APDEJT.si

Afganistanska agencija za varstvo okolja (NEPA) je izrazila zaskrbljenost, ker Afganistan ni bil povabljen na prihajajočo konferenco ZN o podnebnih spremembah v Braziliji (COP30), kljub temu da je država ena najbolj ranljivih na podnebne vplive. Talibanska vlada je izrazila razočaranje, saj meni, da bi morala biti prisotna, ker je Afganistan ena izmed držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.

Litva razmišlja o prepovedi tranzita beloruskega blaga po železnici kot odgovor na situacijo z litvanskimi tovornjaki, ki so obtičali v Belorusiji. Litvanske oblasti nameravajo od Minska zahtevati odškodnino za zaprtje meje in opozarjajo, da bodo uvedle dolgoročne omejitve, če se situacija ne bo rešila. Litvanski premierjev svetovalec Ignas Dobrovolskas je dejal, da Litva razmišlja o omejitvah zaradi izgube pri avtoprevoznikih.

Delegacija nemške politične stranke Alternativa za Nemčijo (AdG), ki simpatizira z Rusijo, bo sredi novembra uradno obiskala Rusijo. Obisk je načrtovan med 13. in 16. novembrom in vključuje srečanja z ruskimi politiki, je dejal poslanec Bundestaga iz vrst AdG, Rainer Rotfuss.

Med koncertom Izraelske filharmonije v Parizu so protestniki uporabili smrdljive bombe. Aretirane so bile štiri osebe. Levičarska stranka dogodka ni obsodila.

Venezuelski zunanji minister je izjavil, da je država v stanju popolne pripravljenosti.

Minister za manjšine Kiren Rijiju je v Džedi podpisal dvostranski sporazum o Hadžu, s čimer je bila indijska kvota za romanje v letu 2026 potrjena na 175.025. Med srečanjem z saudskim ministrom za Hadž in Umrah, Tawfiqom bin Fawzanom Al Rabiahom, sta ministra pregledala priprave na Hadž, razpravljala o ukrepih za izboljšanje koordinacije in logistične podpore ter ponovno potrdila skupno zavezanost nadaljnji racionalizaciji postopka romanja za indijske romarje.

Šrilanška mornarica je v zgodnjih jutranjih urah aretirala 14 indijskih ribičev iz Tamil Naduja zaradi domnevnega prečkanja mednarodne morske meje in vplutja v šrilanške vode. Ribiči so se s plovilom odpravili na ribolov iz Tharangambadija v okrožju Mayiladuthurai, ko so se soočili s tehničnimi težavami, ki so jih zanesle v šrilanške vode.

Nekdanji minister Mohibul Hasan Chowdhury trdi, da sta ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) in družina Hillary Clinton podpirali nemire v Bangladešu leta 2024, ki so pripeljale do odstavitve premierke Šejk Hasine. Po odstavitvi premierke je prišlo do stopnjevanja političnega nasilja, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi.

Južna Koreja je ta teden v Angolo poslala posebnega odposlanca ob praznovanju 50. obletnice neodvisnosti države. Kim Dong-chan, upokojeni diplomat in nekdanji veleposlanik v Angoli, se bo udeležil spominske slovesnosti. Med obiskom bo Kim angolskemu predsedniku Joau Lourencu predal osebno pismo zunanjega ministra Cho Hyuna. Južna Koreja in Angola sta v zadnjih letih okrepili gospodarsko sodelovanje, korejska podjetja pa so od Angole prejela več naročil za tankerje za nafto.

Portugalski premier je izjavil, da je boj proti trgovini z drogami, o katerem so razpravljali na srečanju EU-CELAC, zelo pomemben za Portugalsko, saj je država v središču poti kriminalnih dejavnosti. Poudaril je tudi diverzifikacijo trgovinskih partnerjev kot pozitiven rezultat srečanja.

Rusija in Indija načrtujeta podpis sporazuma o mobilnosti delovne sile na prihajajočem decembrskem vrhu. Namen dokumenta je olajšati zaposlovanje indijskih državljanov v Rusiji.

V zadnjih treh mesecih je Nemčija na Nizozemsko prepeljala več kot 150 ljudi, ki so bili ustavljeni med mejnimi kontrolami. Te osebe, ki jim Nemčija ne dovoli vstopa, nizozemske oblasti ne sprejmejo, kar pušča te ljudi brez ustrezne oskrbe.

Madžarski premier Orbán Viktor je na novinarski konferenci pojasnil, zakaj Rogán Antal in Gulyás Gergely nista bila del delegacije, ki je potovala v Washington. Odgovoril je tudi na vprašanja o komentarjih Petra Magyarja.

Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.

Hamas je predal Rdečemu križu truplo, za katerega trdi, da je truplo izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Hamas je truplo predal v okviru dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, in sicer kot eno od trupel talcev, ki naj bi jih vrnili Izraelu.

Mesec dni po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki se je zgodila po številnih neuspelih poskusih, ostaja stanje nestabilno.

Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da je z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom podpisal dogovor o "finančnem ščitu", ki naj bi Madžarski omogočil skoraj neomejen dostop do ameriških sredstev. Ta sredstva naj bi nadomestila morebitne zadržke Evropske unije. Orban trdi, da bo ta finančni ščit okrepil Madžarsko.

Zaradi blokade ameriške vlade je bil odložen izvoz orožja v vrednosti več kot pet milijard dolarjev, ki je namenjen podpori zaveznikom Nata in Ukrajini. Po navedbah visokega uradnika State Departmenta, so prizadete dobave orožja zaveznikom, kot so Danska, Hrvaška in Poljska. Med blokirano opremo so rakete AMRAAM, bojne ladje Aegis in sistemi HIMARS. Prodaja orožja zaveznikom Nata se pogosto preusmerja kot pomoč Ukrajini. To je le še en primer resnih posledic obustavitve dela zveznih institucij.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izrazil zaskrbljenost Teherana zaradi naraščajočih napetosti med Afganistanom in Pakistanom. Iran je ponudil pomoč pri deeskalaciji napetosti po nedavnih smrtonosnih obmejnih spopadih med državama. Araghchi se je o tem pogovarjal tudi z zunanjim ministrom afganistanske vlade Amirjem Khanom Muttaqijem, pri čemer sta obravnavala dvostransko sodelovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval odvetnika Johna Coaleja za posebnega odposlanca ZDA v Belorusijo. Trump je poudaril Coalejeve uspehe pri pogajanjih za izpustitev talcev in izrazil pričakovanje, da bo Coale pritiskal za izpustitev več zapornikov. Coale je že uspešno sodeloval pri izpustitvi pripornikov v Belorusiji.

Oborožena veja islamističnega gibanja Hamas je napovedala, da bo vrnila posmrtne ostanke izraelskega častnika Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Truplo so našli v predoru v mestu Rafa. Hamas je Rdečemu križu predal krsto s truplom, ki naj bi bil Goldin, vključena pa je bila tudi na seznam posmrtnih ostankov, ki naj bi jih vrnili Izraelu v okviru dogovora o premirju. Identiteto trupla je treba še potrditi.

Rodrigo Paz Pereira je bil v soboto inavguriran kot predsednik Bolivije, s čimer se je zaključilo skoraj 20 let vladavine levice. Paz je napovedal oster pristop glede hidrokarbur, vključno s kazenskimi postopki za "izdajo države" proti tistim, ki ovirajo logistiko.

Britanskega premierja Kiera Starmerja so opozorili, naj zmanjša število potovanj v tujino. Podpredsednik vlade David Lammy je premierja opozoril, da se mora osredotočiti na domače zadeve Velike Britanije, saj ga potovanja odvračajo od reševanja problemov v državi.

Nizozemski premier Dick Schoof se še ni odločil glede nedavnih napadov Združenih držav na čolne. Na vrhu v Kolumbiji je dejal, da ne želi prenagljeno sklepati. Medtem sta dva vodilna uslužbenca BBC-ja odstopila, ker je televizija zavajala gledalce z izrezovanjem govora Donalda Trumpa.

Afganistanski zunanji minister pod talibansko vlado, Amir Khan Muttaqi, se je v telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjal o pogovorih med talibani in Pakistanom, ki naj bi potekali v Istanbulu.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Medtem ko so republikanci iskali razlage za slabe rezultate stranke na nedavnih volitvah, se je predsednik Donald Trump posvetil drugim zadevam. Gostil je voditelje Srednje Azije na večerji v Beli hiši, kar kaže na to, da se kljub notranjim političnim izzivom posveča tudi zunanji politiki.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Madžarski premier Viktor Orban je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočil, da sta dosegla dogovor o finančnem zaščitnem ščitu. Podrobnosti dogovora niso bile razkrite.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.

Hamas je Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ki je bil ubit pred približno enajstimi leti. Forenzični inštitut v Tel Avivu je ugotovil, da gre za ostanke dolgoletnega talca.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo Angelus ponovil poziv k prekinitvi ognja na vojnih območjih in pozval k prizadevanjem za mirovna pogajanja. Poudaril je, da bi s prekinitvijo ognja počastili spomin na žrtve.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je izjavil, da ga je januarja letos znanec opozoril, da bo "ena obveščevalna služba velike evropske države" poskušala preprečiti rušenje kompleksa Generalštaba. Selaković trdi, da se tuje službe borijo proti rušenju, ker ne želijo, da bi se Srbija zbližala z Združenimi državami Amerike.

Madžarski premier Viktor Orban je po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike, Donaldom Trumpom, izjavil, da je dosegel dogovor o finančnem ščitu. Orban je dejal, da ta sporazum Madžarski zagotavlja skoraj neomejene možnosti financiranja v Združenih državah Amerike, kar bi lahko nadomestilo Bruselj.

Dmitro Lubinec, pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice, je sporočil, da se je v Italiji aretiranemu Serhiju Kuznjecovu, ki je osumljen sabotaže plinovoda Severni tok, zdravstveno stanje močno poslabšalo.

Italijanska operna hiša Arena di Verona je odpovedala nastope ruskemu opernemu pevcu Ildarju Abdrazakovu, znanemu po njegovi bližini z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ta poteza je bila pozdravljena s strani italijanske vlade.

Združene države so s seznama sankcij umaknile sirskega predsednika za prehodno obdobje, Ahmeda aš-Šaraa, in ministra za notranje zadeve, Anasa Hasana Hataba, je sporočilo ameriško ministrstvo za finance. Ta poteza je del prizadevanj administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi Siriji ponudili možnost za okrevanje. Finančne omejitve in omejitve gibanja, ki so bile prej uvedene, bodo preklicane.

Collège de France je odpovedal kolokvij o Palestini, ki bi se moral odvijati od četrtka do petka, zaradi polemike, ki je nastala okoli dogodka. Ustanova je zagotovila, da je "strogo nevtralna glede političnih ali ideoloških vprašanj" in da "ne zagovarja, spodbuja ali podpira nobene oblike militantnosti".

Ukrajina se sooča z obsežnimi izpadi električne energije, ki trajajo do 16 ur, po tem, ko so ruski napadi s ciljem uničenja energetske infrastrukture države zmanjšali proizvodnjo električne energije na 'nič'. Ukrajinske oblasti opozarjajo na nevarnost 'tehnološke katastrofe' ob bližajoči se zimi.

Karla Ornelas, mehiška veleposlanica v Peruju, je zapustila državo po ukazu perujske vlade. Razlog za prekinitev diplomatskih odnosov in posledično izgon veleposlanice je azil, ki ga je Mehika odobrila Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla.

Visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je izjavil, da ZDA iščejo načine za prekinitev iranskega financiranja Hezbolaha v Libanonu. Cilj je zmanjšati podporo tej organizaciji in jo spodbuditi k razorožitvi. Iran naj bi leta 2025 Hezbolahu namenil milijardo dolarjev kljub sankcijam.

Izraelski veleposlanik v Nemčiji, Ron Prosor, je ob 87. obletnici novembrskih pogromov posvaril pred naraščajočim levim antisemitizmom v Nemčiji. Po njegovih besedah je ta nevarnejši od desničarskega in islamističnega antisemitizma, ker prikriva svoje namere. Prosor je izrazil zaskrbljenost, da se Judje v Nemčiji počutijo vse bolj ogrožene.

Slovaški premier Robert Fico je sporočil, da Slovaška ne bo podprla pobude Evropske unije, da bi se zamrznjeno rusko premoženje uporabilo za financiranje vojaških izdatkov Ukrajine.

Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović se je v Fudžouju srečala s partijskim sekretarjem Komunistične partije Kitajske province Fuđijen, Džou Zujijem. Mesarovićeva se mu je zahvalila za podporo province razvoju Srbije. Srečanje je poudarilo krepitev "jeklenega prijateljstva" med Srbijo in Kitajsko, ki se bo nadaljevala z novimi naložbami.

Kitajski predsednik Si Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta se dogovorila o zmanjšanju carin in začasni ustavitvi trgovinskih ukrepov za eno leto, kar predstavlja preobrat v trgovinski vojni med državama.

V Boliviji je s prevzemom predsedniškega položaja Rodriga Paza, ki je naklonjen gospodarstvu, končana 20-letna era levičarskih vlad. Paz je v soboto v parlamentu v La Pazu prisegel kot novi predsednik. Kmalu zatem sta Bolivija in ZDA napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov, ki so bili omejeni zadnjih 17 let. Bolivija se sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 40 letih.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti številnim visokim ruskim uradnikom, vključno z vodjo Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) Kirilom Dmitrijevom. Odloki so bili sprejeti na podlagi odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (SNBO).

Dva kenijska aktivista, Bob Njagi in Nicholas Oyoo, sta bila po 39 dneh pripora v Ugandi izpuščena. Predsednik Yoweri Museveni ju je obtožil, da sta strokovnjaka za organiziranje izgredov in da sta delala z opozicijo, da bi ga odstavila na januarskih volitvah. Aktivista, ki sta bila v Ugandi na shodu predsedniškega protikandidata Bobija Wina, sta poročala o slabem ravnanju med priporom.