu poslal čestitko ob dnevu zmage Azerbajdžana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Mehike obljubil vrnitev ukradenega nakita iz pariškega muzeja Louvre in napovedal pregled varnostnih ukrepov. Načrtujejo tudi prenovo Louvra, vključno z novim vhodom in posebno sobo za Mona Lizo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Ciudad de México zatrdil, da bodo ukradeni dragulji iz Louvra, vredni 88 milijonov evrov, povrnjeni, storilci pa aretirani in sojeni. Do kraje je prišlo 19. oktobra, štirje osumljenci pa so že bili prijeti in obtoženi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil gost oddaje »Dnevnik 2« na RTS, kjer je govoril o aktualnih temah. Poudaril je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Srbiji prioriteta za vse državljane. Opozoril je tudi na napade na Srbe na Hrvaškem, za katere trdi, da trajajo že leta.

Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.

Načrtovani obisk skupine poslancev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Sočiju na srečanju "BRICS – Evropa" je razkril globoka notranja nesoglasja v stranki glede odnosov z Rusijo. Nemški časopis Süddeutsche Zeitung poroča o ostrih sporih med člani stranke glede te teme.

V Ukrajini so po obsežnem ruskem napadu zaprli vse državne termoelektrarne. Ukrajinska državna energetska družba je sporočila, da so bile termoelektrarne, ki so bile že popravljene po prejšnjih napadih v letu 2024, ponovno tarča.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Po srečanju Viktorja Orbana z Donaldom Trumpom v Beli hiši so ZDA odločile, da bodo za eno leto izvzele Madžarsko iz sankcij, ki se nanašajo na ruske energente. Orban je dejal, da ZDA v zameno za to izjemo nekaj dobivajo.

Venezuela se sooča z resno gospodarsko krizo, ki je nekoč sijala s prestižem. V ozadju se pojavljajo ugibanja o možnem ameriškem posredovanju. Cilj ZDA je odstranitev Nicolása Madura s položaja predsednika države.

Severna Koreja je napovedala zaostritev odnosov z ZDA in Južno Korejo, potem ko sta državi obsodili preizkus severnokorejske balistične rakete. Južna Koreja je izstrelitev rakete, ki jo je Severna Koreja izvedla proti morju ob vzhodni obali, že obsodila in pozvala k prenehanju povečevanja napetosti med državama.

Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.

Nemško zunanje ministrstvo je opozorilo potnike, ki načrtujejo potovanje v Združene države Amerike, da se pripravijo na morebitne dolge čakalne dobe na letališčih zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade. Ministrstvo je potnikom podalo tudi nekaj priporočil.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je v vojni med Izraelom in Hamasom umrlo več kot 69.000 Palestincev, večinoma civilistov, in bilo ranjenih več kot 170.000.

Ukrajina je po poročanju tiskovne službe ukrajinske mejne službe zvečer, 8. novembra, ponovno odprla vse mejne prehode, potem ko je prišlo do okvare baze podatkov carinske službe.

Arabske države so zavrnile ameriške pogoje za obnovo sektorja Gaza, ker se bojijo, da bi načrt ZDA lahko privedel do dolgoročne delitve Palestine, poroča Financial Times.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbána označil za "odličnega voditelja" in pohvalil njegovo delo. Med srečanjem v Beli hiši sta Trump in Orbán sklenila pomembne dogovore, Orbán pa je od Trumpa prejel podpisan klobuk.

Iraški minister za zunanje zadeve je izrazil kritike glede podelitve Nobelove nagrade za mir osebi, ki po njegovem mnenju podpira vojno in zločine izraelskega režima. Minister se sprašuje, kakšna nagrada za mir je to, če jo prejme nekdo, ki zagovarja vojno.

Podpredsednik ruskega sveta federacije, Konstantin Kosachev, je izjavil, da je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne pošlje delegacije na vrh G20 v Južni Afriki, postavila ameriške zaveznike v neroden položaj. Kosachev je to zapisal na svojem kanalu Telegram.

Novi veleposlanik Islamske republike Iran v Severni Koreji se je pred odhodom na misijo srečal in pogovarjal z ministrom za zunanje zadeve.

Izraelsko zunanje ministrstvo je komentiralo turški nalog za aretacijo premierja Netanjahuja, češ da gre za piarovsko potezo.

DPS Zeta je obsodila incident, ki se je zgodil v prostorih občine Zeta med njihovim odbornikom in odbornikom DNP, ter opozorila na neprimerno vedenje predstavnikov oblasti. Poudarili so, da je treba umiriti strasti in se izogibati osebnim žalitvam. Prav tako pozivajo tožilstvo in sodišče, da ne podležejo političnim pritiskom. Dritan Abazović pa je kritiziral odločitev vlade o uvedbi viz za Turčijo, češ da bodo zaradi tega trpeli državljani, ki se zdravijo v Turčiji, in da bo to imelo negativne posledice za turizem in odnose med državama.

Tajvanski svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je obsodil predsednico stranke Kuomintang, 鄭麗文, zaradi njene udeležbe na spominskem dogodku, ki ga organizirajo združenja pod vplivom Kitajske. Svet jo je prav tako izrazil obžalovanje zaradi njene podpore državljanom Ljudske republike Kitajske, ki podpirajo invazijo Ljudske osvobodilne vojske na Tajvan.

Belorusko zunanje ministrstvo je ponovilo obtožbe na račun Litve, češ da slednja zavaja svoje prevoznike in neupravičeno prenaša odgovornost za zaprtje meje na Belorusijo.

V mestu Kano v severni Nigeriji so potekali protesti proti grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem v državi. Protestniki, med katerimi so bili tudi člani islamskega gibanja IMN, so izražali nasprotovanje Trumpovim izjavam o morebitnem napadu na Nigerijo zaradi boja proti terorizmu in trditvam o genocidu nad kristjani.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil slovesnosti ob 'Dnevu zmage' v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, ob 5. obletnici azerbajdžanske zmage v Karabahu. Po slovesnosti se je Erdoğan z letalom vrnil v Turčijo. Nad Bakujem so letela tudi turška letala F-16.

Slovaški premier Robert Fico je obtožil odhajajočega češkega premierja Petra Fialo, da je s svojo politiko uničil sodelovanje v Višegrajski četverici (V4). Fico pričakuje, da bo prihodnja češka vlada podpirala tesnejše vezi med državami V4, ki jo poleg Češke in Slovaške sestavljata še Madžarska in Poljska. Fico je tudi izrazil nasprotovanje konfiskaciji ruskega premoženja v Evropski uniji in izpostavil, da je bil preminuli kardinal Dominik Duka velika osebnost.