Gansko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, uradno potrdilo začetek diplomatskih pogajanj z Ukrajino za izpustitev ganskega državljana, ki ga ukrajinske oblasti zadržujejo kot vojnega ujetnika. Zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa je sporočil, da jih je ukrajinska vlada o pridržanju uradno obvestila, ganska stran pa si zdaj prizadeva za njegovo varno vrnitev v domovino. Istočasno je mednarodna fundacija Hugo Chavez (HCIF-PFS) ostro obsodila nedavne vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Predsednik sveta fundacije Alimamy Bakarr Sankoh je v izjavi za javnost dejal, da gre za nezakonito in neizzvano agresijo proti suvereni državi, ki krši mednarodno pravo. Fundacija je pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spoštovanju venezuelske suverenosti v luči napadov, ki so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja.

Ameriške posebne enote Delta Force so v vojaški operaciji v glavnem mestu Caracas pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev je operacija sledila stopnjevanju napetosti med državama, venezuelska vlada pa je nemudoma razglasila izredno stanje. Podpredsednica države je dejanje označila za agresijo Združenih držav Amerike in zahteva pojasnila o lokaciji pridržanega predsednika. Venezuela se že dlje časa nahaja v globoki humanitarni in politični krizi, ki jo zaznamuje spor med Madurovim režimom in opozicijo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, ki ga Washington obtožuje trgovine z mami in kršitev človekovih pravic. Razmere v državi so kritične, saj se prebivalstvo spopada s pomanjkanjem osnovnih dobrin, politični kaos pa bi lahko povzročil nov val migracij in regionalno nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposredno vojaško posredovanje lahko sprožilo širši konflikt v Latinski Ameriki.

Venezuelski poslanec in ekonomist Nicolás Maduro Guerra je po aretaciji svojega očeta, predsednika Nicolása Madura, izdal uradno sporočilo, v katerem je družbene in politične sile v državi pozval k splošni mobilizaciji. Po njegovih navedbah je cilj napada na državo in ujetja predsednika predvsem namera tujih sil, da si prisvojijo venezuelske naravne vire. V svojem nagovoru je omenil tudi možnost oboroženega boja za zaščito suverenosti države, medtem ko so razmere v državi po pridržanju predsednika izjemno napete. Maduro Guerra je poudaril, da dogodki predstavljajo neposreden napad na venezuelsko ljudstvo in institucije. Njegov poziv k uporu in mobilizaciji podpornikov režima bi lahko privedel do stopnjevanja nasilja med vladnimi silami in opozicijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, saj bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte na svetu lahko povzročila širše regionalne posledice.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Pripadniki elitne enote ameriške vojske za posebne operacije Delta Force so v Venezueli prijeli predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljali iz države, je poročala televizijska mreža CBS News. Operacija, ki je bila izvedena v strogi tajnosti, predstavlja enega najpomembnejših posegov ameriških sil v latinskoameriško politično krizo v zadnjih desetletjih. Čeprav podrobnosti o samem poteku akcije še niso v celoti znane, nekateri viri namigujejo na morebitno sodelovanje obveščevalcev znotraj venezuelskih varnostnih struktur. Enota Delta Force, ki je bila ustanovljena leta 1977 pod vodstvom polkovnika Charlesa Beckwitha po vzoru britanskega SAS, je specializirana za protiteroristično delovanje, reševanje talcev in zajetje visokih tarč. Gre za isto enoto, ki je leta 2019 izvedla uspešno operacijo proti voditelju Islamske države, Abuju Bakru al Bagdadiju. Tokratna aretacija Nicolasa Madura, ki ga Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo kot nelegitimnega voditelja in diktatorja, pomeni drastičen zasuk v prizadevanjih za spremembo režima v Caracasu.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je izjavil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru pred njegovo zajetjem ponudila več možnosti za miren sestop z oblasti. Vance je poudaril, da Madurove trenutne razmere dokazujejo, da Trump dejansko izpolni svoje napovedi, in ga označil za človeka dejanj. Po besedah podpredsednika je imel Maduro na voljo več izhodov, ki bi preprečili stopnjevanje napetosti, vendar se zanje ni odločil. Izjava prihaja v času, ko se pritisk na venezuelski režim stopnjuje, Vance pa je z njo želel utrditi verodostojnost ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poudaril je, da je bil Maduro zadnja oseba, ki je spoznala resnost Trumpovih opozoril. Dogajanje sledi večmesečnemu zaostrovanju retorike in vojaške prisotnosti ZDA v regiji, kar je na koncu privedlo do sprememb v vodstvu Venezuele.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v usmerjeni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških virov so ju pripadniki elitne protiteroristične enote že prepeljali iz države, kar predstavlja eno najdrznejših tujih vojaških posredovanj v času administracije Donalda Trumpa. Operacija, ki so jo izvedli s pomočjo helikopterjev Chinook in elitnih letalskih polkov, se po obsegu in tveganju primerja z ulovom Sadama Huseina ali likvidacijo Osame bin Ladna. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno« in v državi razglasil izredne razmere, s čimer je uresničil svoje večletne grožnje o odstranitvi Madura z oblasti. Dogajanje je sprožilo ostre mednarodne odzive, zlasti s strani Rusije, ki je dejanje obsodila kot oboroženo agresijo na suvereno državo. Medtem ko so na nebu nad Caracasom poročali o silovitem spopadu, so Združene države Amerike z uporabo tajne enote Delta in polkov za posebne operacije Night Stalkers hitro dosegle zastavljeni cilj. Situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj je bil Maduro močno povezan z zaveznicama Rusijo in Kitajsko, ki sta mu v preteklosti nudili politično in gospodarsko podporo. Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni dogajanje pozorno spremlja in ostaja v stiku z zunanjim ministrstvom, saj bi destabilizacija regije lahko vplivala na širše geopolitično ravnovesje.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Donald Trump je izjavil, da je med zajetjem Madura ugasnil luči v Caracasu in da je bilo v mestu nevarno. Prav tako je obtožil Gustava Petro, da proizvaja in pošilja kokain v ZDA, ter mu naročil, naj 'si pazi hrbet'. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje spregovoril o aretaciji Madura in njegove žene Cilio Flores. Trump je še omenil, da naj bi bila Delcy Rodríguez pripravljena sodelovati z Marcom Rubiom.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po predsednikovih besedah so ju z ekipo helikopterjev premestili na krov ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima (LHD-7), ki trenutno pluje proti južnemu okrožju New Yorka, kjer jima bodo sodili. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in dejal, da si je posnetke dogajanja ogledal v živo. Ladja USS Iwo Jima, ki velja za mobilno vojaško oporišče razreda Wasp, lahko sprejme skoraj 2.000 marincev in upravlja z najsodobnejšimi letali F-35. Ta odmevna aretacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale ekonomske sankcije, pomorske blokade in obtožbe o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami. Maduro se bo v New Yorku soočil z obtožnico, ki ga bremeni več kaznivih dejanj, povezanih z narkoterorizmom.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je ponoči odjeknilo več močnih eksplozij, ki so v nekaterih delih mesta povzročile izpad električne energije. Venezuelske oblasti so incident označile za dejanje vojaške agresije s strani Združenih držav Amerike in razglasile izredno stanje. Po navedbah lokalnih virov so bili nad mestom opaženi zrakoplovi, vključno s helikopterji tipa CH-47, ki so del oborožitve ameriške vojske. Bela hiša in administracija novoizvoljenega predsednika Trumpa sta se na poročila o dogodkih odzvali previdno. Združene države Amerike so potrdile, da so seznanjene s poročili o eksplozijah in preletih zrakoplovov, vendar uradne vpletenosti v domnevne napade niso potrdile. Dogodek se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas, ki se je stopnjeval z napadi na naftne tankerje in plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog. Trump je dejanje označil za odločilen korak v boju proti narkoterorizmu in režimu, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Latinski Ameriki, kjer se države spopadajo s posledicami ameriškega posega v regionalno stabilnost. Medtem ko so nekateri analitiki potezo pričakovali zaradi Trumpovih predhodnih ultimatov in odobritve tajnih operacij obveščevalne agencije CIA, drugi opozarjajo na nepredvidljive posledice za mednarodno pravo in geopolitična razmerja. Usoda Madura in njegove soproge po zajetju ostaja neznana, prav tako pa še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale venezuelske oborožene sile.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru odločno zavrnil opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega posredovanja Združenih držav Amerike v regiji. Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo vdal svojemu sovražniku, in izrazil prepričanje, da bo država z božjo voljo nasprotnika prisilila k popuščanju. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Teheranom in Washingtonom, ko so ameriške grožnje o vmešavanju postale vse pogostejše. Iranski vrhovni voditelj je s tem nagovorom skušal okrepiti notranjo stabilnost in pokazati odpornost iranskega režima pred zunanjimi pritiski. Retorika obeh strani ostaja napeta, kar dodatno vpliva na negotovost na Bližnjem vzhodu.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Donald Trump je na Fox News potrdil, da je Nicolasu Maduru teden dni pred napadom rekel, naj odstopi. Po besedah načelnika štaba ameriške vojske je v presenetljivem nočnem napadu na Venezuelo sodelovalo več kot 150 letal z 20 različnih baz, kar je privedlo do aretacije predsednika Madura. Ameriški minister za vojno je izjavil, da je Maduro »zamudil svojo priložnost«, podobno kot Iran.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Trumpa sta bila oba z helikopterjem prepeljana na ameriško letalsko ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Predsednik je v izjavi za Fox News celotno operacijo opisal kot dogodek, ki je spominjal na televizijski prenos. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih ZDA za odstranitev Madura z oblasti, saj ga Washington že dlje časa ne priznava za zakonitega predsednika Venezuele. Pričakuje se, da se bo Maduro v New Yorku soočil s sodnim postopkom zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu, ki so bile proti njemu vložene v preteklosti. Ameriška administracija je Madurov režim večkrat označila za nelegitimen in koruptiven, kar je vodilo do stopnjevanja sankcij in diplomatskih pritiskov.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Reuters je poročal o podrobnostih ameriške operacije v Venezueli. Trump je tudi zagrozil z drugim napadom, če podpredsednik Venezuele ne bo upošteval ukazov Washingtona, in dejal, da bo v naftonosna območja Venezuele namestil vojake ter nafto uporabil za odškodnino.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.